•Mi« Jugoslovanske kinetake ivoj«. - Con« 38 Din za celo leto. - Za inozemstvo 6« Din — Poi metna Storilka 1 Dla. — V (nseratnera dela vsaka droluij vrstica »II oje prostor 10 lakaja vsako sredo oh 0 rjulraj. rptsismocljo in (nserali |ia "'".l- — Splst in dopisi naj se noiiUajt Hrednlltvii ..Domoljuba", naroGoina. VpravniStvn ..Domoljuba" t Ijnbljanl, Koj)ltar.j«va ulica St«V. 6. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak: ZemljiSki davek. 1 davčnem odboru, ki šteje 21 članov, je podpisani edini Slovenec, ki se bori proti nesprejemljivemu davčnemu zakonu s stališča do sedaj pri nas veljavnega avstrijskega zakona, dočim se drugi poslanci, tudi radikali, četudi pripadajo vladni večini, bore s stališča srbskega, madžarskega ln bosanskega davčnega zakona. Pribiti moramo, da so edino Radičevci zadovoljni z davčnim zakonom, da ga hvalijo, se zanj zavzemajo in psujejo nas, ki iskreno želimo izenačenje davkov v celi državi in se potegujemo za zmanjšanje šanjo neznanih davčnih bremen v nekaterih pokrajinah. Dobro si treba zapomniti, 0» piše Kmetski list, da govorimo dolge, obslrukcijske j;ovore in to radi tega, ker e Pucelj in Kmetski list vedno in vedno lonavljal laži, da jc SLS glasovala za pokanje davkov, za nove davke itd., ako-avno jc bila SLS ista, ki je vselej opozar-ala na pretirano davčno breme v Slovc-ilji in so borila proti vsakemu nadaljnjemu »višanju. Da bo javnost poučena in da ne bodo »ogli nasprotniki v kalnem ribariti, hočem ' par člankih stvarno razpravljati o neka-erih davčnih vrstah, primerjati plačilo po losedanjem avstrijskem zakonu ln po no-'em zakonu ter priporočam bralcem, osobi-o krajevnim organizacijam SLS, da te Štefke shranijo, ker Jim bodo prav prišle, Pobito, ako bo novi davčni zakon prinesel J^sto izenačenja davkov ln omlljenja v ekaterih pokrajinah — povišanje davkov. Najvažnejši zemljiški davek. Največ ljudi v državi plačuje zemljiški avek, podlaga za predpis zemljiškega avka je glavna podlaga tudi za predpis r*>gih davkov. Davčna reforma stoji in — ade z zemljiškim davkom. Glavna in menda edina vrlina žemljica davka v novem zakonskem načrtu » da se davek odmerja od katasterskega llstega diohodka. Ker pa ima kataster s -atasterskim čistim dohodkom le Sloveni-«> Dalmacija, Hrvaška s Slavonijo in Voj-(Kllna> ostale pokrajine pa ne, zato bo preteklo desetletja — zakonski načrt sam dolioča dobo 10 let —, da se bo v vseh pokrajinah sestavil kataster s katasterskim čistim dohodkom. Mi vidimo, da je izenačenje že pri prvi davčni vrsti, pri zemljiškem davku, v doglednem času — neizvedljivo. Največjo nevarnost za davkoplačevalce pa tvori določba, da se bode izmenil kata-sterski čisti dichodek v toliko, da bo odgovarjal srednjim gospodarskim razmeram v času od 1. julija 1925 do 30. junija 1926. Vsled te določbe je neizbežno znatno povišanje zemljiškega davka, ako ne bo vlada in vladna večina sprejela naših predlogov, katerih cilj je preprečiti povišanje zemljiškega davka. Najvažnejše zadeve se prepuščajo ministru, da jih uredi potom pravilnika, kakor odpis davka radi vremenskih nezgod, rok za vlaganje prošenj, delokrog in način dela komisije za ugotovitev katastr. čistega dohodka Itd., mesto da bi iste bile v zaklonu jasno ugotovljene. Davek znaša 20 odstotkov katastrskega čistega dohodka, kar je preveč, ako se bo katastrski čisti dohodek znatno povišal. Poslabšujejo se dosedanje ugodnosti za vinograde, katere je uničila trtna u6, določa se, da se more dovoliti odpis davka le tedaj, ako so elementarne nezgode (ogenj, voda, toča, miši, rastlinske uši, kobilice) uničile več ko polovico pridelkov, odpis davka se ne izvrši, ako Je posestnik dobil zavarovalnino od zavarovalnice, četudi je ista v večini slučajev, kakor kažejo skušnje, neznatne v primeri s škodo. Za ugotovitev katastrskega čistega dohodka v celi državi se ustanovi komisija s sedežem v Belgradu obstoječa iz 16 članov, med njimi bo i 1 zastopnik Slovenije. Ta komisija bo začela z delom v Vojvodini, nadaljevala na Hrvaškem, v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in šele na zadnje se lotila dela v Srbiji ln Črnigori. Radi hitrega dela in potrebe temeljitega poznavanja gospodarskih razmer je potrebno več komisij, z delom bi se moralo začeti v onih pokrajinah, ki še katastra nimajo, a ne tam, kjer ga že imajo. Dosedanje plačilo zemljiškega davka. Katastrski čisti dohodek na podlagi revizije katastra iz 1. 1897 je znašal n. pr. za nijve povprečno na Štajerskem 10.58 K. na Kranjskem 8.56 K na oral. Pripomniti ie treba, da je znašal ka-tasterski čisti dohodek za njive v prvin razredih nekaj več, za njive v zadnjih raz, redih nekaj manj. V finančnem zakonu za 1, 1924-25 se je katasterske čisti dohodek štirikratno povečal, znaša sedaj 10.58 Din, odnosno 8.56 Din. Zemljiški davek znaša 20 odstotkov katasterskega čistega dohodka, k temu pride 150 odstotkov državne doklade, (v tem zapadeno 70 odstotkov bivše deželno doklade) ln 500 odstotkov Izredne doklade. Od 1 orala njiv se plača sedaj zemljiškega davka z državnimi do-kladaml vred na Štajerskem 15.90 Din na Kranjskem 12.83 Din Pred vojsko se je plačalo od 1 orala njiv na Štajerskem ne celo 2.12 K, na Kranjskem ne celo 1.71 K. Plačilo zemljiškega davka je torej v primeri s predvojnim plačilom povečano tridesetkrat. Plačilo v bodoče. Ker se določitev katastrskega čistega dohodka prepušča ministrski uredbi, ne vemo, v koliko se namerava povečati kata-Sterski čisti dohodek. Nekoliko se nam pa odkrije namera finančnega ministra z določbo, da se bo katasterskl čisti dohodek Izmenil v toliko, da bo odgovarjal srednjim gospodarskim razmeram v času od 1. julija 1925 do 30. junija 1926. Društvo kmetijskih strokovnjakov v Zagrebu je glede zemljiškega davka izdelalo študijo, ki jo je odobril Glavni Zadružni Savez v Belgradu ln Društvo kmetijskih strokovnjakov v Belgradu. Katastralni čisti dobiček po tej študiji znaša v 1. 1924-25 555 Din od orala, četudi se natanko pro-računajo vsi izdatki za seme, gnoj, živinsko vprego ln ročno delio. Take rezultate lbllzno bo dalo leto 1925-26. Zemljiški k bi z ozlrom na ta katastralni čisti >bfček znašal 111 Din ali na Štajerskem sedemkrat več ko sedaj, na Kranjskem pa skoro 9 krat več ko sedaj, četudi bodo o načrtu zakona v bodoče odpadle vse ržavne doklade, vendar ne moremo od^u- stiti, da bi se za sedanje razmere povišal katasterski čisti dohodek več ko petkrat, ker vsako nadaljnje povišanje kat. čist. dohodka ima za posledico povišanje zemljiškega davka. Pri določitvi katasterskega čistega dohodka se morajo upoštevati padajoče cene kmet. pridelkov in nestalnost valute. Naše lahteve. Zahtevamo, da se ohranijo vse ugodnosti glede odpisa zemljiškega davka, katere so zemljški posestniki do sedaj uži-\ ali, zahtevamo, da se s polno paro začne sestavljati kataster in ugotavljati katasterski čisti dohodek v Srbiji, Črnigori in Bosni, v družili pokrajinah se naj radi ncstal-nosti vali te in padanja cen kmet. pridelkov ] omnoži katasterski čisti dohodek z mno-žiteljem, ki ne sme sedaj biti višji ko 5, določi se pa naj, da se ta množitelj po potrebi z ozirom na spremembe cen kmet. pridelkov in porast ali padec valute spreminja potom finančnega zakona. Davčna stopnja 20% se more le tedaj sprejeti, ako 'e uvažrjejo prednja načela glede ugoto-vitve katasterskega čistega dohodka, sicer i • previsoka. Državna zemljišča, četudi se osvobtde od plačanja zemljiškega davka, se ne smejo osvoboditi od predpisa zemljiškega davka in plačila samoupravnih (občinskih, okrajnih itd.) doklad. sicer je rgroženo gospodarstva občin in okrajev, v I a'erih se nahajajo državni gozdovi, drž. rudniki itd. Slovenec sem. NiNlar nismo marali praznega vpitja 0 naiVv.'.jus(i kakor so to delali liberalci ch ser!. Nam je slovenski narod nase 1 'd-tvo, ki govori nas skupni jezik, ki 1 Iva na naši lepi zemlji in ki tvori eno veliko slovensko družino. Deiati za to ljudstvo, za njegovo blagostanje, za njegov razvoj, za njegovo lepšo bodočnost, to je bilo i.arodno uelo na*e stranke pred vojno in je ravnotako danes. Dali svojemu ljudstvu kruha, to je največje narodno dejanje. Če i trok ljubi domačo družino se to pokaže z delom in ljubeznivo skrbjo za vse dnižin- ;e člane. Tako tudi ljubezen do naroda : ajbolje izpričujejo dejanja. Slovenskega imena se sramujejo. Najslabši otrok v družini pa je tisti, ki te domačih sramuje in jih zatajuje, če jim ^re slabo. Naš slovenski narod je moral j.retrpeti mnogo hudega; trpeti mora še danes. Zato so se pa tudi zmeraj dobili uskoki, ki so se sramovali svojega slovenskega rodu. Včasih so uhajali k Nemcem danes pa bi čez noč postali neki Jugoslo-veni ali pa Srbi. Sram jih je, da so Slovenci, da jih je zibala in vzgojila slovenska mati, sram jih je slovenskega jezika in našega malega števila. Znano je o teh liberalcih, da so se vedno sramovali slovenskega kmeta. Če so ga le mogli, so ga zaničevali. Tako delajo s celim našim narodom, ki je v ogromni večini kmetski in delavski. Slovensko Prekmurje iu njegovi nasprotniki. Po poti za temi liberalci so jo udarili tujji nekdanji samostojneži, ki so danes ča-2K 29. avgusta ob priliki blago slovitve novega doma v~5t. Vidu prž Stični prvi dolenjski tabor Prosvetne zveze, zborovanje dolenjskih prosvetnih druStev in poživitev dekanij-: skih prosvetnih odborov. : stile: Štefana Radiča. Nosijo sicer še ime, da so slovenska stranka, a so se v resnici čisio utopili v hrvatsko radičevstvo. Njih bog je Štefan. Dva dogodka iz zadnjih dni pričata, kako stegujejo radičevci prste po slovenski zemlji in kako jim samostojneži pomagajo. V Zagrebu izhaja radičevsko pisani list :0bzor*, ki je prinesel pred kratkim članek, v katerem trdi, da so prekmurski Slovenci Hrvatje. Prekmurski Slovenci stanujejo vzhodno cd Štajerske preko reke Mure. Bili so stoletja pod Mažari. Ti so jim branili vsak stik z drugimi Slovenci. Vendar Prekmurci niso pozabili, kaj so. Celo svojo malo domovino imenujejo / Slovenska Krajina«. In te Slovence hočejo radičevci napraviti naenkrat za Hrvate. Odtrgali bi jih radi od drugih Slovencev, kot so bili odtrgani pod Mažari. Znano je tudi, da je Radič kandidiral v Prekmurju. Postavil je tam same Hrvate za kandidate. Med štirimi radieevskinti poslanci na Slovenskem sta dva Hrvata. In s temi radičevci se mešajo, tem pomagajo naši samostojneži. V zadnji številki Kmetskega lista piše nekdo o 1 rekmurju kakor da je edini Radič njegov rešitelj. Tako hoče tudi jKmetski lisk delati zmedo med Prekmurci in jih izročati radičevske-nui hrvatskemu pohlepu. Edina sreča je ta, da v Prekmurju nihče ne bere ; Kmetskega lista ! Proti takemu početju moramo najodločneje vstati in povedati: Mi smo Slovenci. Slovenci, ki so na Primorskem pod Italijanom, oni, ki so ostali pod Nemcem na Koroškem, Štajerci in Kranjci ter ravnotako prekmurski Slovenci, ki so bili toliko let^pod Mažari, vsi smo eno: Slovenci. To hečemo tudi ostali! Mi nikogar ne zaničujemo, ne sovražimo ne Hrvatov, ne Srbov, toda nikomur nočemo biti hlapci. Pa tudi nikomur ne pustimo, du bi odtrgal od naše zemlje le en košček. Kdor po- uia Prek-murcem Radiča, kdor dela kot naši nekdanji samostojneži za hrvatstvo na naših tleh, ta ni naš človek, ampak izdajavec slovenskih koristi. To smo morali povedali, da vedo vsi naši ljudje prav ceniti tiste shode samo-stojnežev, kjer po cirkuško kažejo svojega Radiča. Smo kot se 6amo po sebi razume in kot smo že neštetokrat poudarili, za eno državo, v kateri smo Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak vedno kot enakopravni člani, ne pa kot podložniki. Tiste, ki jih je sram slovenstva, pa privoščimo samostoinežem in demokratom. Q POSVETU Sokolarizacija cerkvenega imetja , Meksiki. Meksikanska vlada je izdala na redbo, s katero se vse cerkveno imetjV knn' fiscira. Vsi samostani bode razpuščeni Ka' toliškim listom je prepovedano razpravljati 0 vladini cerkveni politiki. — h Rima no. ročajo, da je kardinal Gaspari poslal vsem predstavnikom tujih držav pri Vatikanu protestno noto (pismo) proti cerkveni poli-tiki meksikanske vlade. Kuga v Meksiki. V meksikanskem mestu Leonu divja kuga. I)a se prepreči razširjanje bolezni, je dala vlada z vojaštvom obkoliti me-to. Straže imajo naročilo, da vsakega, ki bi poizkušal zapustiti mesto, ustrele. Mrliče mečejo v veliko jamo, kjer jih pol i jejo s petrolejem in nato se-žgo. Kuga je nastala po veliki povodnji, ki je nedavno poplavila mesto. Poljska iu Litva. Med republikama Poljsko in Litvo je bil do zadnjega časa zelo oster spor. Odkar je namreč 15. marca 1923. svet veleposlanikov končno veljavno odločil, da pripada Vilenjščina (t. j. nekdanje rusko mesto Vilno z okolico) Poljski, cd tega časa dalje med tema dvema sosedama ni bilo prijateljstva. Litva pod nobenim pogojem ni marala priznati te odločitve. Šele sedanji predsednik litvanske republike dr. Grinius, izvoljen junija 1.1,, je spremenil dosedanje stališče in zdaj vse tako kaže, da se začenja nova doba * medsebojnih odnosih Litve in Poljske. \ Litvi živi nuicgo Poljakov, ki doslej niso 1 živali skoro nikakih pravic. Ti bodo sedaj dobili svojo kulturno avtonomijo. V litvan-r-kem parlamentu bo te dni stavljen predlog, ki predvideva osnovanje poljskega narodnega sveta, ki bo reprezentiral polj", sko narodno manjšino na Litvi; predsednik sveta bo imel posvetovalen glas v litvan-skem ministrskem svetu. Poljski narodni svet bo imel dalje pravico izdajati naredbe z zakonsko veljavo v okviru litvanske ustave za poljsko narodno manjšino. Ker je večina litvanske narodne skupščine zavzela prijateljsko stališče do poljskih zahtev bo predlog gotovo sprejet, kar bo brezdvomnoj v veliko obojestransko korist. Aneksija Somalije. Z objavo zakonskega dekreta v ital. uradnem listu 6. t. m je Italija anektirala Somalijo. Italijanski okupacijska uprava se bo likvidirala. š < raj k angleških rudarjev in tiru?«; Angleški rudarji še vedno niso nehali stavkati. Po uradnih podatkih štrajka« vedno nad 1.000.000 rudarjev. Ker je z* čelo primanjkovati premoga, Je vlada s® vila v parlamentu zahtevo po nadalnjen kreditu v višini 3 miljonov šterlingov zj nakup premoga v inozemstvu, škoda plačah vsled rudarskega štrajka je doseg« vsoto 27 in pol milijona šterlingov. Dosea* nji primanjkljaj na produkciji PreD,0= znaša vsled štrajka okoli 45 miljonov i»i kar predstavlja vrednost okoli 36 miip1 funtov šterlingov. _______ V vsako hišo Domoliubal DOMŽALE IN OKOLICO OPOZARJAMO: V NEDELJO 25. JULIJA OB 3 POPOLDNE BO V DOMŽALAH POLITIČEN SHOD S Iv S, NA KATEREM GOVORI NAČELNIK NASE STRANKE DR. ANTON KOROŠEC. PRIDITE, SOMIŠLJENIKI, POLNOŠTE-TILNO! Orlovski izlet v Um. (31 avgusta d 08. septembra t. 1. 1. Nekatere gospode smo naprosili, da bi nam pri vodstvu po Rimu pomagali kot vodniki. Do sedaj pa se jih je oglasilo le malo. Prosimo, da pohite z odgovorom. Prosimo tudi druge, ki jih nismo naprosili, da se prijavijo za vodnike. 2. Polovična vožnja od vstopne postaje do Ljubljane, kjer se bo formiral posebni vlak, je dovoljena. Vsak udeleženec kupi na Otlhodnl postaji celo vozno karto, ki jo v Ljubljani ne sme oddati, ker bo veljala na povratku z Rima za vožnjo nazaj. Mesto potrdila bo služila potovalna knjižica, ki jo bo vsak udeleženec prejel pravočasno. Polovična vožnja je dovoljena za Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo, Vojvodino in Bosno. 3. Za vožnjo v II. razredu je doplačati še 320 dinarjev. 4. Nekaj priglašencev še ni poslalo osebnih podatkov (ime in priimek, poklic, rojstni kraj in leto, pristojnost v občino in srezko poglavarstvo) za skupni potni list. Prosimo, da takoj pošljejo, ker si bodo morali sicer omisliti svoj potni list. 5. Kdor namerava ostati še dalje v Italiji in se vrniti pozneje kot cela skupina, potrebuje svoj potni list. 6. Pod skupnimi prenočišči je razumeti slamnice na tleh. Posebna prenočišča pa so sobice z eno posteljo ali sobe z več posteljami. Za posebna prenočišča je doplačati še 180 Din. 7. Naročili smo večje število načrtov P i m a. Stali bodo približno 6—10 Din. Kdor ga želi naročiti, naj piše. _ 8. Med priglašenci je tudi nekaj takih, ki imajo po Italiji prosto vožnjo. Ako bo veljala prosta vožnja za naš posebni Vi a k, bomo še pravočasno zaprosili. Pismo s kosovega polja. Dovolite gospod urednik mali prostor V »Domoljubu«, da opišemo naš vojaški Položaj. Za nas vojaško življenje še ni preslabo. Hrana, ki je pri vojakih prvo vprašanje, je bila pri nas v prošlih 15 mesecih zadostna, častnike imamo tukaj raznih narodnosti: Srbe, Hrvate, Slovence in Črnogorce. Vsi so z nami prijazni. Ne more se da zaničujejo nas Slovence, temveč n«s imajo, Slovence cenijo kot prve in najboljše vojake. ^a severozapadni strani Kosovega po-ja stoji Šar-planina s svojim vedno s sne- gom pokritim grebenom Ljubotinom, ki je 2800 m visok. Poljski pridelki so tukaj pšenica, oves in nekoliko koruze. Letina je zelo slaba. Krompirja tukaj ne poznajo. V okolici Pri-zrena je tudi nekoliko vinograda. Po narodnosti so tukaj večji del Turki-Arnavti, le prav malo je pravoslavnih in katolikov. Najlepše pozdrave pošiljamo vsem slovenskim fantom in dekletom, čitateljem in čitateljicam »Domoljuba«. Jakob Stariha, Semič; Janez Gršič, Bojanja vas; Vinko Trampuš, Ljubljana; Alojzij Lebar, Trbovlje; Ivan Maričič, Stari trg pri Črnomlju; Josip Jakofčič, Cerkvišče; Janez Cesar, Ra-dovica; Jože Slobodnik, Bojanja vas; Alojz črnetič, vsi v 1. bataljonu 31. pešpolka v Uroševcu, Kosovo. Pasmo iz Francije. Dragi s Domoljub« 1 Ker te tako težko pričakujem vsaki teden, in te vselej čitam tako dolgo, da te do konca prečitam, dovoli mi prostorčka za to pismo. Draginja je tukaj vsak dan večja. Frank pada vedno, zdaj stane 1 amerikan-ski dolar 39 frankov, lani 18; danes stane 100 Din 68 frankov, lani 30. Funt mesa lani 4 franke, letos 5; štruca kruha lani 3.20, letos 4.60; mast 6.90, lani 4.40; kava 14, lani 9; par čevljev 60, lani 48. Kljub tej draginji je zaslužek vedno enak, le dra-ginjske doklade so zvišali. Novi francoski zakon nam je prinesel zopet novo breme. Identitetni listek bo veljal samo 2 leti in bo stal odslej 68 frankov, prej pa 16. Vsak naj se dobro pouči, preden odpotuje, kajti v tej draginji je slabo, če mora človek hoditi iz kraja v kraj. V nedeljo 4. julija je priredilo Slovensko podporno društvo sv. 13arbare iz Freiming-Merlebach izlet v Špi-tel. Tukajšnji Slovenci so se jezili, ker društvo ni priredilo napovedane igre. S takim ravnanjem društvo izgublja ugled. d f Zlatomašnik in duh. svetnik Mihael Saje. Dne 25. junija je izdihnil v 86. letu svojega življenja po par tednih lahkega bolehanja svojo dušo v Mekinjah pri usmiljenih bratih in bil pokopan v ponedeljek 28. junija v Mekinjah. Sam zvest bralec in dopisnik »Domoljubov«, je bil poznan pokojni gospod bralcem »Domoljuba« širom dolenjskih hribov kot bivši župnik pri romarski cerkvi sv. Antona v Štangi. Rojen v Dol. Straži, župnija Prečna. Služboval je ves čas do vpokojitve le na Dolenjskem, in sicer najprej kaplan na Kočevskem, v Šmartnem pri Litiji, v Boštanju in Studencu skupno 6 let, nato pa kot župnik v Štangi pri Litiji celih 36 let. Farani ln romarji so ga cenili kot izvrstnega pridigarja. Skrbel je z veliko ljubeznijo za cerkveno petje. Malo hribovsko farno cerkev je razširil in prezidal v lepo okusno hišo božjo. Oskrbel ji je 3 lepe marmornate oltarje in jo v vsakem oziru lepo opremil. Poleg dela v cerkvi je pa vseh 36 let po- G0 REN JC I, 25. JULIJA VSI NA JESENI-CE, KJER PROSLAVIMO 20 LETNICO NAJSTAREJŠEGA ORLOVSKEGA DRUŠTVA. POLOVIČNA VOŽNJA DOVOLJENA IN VELJA ZA 24., 26. IN 26. JULIJ PO PROGAH LJUBLJAN. DIREKCIJE. učeval v zasilni šoli mladino kot učitelj vseh predmetov. Po 3—4 ure na dan je učil, polovico svojega službovanja brezplačno, pozneje proti mali nagradi, šele nazadnje je dobival nekaj plače. Ker nima fara svoje šole, je sezidal prostorno oer-kveno hišo s primerno sobo za šolo. Skrbel je pa tudi za gospodarsko izobrazbo svojih faranov, zlasti za povzdigo umne sadjereje. Od mladosti navdušen Slovenec-narodnjalc je podpiral vedno ljudstvu koristno politiko, sodeloval sam v občinskem odboru in bil častni občan občine Trebeljevo. Znan je bil tudi kot gostoljuben mož in iz njegovega župnišča se je po rokah njegove blage sestre Ane, njegove zveste gospodinje, razdelilo nešteto dobrot med reveže in pomoči potrebne v fari. Ko je stopil leta 1912., 72 let star, v pokoj, še nI nehal z delom. Nastanil se je kot upokojenec na Skaručini, kjer je opravljal še potem pri podružni cerkvi sv. Lucije nedeljsko službo božjo do 1. 1920. Precej vpešanega so ga povabili usmiljeni bratje v Mekinje v Dom sv. Antona kot hišnega duhovnika. Umrl je priljubljen vsem ,ki so ga poznali, kot zvestega in dobrega služabnika Gospodovega, pol ure po sprejemu sv. obhajila, ki ga je do zadnjega vsak dan prejemal. d Nov katoliški dom v Zagrebu. Pri Sv. Duhu v Zagrebu so 27. junija položili in blagoslovili temeljni kamen za zgradbo novega katoliškega doma. Med slovesno službo božjo je vsa orlovska četa prejela sv. obhajilo. Popoldne je bil javni nastop orlovske mladine, ki je prav dobro uspel. Katoliško gibanje tudi v Zagrebu smotreno napreduje. d f Dr. Josip Stoje, bivši primarij v deželni bolnici v Ljubljani in zelo znan zdravnik, je v petek ob 4 popoldne nenadoma umrl. Blag mu spomin. d Vreme. Stoletni koledar prorokuje, da bo julij v prvi polovici hladen, oblačen in deževen. V drugi polovici bodo pa zelo vroči dnevi, le od 18. do 21. bo nekaj dežja. Bomo videli. d Po 12 letih se je vrnil iz vojnega ujetništva Rado Ičin iz Starega Sivca v Bački. Ujeli s0 ga 1. 1914. Rusi. V Rusiji se je oženil in se vrnil z ženo in štirimi otroci. d Težka nesreča. Pri Cetinju v Črni gori se je prevrnil potniški avtomobil. 10 Potnikov je bilo takoj mrtvih, a ostalih 10 so vsi težko poškodovani. d Pri Podgorici so našli truplo umorjenega orožnika, ki so ga umorili tihotapci albanskega tobaka. Truplo je bilo večkrat prebodeno z nožem. Ia- Amerika se imenuje fina rujava kolenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABF.RNE — Ljubljana, Mestni trd 10 d Stalna higienska razstava v Ljubljani (Lattermanov drevored) bo odslej odprta vsak dan od 14 do 18. Razstava je prenovljena in razširjena. Opozarja se občinstvo, da si jo ogleda. d Po nedolžnem je bil obsojen na smrt hlapec Josip Kokalj, ki so ga v Celju obsodili, da je skupno s svojo gospodinjo Marijo Šlajner umoril starko Selmajster. Sedaj se je izkazalo, da sta umor izvršila Marija Štajner in njen sim Josip in da Kokalj najbrže ni sodeloval. Nova porotna razprava bo še enkrat razsodila v tej žaločtni zadevi. d Smrtni nesreči. Pastir Jožef Knselj je gledal, kako so v šenčurskem goedu podirali smreke. Eno drevo ga je udarilo po glavi tako hudo, da je umrl. Mizar Matjašič od Sv. Jurija v Slovenskih goricah je padci v cerkvenem stolpu v Podčetrku 5 m globoko. Ker je nesel na stolp težko klado za nove zvonove, se mu je vlomila stopnica. Pri padcu ga je klada tako stisnila, da je na poti v bolnico izdihnil. d Neznan mrtvec ob železniški progi. Pred par dnevi so našli ob železniški progi pri Črnomlju med km 108.7 in 108.8 truplo okrog 70 let starega moža. Ponesrečenec je srednje velik, suh, na temenu plešast, čedno oblečen v temnomodro obleko in obut v škornje. Pri njem so našli samo okrog 5 kg težak zavoj, v katerem pa so bili sami različni reklamni listki, kot bi jih bil prav pridno nabiral recimo po ljubljanskem ve-lesejmu. Kdo je ponesrečenec, še ne vedo, sumijo pa, da mora biti okoličan, ki se je vračal z velesejma ljubljanskega. d Pogrešajo že skoro 14 dni 32 letno Marijo Jeseničnikovo iz Gaberja pri Celju. Navedena je velike postave, okroglega obraza, ima temne oči in kostanjeve lase ter je odšla v delavski obleki. Ker ni vzela ničesar s seboj, sumijo, da se ji je pripetila nesreča ali pa se je izvršil zločin. Preiskali eo že vso okolico, toda do sedaj še zaman. d Dva samomora nesrečnih deklet. Zagreb je mesto samomorov. Zopet ima dva. Zastrupili sta se Edita Planinšek in Pepca Komerički. Prva je bila brezposelna in bolna ter zadnji čas silno otožna. Kaj jo je neposredno gnalo v smrt, ni mogoče ugotoviti. Pepca Komerički si je vzela živ-ljeje, ker je ljubila človeka, ki je ni maral. •k V iGazelac milu so našli zlatnike še naslednji: G. Reztka Rozman, Jedlovnik-Sve. fina pri Mariboru, milo kup. pri tvrdki Matija Arh. Svečina pri Mariboru. G. Ema Podojster-šek, Mežica, milo kupila pri Prvem delavskem konz. društvu, prodajalna Mežica pri Preva-Ijah. G. Jurij Kovač, Prevalje, milo kupil pri Prvem delavskem konz. društvu, Prevalje. G. Jožefa Bozina, Veliki Obrež pri Dobovi, milo kup. pri tvrdki Gustav Seušek, Dobova pri Brežicah. G. Pepca Glinšek, Sv. Križ pri Kostanjevici, milo kupila pri Prvem delav, skem konz. društvu, Sv. Križ pri Kostanjevici. G. Josepa Griinvvald, Koprivnica, milo kupila pri tvrdki Jakov Hirschler, ml., Koprivnica, Hrvatska. G. Helena Kocjan, Ptuj, Dovozna cesta 2, milo kupila pri tvrdki Hinlco Kreft, Ptuj. G. Marjana Pivk, Petkove št. 13, milo kupila pri tvrdki Anastazija Cvetko, Rovte ijad Logatcem. G. Marija Petek, Gajevec, milo kupila prt tvrdki Franc Miki, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. G. Avrani Levi, Banja Luka, kup. milo pri tvrdki Isidor Saloni Sarafič, Banja Luka. G. Husein Baiagilovič, Banja Luka, milo kup. pri tvrdki Isidor Salom Sarafič, Banja Luk". G. Ana Hočevar, Zvirčem čt. 20, kupila milo pri tvrdki Iguar Pugelj. Zvirčem pri Dobrempoliu. d Nesrečna iona. V Drnju pri Koprivnici se je vrgla pod vlak Bara Kral jic, hčerka narodnega poslanca Pavla Dombaj. Bara ie bila vdova in je po može i smrti gospodinjila pri očetu, ki je i sto t so vdove?! Oče ji ni dovolil, da bi se ponovno poročila s Človekom, ki ga je izbrala. Z bralom in njegovo ženo se je več -rat prepiral. Zanimivo je. da je v tej roubini izrecno veliko nenaravnih smrti. Starega očeta je ubilo drevo, stara mati je zgorela, mati tudi zgorela, moža so ji pa ustrelili leta 1921. kot vojnega begunca žandarji. d Stekel pes je v ogulinskem okraju ogrizel 13 ljudi, ki so vse prepeljali v Pa-steurjev zavod v Zagrebu. d Roparski napad. Na poti, ki vodi iz Zeial preko gore na Krapino, je bil oropan od treh roparjev nek Hrvat iz hrvaške občine Ži.rmance. Roparji so po zabodljaju z nožem oropali omenjenemu 7'100 kron. Po daljši preiskavi se je posrečilo žetalskim orožnikom, da so izsledili dva tolovaja in ju vtaknili pod ključ. Tretjega še nimajo. d Prostovoljna javna dražba posestva Ane Podlesnikove v Kokrici pri Kranju je v nedeljo 25. julija t. 1. ob 10 dopoldne na licu mesta v Kokrici pri Kranju. Prodajala se bo stanovanjska hiša s starodavno gostilniško koncesijo, gospodarska poslopja ter 7 hektarov zemlje, vrtov, njiv, travnikov in gozdov, in sicer v posameznih kosili ali pa skupno. Obenem se bo prodajala še ne požeta pšenica (fruga). Natančni pogoji se dobe pri županstvu Predoslje, p. Kranj. Orlovski dan V ŠMARTNEM PRI LITIJI LJUBLJANSKEGA OKROŽJA dne 1. avgusta 1926. Dopoldne ob pol 9 sprejem na postaji v Litiji; ob 10 sv. maša v Šmartnem: po sv. maši tabor preti cerkvijo; popoldne ob 2 litanije; ob 3 javna telovadba. Polovična vežnja je dovoljena po vseh progah. Voznega list kavLitiji ne oddajte, ker velja tudi za nazaj. Izkaznice za polovično vožnjo se dobo edino na dan prireditve pri blagajni na telovadtšču. Narodne noše bodo poseben kras sprevoda. Obljubljenih je že lepo število. Pohitimo skupaj ene misli in enega srca dne 1. avgusta v Šmartno pri Litiji. d Časopisje na Hrvatskem. Vatikansko glasilo >L' Osservatore Romano'ill*;')l*iif|Mi:*!iHit :iKI)ll!HllllllttlH1ltlHI!tOI!iH".H*> . r.-mit d Zelo veliko zanimanje za loterijo v prid Društvenemu domu« v Ureznici, Glavni dobitki I odo: Sobna oprava, kolo, j šivalni stroj, kuhinjska oprava, slamorei-, niča, žepna ura itd. — Jz daljnjih pokrajin j izven Slovenije naroeajo srečke, ki stane j vsaka samo 5 Din. Žrebanje se 1 o vršilo dne 8. septembra 1926. Zares morate pohiteli z naročitvijo, sicer utigne srečk zmanjkati. — Izobraževalno društvo na Breznici, p. Žirovnica. d Občina š'. 11 j v Slov. goricah je imenovala tamošnjega g. župnika in duh. svetnika Evalcla Vračko častnim občanom. Ča-stitamo! d Ozdravljenje v Lurdu. >Lo Bureau Mtdicak (zdravniški urad) je objavil zapisnik o ozdravljenju gne. Marije Rose Robert z Guichena, ki se je dogodilo v Lurdu v juniju leta 1925, pa so ga šele te dnll končno potrdili in objavili. Imenovana je bila bolna na jetrih tako hudo, da je vsakdo pričakoval skorajšnjo smrt. Vse njeno življenje je bilo mučeništvo. Izpričevalo o njenem ozdravljenju ji je dal njen zdravnik, ki jo je točno pregledal pred odhodom v Li-rd in takoj po vrnitvi. Ta zdravnik m katoličan. d Osebna vest. Kakor poroča najnovejša številka .Kmetovalca:, je postavlje s kraljevskim ukazom za ravnatelja »o\«. kmetijske šole v Rakičan g. Tone Sega. ^ d Umrla sta pri Sv. Križu pri Litof Peter Novinec (Hovica), star 91 let m ton Tomec (Gobnik), star 72 let. d »Brezalkoholna Produkcija«, Lfo ljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje 1n kemu naročniku »Domoljuba« zaninuv nik brezplačno. Zahtevajte &> «ako,; ne Vam žali d Nova kmetijska šola. Kralj je podpisal ukaz, da sc ustanovi v ttakičanih v Slovenski krajini posebna šola za kmetijstvo in živinorejo z enoletnim poukom. d Za železničarje. Prometno ministrstvo bo otvorilo, pri vseh železniških ravnateljstvih posebno kurze za železničarje. V ta namen so določili kredit 3 milijone dinarjev. d Zadružni dan : v Dalmaciji. Zadnjo nedeljo je vsa Dalmacija posvetila zadru/-nišhu. Po vseh krajih, kjer je kaka zadruga, so bila predavanja o zadružništvu in njegovem velikem socialnem pomenu. Prihodnjo zimo bo zadružništvo priredilo posebne tečaje za izobrazbo zadružnih funkcionarjev. d Pobesnela je. Kmetica Ruža Valitina a Krapine na Hrvatskem jo umrla prejšnji teden v zagrebškem Pastenrjcvem zavodu v trašnih mukah. To ženo je ugriznil stekel pes. Pa mesto, da bi poklicala zdravnika, jo šla k nekemu »čarovniku« kmetu Rajakoviču, ki jo ja toliko časa :> zdravil«, da jo pasji strup začel učinkovati in je žena prišla v Zagreb prepozno. - Takega praz-nov.M,;a menda v Sloveniji ni več. d Katera dežela ir.:a nrtjvc-S fnsnpisov. Seveda Amerika, Združene državo severa ur: r- \ .'-0.000 jih imaio Zidom pa dolgo nič. Potem šele pride Francija z deset tvsoč, Nemčija 7000, Angleška 5000, Italija 2r>00. Vse drugačno lice pa pokaže statistika, ako upoštevamo število prebivalstva. P ' -i nride največjo število časopisov na Švico, namreč 270 na en milijon prebivalcev. Na drugem mestu so Združene državo z 2'50 časopisi, na tretjem pa Francija z 240. Potem sledijo Nizozemska 110, Nemčija pa le 115. Angleška ima časopisov na en milijon prebivalcev, Italija GO, Belgija pa samo 30. d Iz veterinarske službe. Za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Kamniku jc imenovan Josip Rauter. veterinar v Ku- manovu. d Imenovanji na mariborski vinogradniški šoli. Za profesorja na mariborski vi-noirradniško-sadjarski šoli je imenovan Ferdinand Vončina, profesor nižje kmelijsko šolo v Maribora; za računskega uradnika na isti vinogradniški šoli je pa imenovan Joško S o 11 e r, doslej v istem Bvojstvu na nižji kmet. šoli v Maribora. d Čudna naročila. Nemška tiskarska podjetja so dobila iz Afrike, Indije in Avstralije naročila, da tiskajo potvorjene bankovce. Nemška državna banka je o namerah obvestila angleška oblastva. d Novico od Marijo Snežne. Zadnje tedne so se pri Mariji Snežni dogodile velike nesreče. Strela je udarila v drevo ter omamila neko v bližini stoječo ženo. — Harno naložite sm\ denar v ii! v Ljubljani, poleg hotela»SJnion4. Obrestoraje najugodneje. Posojila oroti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d, a e a • o Nekega gospodarja jo udaril lastni konj s kopitom zadnjo noge in mu zadal tako močan udarec, da jo dobil težke notranje poškodbe in je čez nekaj dni umrl. — Pri Fcrku sta se sporekla dva koscu. V veži je eden zamahnil po drugem s koso ter mu ost zasadil globoko v hrbet. — Mrzli unevi so nastopili, poletje se nič ne čuti. Žito pologa, krompir gnije, vinogradi slabo kažejo — obeta se sploh slaba letina. d Potres. Na otoku Hodošu je potres uničil 200 hiš, V Egiptu je potres ubil nad 100 ljudi. d Strela. V nedeljo je v Srednji Bistrici v h i i o pri Domanko treščilo. Strela jo šla skozi slemena v hišo i jo močno ožgala ženo, ki jo sedela pri peči poleg slepega moža. Možu so ni nič /.godilo. Poškodbe /one niso nevarne, <1 Smrtna nesreča. Na Pobrežju pri Maribora stanuje sprevodnik državne železnice i i posetnik Franc Lešnik. V soboto popoldne je podiral drevesa na posestvu iu uri tem delu ga je eno drevo pritisnilo tako nesrečno, da je obležal nezavesten in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je pondeljek zjutraj umrl radi notranjih poškodb. Pokojni je bil blag mož, obče spoštovan. N. v m. p. I d Vojaška služba. Portugalska vlada jo izdala odredbo, po kateri se morejo vsi Portugalci, bivajoči v inozemstvu, oprostiti vojaške flužbe, ako plačajo 40 funtov šter-] lingov. Vsota odplačil se bo porabila za 1 preureditev armade in za zgradbo novih cest. d Vojaška obrtna šola v Kragujevcu b"> lotos sprejela okoli 60 učencev. Prosilci no biti pod 12 in ne nad 16 let stari. Prošnje je vlagati do 15. avgusta na Vojaško obrtno šolo pri artilerijskem tehničnem zavodu v Kragujevcu. Prošnji je priložiti izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s prav dobrim ali vsaj en razred gimnazije z dobrim uspehom. d Artiljorijska podčastniška šola v č'u-priji sprejme letod 150 gojencev. Rok za prijave je do 20. septembra. Šola traja dve leti". Razpis je na vpogled pri komandi vojnega okrožja in na občinskih uradih. Duhovno vaje za gospodinjo v župnikih bodo lcto3 prvikrat v Ljubljani pri P*. urSnlinkah od 18. avg. zvečer do 22. avg. zjutraj 1926. — Prihod točno 18. avg. ob 6 zvečer. — Oskrbnina okoli 120 Din za vse 3 dni! — S seboj naj prineso: posteljno rjuhe, masno knjižico, rožni venec, oskrbnino, dobro voljo. — Priglašajte se takoj samo na naslov; (<$. predstojništvo uršulinskega samostana, Ljubljana. n Ljubljanski čebelarji prirede r nedelj« dne 18. julija 1920 v Podkraju pod Krimom pri za čebelarstvo zaslužnem gostilničarju g. :>Anzel-cu«: domačo veselico. Dopoldne ob 10. uri služba božja pri Sv .Janezu, nato različni čebelarski razgovori, popoldne domača zabava. Društvena dira bo n a razpolago ob pol 8. uri zjutraj pri dolenjskem mostu. V slučaju slabega vremena se preloži vekeMca na prihodnjo nedeljo. K tej zabavi so vljudno vabijo vsi Čebelarji, prijatelji čebelarstva in narve. n Preska pri Medvodah. /Ljudski oder« iz Ljubljano uprizori v nedeljo 18. julija ob 3 popoldne v »Društvenem (lomu; v Preski velezani-mivo in humorjapolno, splono priljubljeno veseloigro v petih dejanjih »Bab 11 o nt. To igro so povsod uprizarjali z velikim uspehom in v splošno zadovoljno«!. Vae prijatelje lepe in dobre zabave iskreno vablmol Fia^ai^iOTsajSESiiEC?--:" • .-jizizrtssrzzsazv: :W3BBM A ' L! T l SNI p Zadoščenja našim zadrugam. Lansko leto so neki nepridipravi začeli prikrito javno hujskati proti našim zadružnim organizacijam, zlasti proti Zadružni in Gospodarski zvezi, Napisali so neko brošuro, v kateri so neresnično poročali tudi o Vzajemni posojilnici. Vse navedene zadruge so vložilo tožbo. Ker niso moglo tožiti zaplot-nih piscev, ki se niso podpisali, so tožile tiskarmtrja, ki je brošuro tiskal. O tožbi »Vzajemne posojilnice?: je bil tiskarnar Mihael Rožanc obsojen, v pravdi Gospodarske in Zadružne zveze pa je prosil njegov zastopnik za poravnavo. Poravnava se je sklenila tako, f'a nosi obtoženec vse stroška in poda v našem časopisju tole izjavo: IZJAVA. V jeseni lanskega leta je tiskarna J. Blasnikovih nasl. sprejela naročilo za natis okrožnice >Prečastitk in brošure »Naš odgovor Zadružni zvezi v Ljubljani«. Tiskarna je naročila izvršila v dobri veri, da vsar bina rokopisov odgovarja resnici. Tiskovini pa sta dali »Gospodarski zvezic, »Zadružni zvezi« in »Vzajemni posojilnici t v Ljubljani povod, da so vložile — ker jim pisca nisem hotel izdati — tiskovno tožbe radi klevete proti meni kot odgovornemu poslovodji tiskarne. Prepričal pa sem se, da so v tiskovinah navedeni očitki glede gospodarskega stanja »Gospodarske zveze r, »Zadružne zveze« in »Vzajemne posojilnice;: netočni, v3led česar obžalujem, da ,je tiskarna z natisom teh tiskovin — četudi brez vsake zlobne namere — pripomogla k razširjenju žaljivih in škodljivih vesti o baie nepovoljnem gospodarskem stanju imenovanih zavodov. Upamo, da bo sedaj konec intrig iu obrekovanj. Za naše zadrugarje pa noj bo to nova izkušnja, da ne verjamejo nasprotnikom kutlar Silijo slabe vesti o naših zadružnih gospodarskih zavodih. p »Domovina« računa, da so vsi njeni bralci patentirani tepci. Kajti, če bi mislila, da jo bero pametui ljudje, bi ne smela pisati takih neumnosti kot jih sedaj piše. Glede davkov pravi kar lepo mirno, da so krivi klerikalci, da imamo tako velike davke. Torej dr. Gregor Žerjav, ki je bil v vladi 57 mesecev sam ali po svojem šefu Pribičeviču in Pucljevci, ki so ministrovali 30 mesecev, ti dvoji niso krivi. Čeprav so v tem času glasovali za vse proračune iu za vse davke. Pač pa smo krivi mi od SLS ki smo se po naših poslancih boriti proti vsem finančnim predlogom in smo glasovali proti vsem državnim proračunom. Za pametnega človeka dovolj, da bo tak list poslal nazaj odkoder je prišel. p V Radovljici je bil v nedeljo, 4. t. m., sestanek zaupnikov SLS vsega radovljiškega sodnega okraja. Zastopani sta bil!! dve občini. Zaupnikom jo obširno poročal poslanec Dušan Sernec o sedanjem političnem položaju in delu naših poslancev. Sestanek je izrekel zaupnico Jugoslov. klubu in vodstvu stranke. Stran. 4-1-9. Versko manitestacfcki shod Hi 'i in ter, tov ŽIPMJ KAMNIŠKE DEkAMJB t * B^f^e dif SS i*Hj« Vttt. «PORHP: Po tapaijfck: V v eti župcih oerkvah v dekaniji pri jutr&r. božji tožb, stepen ks ri©ve»0 ?v ©rhtirc- mai ® fante v. V KuB&ika: A. V dekanijski cerkvi: 1 Ob p<4 10 »rkveai govor: Verske manl- testaaje zitmf-c. i Strpna posvetitev presv. Srcu Jezusova ic o. 3. Kvišku zdaj dekmija v»a — (Mitterer), pr je vsa cerkev. 4. Sv. naša. po jo združeni moški zbori. B. Na vrtu pri >Krištofut: t. Povsod Boga (pra kitica), pojo združeni moški zbori. 2. Pozdrav in izvolitev predsedstva. 3. a) Dr. J. Basaj: Mladeniški vzori na potu življenja, b) Dr. M. Lavrenčič: Mož v družini, p) Fr. Terseglav: Mož v javnosti. 4. Povsod Boga (zadnja kitica), pojo združeni mo«ki zbrri. Manifestacija se vrši ob vsakem vremenu. Odbor. Bojevniki! 8. avgusta na Brezje! Ustanovni občni zbor in sestanek Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne se vrši v smislu točke 9. zvezinih pravil v nedeljo dne 8. avgusta ob 10 dopoldne na Brezjah s sledečim sporedom: 1. Otvoritveni govor, sv. maSa in molitev za padle tovariše na prostem pred cerkvijo. 2. Sestanek in občni ubor Z. 8. V. na prostem: a) Poročilo odbora. b) Volitev odbora in dveh revizorjev za prihodnje poslovno leto. c) eventuelna sprememba pravH. d) Pozdravi in govori. e) Slučajnosti. V Ljubljani, dne 7. julija 1926. Martin Colarič 1. r., Fran Bonaž 1. r., t č. predsednik. t. i. tajnik. TRATA V POLJANSKI DOLINI. Tako velike povodnji, kot je lansko leto opustošila Poljansko dolino, letos ni bilo, vendar nam vedno deževje dela veliko škodo. Cesta po Poljanski dolini je že ta|cp slaba, da gre človek, če se mu pose- >POMOUL'B« ovtntiBI bno ne mudi, v lepem vremenu rajši peš, kot bi se vozil. Tudi avtomobil zdaj že nekaj časa ne vozi radi slabe ceste. V soseski Hotavlje bodo napravili še dva nova z>ona. za katera je določil glasove zvonarski izvedenec č. g. pater Hu-golin Sattner v Ljubljani. Večina sosešča-nov je že dala svoj prispevek; kar še manjka, upamo dobiti od domačih in ne-kajti tudi od tujih, ker je cerkev na Hotav-Ijah nekoliko tudi romarska cerkev; svo- ■ ječasno so bih na Hotavljah veliki shodi in sejmi. Katoliško prosvetno društvo na Trati je dne 27. junija t. 1. vprtaorilo krasno j igro: Živa pokopana«-. Dalo je za to igro napraviti tudi krasne kostume. Ker je pa to nedeljo bilo lepo vreme in so ljudje morali sušiti in spravljati seno, se mnogi niso mogli udeležiti predstave. Zato se bo iera ponavljala v nedeljo dne 18. julija 1926 ob treh popoldne. Ker je pričakovati izvanredno obilne udeležbe, vabimo obiskovalce iz tujih župnij, da si že napre naroče vstopnice in sedeže. ŠMARTNO OB SAVI. V nedeljo 13. junija smo pri nas slovesno odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim vojakom. 20 jih je padlo iz naše fare. Bila je lepa slovesnost. Prisostvoval je tudi gospod predsednik Colarič, kurat Bonač, g. župnik, odbori podružnic Zveze slovenskih vojakov iz štepanje vasi, Hrušice in Bizovika. Po lepo uspelem zborovanju je bila ustanovljena tudi pri nas podružnica Z. S. V., kateri želimo obilo uspeha. SV. JURIJ OB ŠCAVNICI. Praznik našega zaščitnika sv. Alojzija smo lepo proslavili. Kruli Močnik je ohladil polnoštevilno zbrani orlovski družini zbadljivke nasprotnikov. Prelepo so žareli rož-no-rdeči in lilijsko beli cvetovi med procesijo, ki je spremljala Kneza in Viteza miru ven, v mlado rosno-nežno jutro. — 0 prekrasne barve Alojzijevega življenja; o tro-bojni znak domovinski I Nežna čistost in goreča ljubezen, združena z jasno modrino zvestobe do Boga in domovine, to so barve Orlovstva, to je trobojnica Slovenstva. — Vsako čuteče srce je plalo gorkega navdušenja za prelepe vzore. — Prekrasno uspela akademija je zaključila prazničnost dneva. Kot poteze umetnikovega čopiča je točka za točko slikala požrtvovalno delo orlovske mladine. — Orliči s svojim razigranim kretanjem, mladenke s svojimi ljubkimi gibi, člani z mladeniško ognjevitostjo, članice z nežno sanjavimi izrazi dekliške duše: vsi so očarali in razvneli duše navzočih. Proste, skupinske, simbolične vaje so se vrstile na -odru, kot niz dragocenih biserov. Niso pač bili vsi lepo obrušeni, a zato je br. vodja Orličev s prekrasno deklama-cijo opomnil, da je živi Orel naš vzor, Orel, ki se dviga vedno više. rastoč in izpopolnjujoč se. — >Mati ziblje...« — >Vera, naznanja n Proslava 20 letnice najstarejšega orlovskega društva na Jesenicah. 24 jn 25. julija proslavi jeseniška orlovska dru. žina 20 letni jubilej svojega obstoja. Vse Gorenjce vabimo, da se udeleže proslavo v krojih ali narodnih nošah in tako poma. gajo k čim sijajnejši proslavi v delavskih Jesenicah. Na predvečer, 24. julija, bo slavnostna akademija ob 9. uri zvece* pred Kat. domom. Prenočišča bomo pre-skrbeli vsem, ki se bodo prijavili. 25. ju. lija bo ob 9. uri zjutraj sprejem gostov, ob 10. uri srv. maša na Savi, po sv. maši tabo* in nato sprevod skozi Jesenice. Popoldne ob pol 4 javna telovadba, po telovadbi je koncert in srečolov. Polovična vožnja je dovoljena. Vsak udeleženec naj kupi celi vozni listek do Jesenic. Listek naj na svoji postaji pusti /.igosati zadaj. Na Jesenicah bo dobil potrdilo in se bo z zadaj žigosanim voznim listkom peljal domov. Prijavite se v naprej zaradi priprave. Prijatelji, pokažite simpatijo orlovski mladini in pridite polnoštevilno. Bog živil Odbor. n Zagorje ob Sari. V nedeljo 18. julija se vrši v Zagorju velika orlovska prireditev, ki jo priredi imartinska orlovska srenia, to je odseki Sniartin, Zagorje, Izlake, Preiganje Prireditve s« udeleži tudi naraščaj omenjenih od9ekov. Spored je sledeč: Ob 1 popoldne sprejem ra kolodvoru, potem sprevod v Zagorje, ob 2 v farni rerkvi lit*-nije, ob pol 4 začetek telovadbe na iu[ nijsked vrtu. Ob 5 koncert godbe Salezijancev iz Hakovnikl na dvorišču Zadružnega doma, bogat srečolov in druga zabava. Prijatelji orlovske mladine ln p«-štenega razvedrila od blizu in daleč: Pridite nj prireditev! n Ii Prrddiora. Vsem, ki so mi Sli na roko 06 priliki zadnjega skupnega romanja na sv. Vižaije dne 20. junija, sc prav prisrčno zahvaljujem Predvsem g. poslancu Brodarju, ki je iiposloval plo-viino vožnjo, in r>a g. Franeu Sluden iz Zabeij Itf g. Al. ftvigelj, ki sta pripomogla, da smo dcblH skupen potni list Se enkrat prisrčna hvalal -Jernej Pekovec. n Prostovoljno gasilno društvo Sinkov turn priredi igri -Krnet Herod« ia >Dve tetic. Na sporedu so še razne dekla-macije. Prireditev se vrši v nedeljo dne 11. julija popoldne ob 3. uri v gradu. Prosimo za obilno udeležbo! Nov inženir. Na češki tehnični visoki šoli v Pragi je bil proglašen za inženerja g. Ivan Klemenčič iz Lokvice pri Metliki'. Mlademu inženerju in njegovim starseffl iskreno častitamo! Tamburaš, mesečna revija •« iajnbur«W glasbo. 6. številka je ravnokar izšla in partituro A. Rubinsteinove >Melodije<. C.lasKNJj književna priloga obsega poleg lambura-kih vesu razpravo o trzanju. Revijo toplo priporočamo r> roča se pri M. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ui in stane letno 120 Din. upanje, ljubezen< — ; Lepa naša domovina*, to so naslovi, ki so ganili slPte«™ dušo. - In slednjič milo tužni: :0j 1Joner dob .. .< članici Oh, pretresljiva tožba slovenstva! Bridka bolj nas je presuijaia,o» zavesti, da je toliko slovenskih src izki™ velo - zastonj! — Prelepa slika ljubke mačnosti je bil za nas 27. junij! Bog « ' blagoslova prekrasnim besedam 8la™"M nega govornika g. župnika, tako _ y kmalu vsa jurjevška župnija podpiranju orlovskih vzorov! Bog zi» i vrzite se stare navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni praviFmnckov kavni prtdaiek Ta pocenjuje kavo jo krepča in ji daje dober okus igai k zit-u spada neobhodno Ftavi Franck, ponikva ob j. ž. (Versko življenje.) Tudi tukaj sta začeli marljivo delo-nti mladeniška in dekliška Marijina družba, zlasti dekliška. Dne 2. maja t. 1. sta j se obe družbi slovesno posvetili presv. Sr- ! cu Jezusovemu in trdno sklenili, da obha- j tata v bodoče obletnico te posvetitve vsa- I [o leto prvo nedeljo Marijinega meseca, i Dns 20. junija t. 1. sta praznovali dvesto- i letnico proglasitve sv. Alojzija svetnikom, j ia katero sta se pripravili s šestnedeljsko i [ebožnostjo. Članice dekliške družbe (skrbujejo tudi leio za letom častno stra- j iopred sv. R. Telesom, ko je izpostavlje- j io v dnevih »Večne molitve« 29. in 30. junija. Mnogo se trudijo tudi kot desetnice a organiziranje Družbe za širjenje vere, pri čemer so dosegle lepe uspehe. Sveti Alojzij, ki ga hočemo tudi v prihodnje pobožno častiti, naj nam pri Božjem Srcu izprosi stanovitnosti — Večina družbenikov in družbenic pa smo obenem tudi tretje-redniki sv. Frančiška Asiškega. Zato se ie veselimo na proslavo sv. Frančiška, ki jo priredimo v spomin sedemstoletnice njegove smrti v nedeljo dne 8. avgusta 1.1. Izbrali smo ta dan zaradi porcijunkulske-Sa odpustka, ki ga je sv. Frančišek izprosi od Boga in kateri se bo ta dan dobival v naši farni cerkv i. Zato vabimo k tej pro-ilavi tretjerednike in druge vernike. zgornji brnik pri KRANJU. (Izjava.) Ker so me nekateri samostojni de- *rati in osebni nasprotniki obdol-»». da sem davčni zaupnik, izjavljam, da J ta trditev zlobna laž. Razpisujem nagra-»10.000 Din tistemu, ki mi kaj takega «»aže. Kdor želi zaslužiti 10.000 Din, naj » k meni, pa mu bom dal primerno polastilo na davčnega referenta, naj mir- »zda moje ime, če sem kdaj koga na-2 kak davek. Kdor me bo pa še J!"-' 8 tistim se hova pa zmenila pri 80N>. - Anton Ahčin. dvorska vas pri vel. laščah. (Razno.) nul I P^eljek dne 17. maja je premi-J posestnik Štefan Petrič. Bil je več let flan h i"'- cestni odbornik in ustanovni , m ' JURajsnjega gasilnega društva. N. v i Jesen IT" eta 1922- v aPrilu smo dobili z Seda Ln°V ]elden zvon' ki tehta 1014 kg. Lansko zopel leP° "brano zvonenje. cerkev m i 8mo tudi našo podružniško 0 Prenovili, ker je bila tako po- trebna popravila. Leta 1923. smo si napravili svoj gasilski dom. Obenem smo ustanovili prostovoljno gasilno društvo, ki nad vso dobro napreduje. Prenovili smo tudi našo brizgalno. Letos smo pa začeli s šolo. — Letina se obeta pri nas bolj slaba, posebno pa še koruze ne bo nič. Prvo žito je še precej dobro, Bog ga obvaraj kakšne hude ure. — Zadnjič je poslanec Škulj poskrbel en vagon koruze. Zelo je prav prišla posebno tistim, ki nimajo nič domače. — Tukaj pri nas se je zelo povečalo število »Domoljubovih« naročnikov. Saj je več kot pol vasi pristašev Slovenske ljudske stranke. Le še nekaj patent-politikarjev« drži z g. Pucljem. ŠT. JURIJ POD KUMOM. V nedeljo dne 4. t. m. se je tu vršil občni zbor hranilnice in posojilnice. V na-čelstvo so izvoljeni gg.: Iv. Vodopivec, Iv. Vrtačnik, Hinko Medved, Franc Bravec in Jan. Baš. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Ivan Avreldo, Franc Kovač, Josip Knez (Cetež), Leop. Strniša in Matej Tori. D. M. V POLJU. (Odkritje spomenika padlim vojakom.) Z. S. V., podružnica pri D. M. v Polju vabi k slovesnosti odkritja spomenika v svetovni vojni padlim domačinom, ki se bo vršila v nedeljo dne 18. julija t. 1. Ker je ta dan posvečen spominu padlih vojakov, prosimo, da izostanejo vsakršne veselice s plesom. Spomenik je krasno delo gg. kiparja Dolinarja ter kamnoseka Vodnika. Na visokem podstavku je kip vojaka iz kraškega marmorja. Na štirih ploščah se blišči 96 imen padlih vojakov. Odbor vabi tem potom vse bivše vojake, domačine ter svojce padlih, kakor tudi vojne tovariše iz bližnje in daljnje okolice, vse domače in sosedne farane. Toplo vabljeni zastopniki podružnic Z. S. V. LOŠKI POTOK. Pretresljiva nesreča se je dogodila na lazih med Loškim potokom in Goro dne 8. julija kmalu popoldne. Ruparjevi iz Re-tij so kosili seno. Med hudim dežjem so 4 mladi kosci: Viktor in Franc Roječ ter Franc Bambič in Jožef Bambič šli vedrit pod smreko. Brata Roječ sta bila stara 15 in 14 let, brata Bambič pa 25 in 22 let. Ubožci niso mislili, da so šli vedrit v naročje smrti. Naenkrat trešči v smreko. Brata Rojca sta bila mrtva in tudi njihov ujec Franc Bambič. Jožefu Bambiču se ni zgodilo prav nič. Stal je samo en korak proč od prve trojice. Priskočil je takoj na kraj nesreče Ivan Bambič — Ruparjev oče —. Ves prestrašen je začel klicati na pomoč, Prihiteli so sosedni kosci, hoteli so pomagati pri oživljenju, pa bilo je že končano troje življenj. G. dr. Oražem, zdravnik b Ribnice, se je ob tej priliki pripeljal mirna Takoj se je potrudil tudi on za pomoč. Pa žal, konštatirati je mogel le smrt. — Troje mladih življenj na en hipi nesreča vzbuja sočutje po vsej župniji. Vse 3 6mo položili v skupen grob. Viktor Roječ je bil cerkveni strežnik in še tisto jutro pri sv. maši. Viktor in Franc sta bila naša Orliča, pridna in nadarjena dečka. TudS. Franc Bambič je bil vzoren fant. Vsem sorodnikom — pred vsem staršem — naše sožalje, mladim žrl« vam pa večni pokoj. PREŽGANJE. Dne 18. julija 1.1. bo praznovanje farne patrone sv. Marjete na Prežganjem. Na ta dan ponavadi ljudje radi prihitijo od biro in daleč na naš prijazen hribček. Tudi leto« vabimo častilce sv. Marjete, bomo vse prijazno sprejeli in pogostili b črešnjami. Cerkveni k, ki ima gostilnico, pa poskrbi m zdravo pijačo in okusni prigrizek. Imeli bomo tudi dvojno službo božjo,- ob pol d zjutraj in ob 10 dopoldne, tako da bo tuDružbe sv. Mohorja«. Ni bil pa samo naročnik dobrega berila, ampak tudi priden čitatelj. Večni mir njegovi duSi. MIRNA. (Popravek.) V naši štev. 88. od 24. septembra 1925 smo priobčili, da je Franc Rugelj, krojač na Mirni, oklal z nožem Antona Kastelioa, da se je moral iti zdravit v Ljubljano. Glede na izid kazenske preiskave popravljamo to poročilo v tem smislu, da Franc Rugell Kastelica ni poškodoval z nožem, marveo ga je le ugriznil v lice._ •k Zobni atelje Ivana Radovana se nahaja odslej v Ljubljani, Šelenburgova ul. 4 I. nadstr. (preje dr. Prossinagg). — Zobni atelje Frana Radovana pa se nahaja 9e vedno; Ljubljana VII, Celovška * 14, nfr sproti veleeejma. estzaassmuieek vsisieeammaambsmsammtmmmmiiii » .....mmii'....... Dolenjski tabor Prosv. zveze v Št pri Stični. Ob pritoki blagoslovitve novega doma v St Vidu pri Stični se bo vršil 29. avgusta prvi dolenjski tabor Prosvetne sveže, na katerega eo vabljena prosvetna in orlovska društva vse Slovenije, v prvi vrsti pa z naše Dolenjske. Spored: Dopoldne: Ob pol 9 sprejem gostov na postaji St. Vid, nato sprevod k sv. maši; ob pol 10 sv. maša s cerkvenim govorom (škof dr. Anton Bonaventura Jeglič); ob 11 blagoslovitev novega doma: a) cerkven obred, b) petje; ob pol 11 poklonite v na grobeh obeh ponesrečenih pri grad bi doma: a) govor (Franjo Neubauer), b) petje; o* pol 12 otvoritev in začetek tabora: a) po. zdravi Prosvetne zveze, društev, župana, b) govor: Izobrazba, pogoj napredka (Fr. Kremžar), c) govor: Družina vir sreče, d) govor: Ljubimo svojo domovino (dr. Karel Capuder). Popoldne: Ob 2 lHanije; ob 8. javna telovadba; govor o orlovstvu (dr. Campa); prosta zabava, srečolov. Na taboru sodeluje več prvovrstnih godb. Vsa društva prosimo, da bi ta dan ne prirejala prireditev. Natančnejša navodila slede pozneje. Prosvetna sveža. Iz dežele grozot. Duhovnik sedi mirno v električnem vozu. Nihče ga niti no pozna, da je duhovnik, ker noai svojo duhovniško obleko, ki je državno prepovedana, pod vrhnjo suknjo. Voz postoji, vanj vdere policija iu tira nedolžnega duhovnika v zapor. To se godi vsal; dan in večkrat na dan. Nič ni naredil duhovnik, samo zato ga mučijo, ker je pač duhovnik. To se godi v imenu »svobode«. V hišo mirnega državljana vdero policija in razbije vse podobe svetnikov po stenah. Država v imenu »svobode« prepoveduje take podobe. »Država v imenu »svobode^ zahteva od duhovnikov hi škofov, da prelomijo sveto obljubo in se poroče. V imenu »svobode« izganja papeževega delegata kakor kakega zločinca iz države, samo zato, ker je hotel blagosloviti temeljni kamen neke no-.Ve cerkve. In socialistična vlada preganja katoliške delavce v imenu »svobode« V Guada-Jajari je vladni špijon z gručo socialističnih ajdažev napadel trumo mirnih delavcev, ' m stopali iz oerkve sv. Frančiška, Soci-" so m.svoje tovarne JNi šest ubili in dvanajst ranili. Vse eamo zato, ker so bili delavci verni katoličani, kar je po receptu svobodomiselne svobode« prepovedano. • .lii. Med volitvami se nasilja proti katoličanom podesetorijo. Katoliške volivce zapirajo brez vsakega povoda, tako da si komaj kdo upa še kandidirati na katoliški listi. To se godii v Mehiki. Mehikanska vlada pa razglaša, da nič ne preganja katoliške vere, da mora samo sem in tja nastopiti proti kakemu duhovniku, ki se vtika v politiko. To je sicer grda laž. Toda tudi, oe bi ne bila laž, je za nas dober nauk. Kajti vlada s tem grdo in krivično ponižuje du-hovski stan. Ali duhovnik ni ravno toliko vreden državljan kot vsak drugi? Če se smejo pečati s politiko advokati, čevljarji, mesarji, delavci, kmetje, obrtniki in vsi drugi, zakaj bi se katoliški duhovniki ne smeli? Kje je tukaj enakost pred zakonom? Ali ne govore vsi preganiavci vere in oerkve, da eo duhovnik ne sme vtikati v politiko? Ali ne pravijo tako naši samostojneži, liberalci, socialisti in komunisti? Tako govore, mislijo pa samo na preganjanje. Najprej le lotijo duhovnikov, ko dobe več moči, pa še drugih katoličanov. Spom- ! nimo se mebikanskih grozot vselej, kadar bomo slišali zaničljivo vprašanje: >Kaj pa briga duhovnika politika? ;; Tako si tudi naši liberalci predstavila jo svoboda Mehikanski socialisti so naredili temeljni zakon ali ustavo, ki je verno zrcalo svobodomiselne postavodaje. Ker tudi naši svobodomiselci delajo po istem programu in gredo za istim ciljem, priobčujemo še nekatere cvetke iz mehikanske ustave: Čl. 137. pravi: Državna oblastva imajo izključno oblast, da določajo najvišje število duhovnikov za posamezne kraje. Samo rojeni Mehikanci smejo biti duhovniki. Duhovniki ne smejo niti javno, niti v zasebnem razgovoru izraziti svoje nezadovoljstvo nad vlado in odredbami posameznih njenih organov. Duhovniki ne morejo biti izvoljeni v nobeno javno zastopstvo in se ne smejo udeleževati političnega dela niti političnih zborovanj. Člen 3. pravi lažnivo: »Pouk je svoboden.« Nato pa pristavlja: Pouk v državnih Šolah je brezverski. Istotako mora biti pouk v zasebnih šolah najsi bodo ljudske ali višje šole, samo brezverski. Nobena verska organizacija in noben duhovnik ne sme ustanoviti nobene ljudske šole in ne more biti njen voditelj. Člen 130: »Pod nob>nim pogojem se ne sme poučevati v zavodih, ki jih vodi jo duhovniki. V tem pogledu ni nobenih predpravic ali izjem. Prepovedano je, da bi Mehikanci pošiljali otroke v inozemske šole.« Člena 7, ia 130. uničujeta svobodo ^tjrttoligkegft tiska: »Svoboda tiska in to- vora glede vseh vprašanj jo neomejena, Nioben časopis in noben spis, ki ima po svojem naslovu ali programu tudi v naj. manjši meri verski značaj no sme pisati o javnih zadevah države in ne sme poročati o dejanjih državnih oblastev ali tudi posameznih oseb kolikor so lete v zvezi i javnimi zadevami.« Člena 9. in 130. uničujeta vse katoliške organizacije: »Zajamčena jo popolna svoboda društev in zborovanj za vse zakonite namene. Vsako politično združenje, ki ima v svojem naslovu le kalco besedo verske označbe, ali v programu le nekaj verskih namsniov je najstrožje prepovedano. V verskih prostorih se ne smo vršiti nobeno politično zborovanje. Člen 130. dalje jemljo duhovnikom vso svob-do. Duhovniki sploh nioo več. ljudje. Oni ne morejo ničesr.r več imeti, nič podedovati nič posedovati, vsi nj'hovo pre-mično in nepremično premeni« upravlja država. Duhovniki sr< izvzeti od re:'"ih sodišč, kjer bi morda dobili g* knl-ro r.ravico. O njih ocl'"ča samo državna o'>Vt, ki si ie naiHi nalrro da zatre lrnV>!i"';o vero in cerkev. Tako izgleda zakonito uručevarje cerkve. Po Hi peli frvdo tudi slovenske svo-bodo-rel-o s'r.nnke. Kanc-l-nrrrraf, ki za^ovarsjo predvsem bivši samostojneži in ra 'i" vel je rrva stopnja k ii"!*nnin svoboda duhovnikov po načelu: »Udaril bom va?tirja.« Dr:d čitatolji! Povejte to f; -tim, ki so še dobri na zaslepljeni podpiraj d svobodomiselne stranko. ANGLEŽI ODSTRANJUJ K J 0 CERKVI SOVRAŽNE ZAKONE. Dne 10. marca 1026 je v angleški spod-nji zbornici protestant D. H. Herbert vložil zakonski predlog, ki odstranjuje cerkvi sovražne zakone, ki so nastali v krvavi dobi, ko jo vstal proteatantizem, ki pa dejansko že več let v Angliji ni30 v rabi. Herbert je svoj predlog takole utemeljeval: »Sramota je, da imamo v našem zakoniku še določila, ki onečaščajo naše rimsko-ka-toliške brate kot manivredno državljane. Ta določila so naravnost smešna. Tako prepovedujejo katoliškim duhovnikom nc»iti svojo stanovsko obleko izven domače hise, Po tem zakonu bi torej morali londonskega kardinala obsoditi vselej na kazen 5U funtov, kadar se udeleži kake slovesnosti (vsa zbornica se smeje). Potrebno je, da izgine ta sramota iz angleškega zakonika.£ PI10TI BREZSRAMNEMU CTIVU. Amerikanci so začeli odločno prega-ganjati in zatirati brezsramne spise, knji ge in slike. Za newyorško državo jc neK senator predlagal v ta namen poseben z»* kou. Sodnik pri najvišjem državnem sodišču, katolik John Ford, je stopil na cew velikemu gibanju, ki naj pripomore, da w ta zakonski predlog sprejet. Vsak, kdo razširja ali prodaja nemoralne spise, M kaznovan z zaporom od 10 dni do eneff leta ali z denarno kaznijo od 50 do 1W dolarjev. Sodnik pa bo lahko naložil tiia obe kazni naenkrat. Ognja, potresa, povodnji reši nas! Letos jo Bog strašno udaril s šibo po-. .ji drugih vremenskih nezgod. Skoro Z meseca se vrste potresi, nevihte, po-vndnii toča, viharji skoro kar po vseh de-tihsveta Strele uničujejo premoženja in ^estva kar redoma drugo za drugim in U človeških življenj je že bilo zadetih Lz število od tega ognja iz oblakov. Zadnjič že smo povedali o groznih po-tresih ua nekaterih grških in indijskih otokih Cela mesta so porušena in na siotine ljudi je pokopanih pod razvalinami. Močan potresni sunek so zadnji teden čutili na gornjem Štajerskem. V Miirzzuschlagu ni nobena hiša ostala nepoškodovana. Hujše kakor potresi, so letos povodnji. Vode prestopajo bregove in preplavljajo cela polja, cele doline. Tudi človeškim naselbinam ne prizanašajo. Mesto Berlin je bilo že dvakrat deloma v vodi. Ponekod so «]ed vedno in stalno vlago že nastopile javratne kužno bolezni, ki morijo prebivalstvo tako naglo, da izumirajo cele naselbine. Zlasti v Mehiki se je bolezen silno hitro razširila. V naslednjem podajamo našim bral-eem samo malo pregleda o zadnjih nesrečah v naši bližini. STRELE IN POŽARI. V četrtek 8. julija je med silno n? \ ihto okrog 1 popoldne udarila strela v kozolec kmetije >pri Kozini: nn Mlačevem. Pogorelo je vsa do tal. Če bi ne bil naliv tako silen, bi bila pogorela vsa vas. Vsa okolica pomilujc gospodarju, ki jo šele pred kratkim kupil posestvo in mu je sedaj po/ar vse uničil. Potrlo ga je tem huje, ker to ni edina nesreča. Ravno prejšnji ta so mu pokopali hčerko, njegova mati, žena in mali sinček pa leže bolni in bo finček težko ostal pri življenju. Isti dan je treščilo v Jcrovi vasi v Str-firjevo gospodarsko poslopje, ki .so ga pa tešili. Huda ura jc obiskala v petek tudi Ljubljano in druge kraje po Dolenjskem j v ljubljanski okolici. V Višnji gori in bližnji okolici jc med hudim nalivom prijela padali gosta toča, ki je napravila »metom veliko škode na poljskih pridel- V ribniški dolini se je utrgal j^lak, ki jc hipoma napolnil struge po-Mov, da je voda udarila čez bregove in Poplavila polje. V Ribnici so bile ceste 6lP«raa zalito z vodo. J z Komende poročajo: V petek poldne je treščilo na Križu v poln ko-i vdove Ane Hlade; pogorelo je skoraj fJ™ temu, da so ljudje hipoma prihi-ku iz vasi. Tam doli v Topolah, župnija n?es, se je istočasno videl velik ogenj, dlvioi va ncvihta z velikim nalivom je d X V žetrtek tudi na B1 e d u, in sicer ■T'!'!!01' Pol petih. Med gromom in bli- l>ism vi slovenskemu liberalnemu časo-Dokler bil 2610 Poseben tak zakon. ljudie9fpa nimamo, morajo vsi pošteni mediS,1' da u spisi čim manj pridejo naviE nikdar ne dobi mladi" skom jo padala ob jezeru toča, ki pa ni napravila posebne škode. Pač pa je v farni vasi Grad strela udarila v hlev Jožefa Kri-stanca, vulgo Ostavnika, ter mu ubila konja in tele. Konja je bil komaj nekaj minut prej spravil v hlev. Poslopje se ni užgalo. V T o m a č e v e m pri Ljubljani je treščilo v skedenj, ki je bil v hipu ves v ognju, Bližnja gasilska društva so požar popolnoma omejila in je pogorel samo skedenj, ker je bil ves lesen, dočim je sosedovo supo samo ožgalo. Krmo v skednju ni bilo, lo nekaj slame, škoda je krita z zavarovalnino. Pravkar dovršen vodni rezer-var se je pokazal nujno potreben in je dobro služil. Menda so zdaj vsi izprevideli, kako nujno potrebno bi bilo pri nas gasilsko društvo I V Mežiški dolini je zelo na-rastla Mežica ter preplavila v okolici Slo-venjgradca vso dolino. Tudi Meža je prestopila bregove ter napravila veliko škodo nn poljih in travnikih. Na I g u pri Ljubljani je v četrtek opoldne med nevihto strela ubila petletnega dečka Jožefa Janželj iz Staj, ko je nesel sladkor iz prodajalne. Bil je takoj mrtev. NEVIHTE IN POVODNJI V SLOVENSKI KRAJINI. Naše ubogo Prc-kmurje, ki si je komaj opomoglo od grozne zadnje povodnji, je zopet deležno te nesreče. Nevihte so se podile zadnji teden po vsej Slovenski krajini. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo toliko dežju ob času žetve. Po njivah stoje cela jezera. Žito je poleglo, krompir gnije. Naj-huje jo okoli Lendave in ob Muri, ki prestopu bregove. POVODNJI V MARIBORSKI OBLASTI. Huda nezgoda je zadela Ptuj, kjer je potok Grajevo prestopil bregove in dne 5. t. m. ob 6 zjutraj preplavil mesto. Velik dol mesta se jo nenadoma znašel v vodi, ki je udirala v skladišča in kleti, na kolodvora pa je za nekaj časa prekinila železniški promet. Vojaštvo in gasilci so pomagali pri čiščenju ulic. V okolici Ptuja nevarno narašča Dravinja, Pesniška dolina pa je skoro vsa pod vodo. Hudo je prizadeta Sotelska dolina, kjer je povodenj dosegla tako višino, da je pri Znenem preplavila okrajno ccsto ter preprečila za par dni vsak promet. Dolina med Poniktvo in Poljčanami je v petek popoldne strahovit naliv v nekaj minutah spravil p^d vodo, ki pa je hitro odtekla. Voglajna je preplavila obrežne kraje med Grobelnim in Ce- PRI KOPRIVNICI SE JE UTRGAL OBLAK V noči od 3. na 4. julija se je utrgal oblak na Veterniku in v okolici proti Koprivnici. Voda je odnesla veliko krme, zasula njive, strni pomandrala ali pa z rodovitno zemljo vred odnesla v nižine I Plazovi so uničili več vinogradov deloma ali popolnoma I Mali kmetje z obupom vijejo roke in gledajo žalostno v dolince, kamor sq spla- vale njih nade. Kako bodo plačevali visoke davke!? POVODENJ NA POSAVJU. Takih nalivov, kakor jih je doživelo Posavje okrog Brežic, Sromelj in Artič zadnjo soboto, nedeljo in ponedeljek, ne pomnijo najstarejši ljudje v teh krajih. Polovica sena, ki je bilo pokošeno na travnikih, je uničena. Na kakih tridesetih krajih se je udrla zemlja radi preobilne mokrote, potegnil je plaz in zasul ali gozd, travnik, vinograd ali polje. Po vsem brežiškem okraju so bile popravljene pred tem nalivom ceste, ki so zopet vse razrvane in raz-drapane na bogzna koliko mestih. PETSTO MILIJONOV DINARJEV ŠKODE. Okolica Osijeka, Mostarja, Popovo polje, Vrgorska krajina v Dalmaciji, Kragu-jevac, Jagodina in Ovčje polje — vse te pokrajine jo preplavila voda. Najhuje je prizadeta Vojvodina kjer so nepregledne zemeljske površine eno samo jezero, ki so ga napolnile Drava, Donava in Tisa. Škodo sedaj računiajo na petstomiljonov dinarjev. Vas Podranja v Baranji je tako preplavljena, da so se vsi prebivalci morali izseliti. Okoli 800 ljudi je brez strehe. PO EVROPI. V Nemčiji je bilo neurje zlasti v Saški, Šleziji in Turinški. Toča je stolkla žetev in strela je ubila mnogo jludi. V Franciji je razsajala nevihta zlasti v pariški okolici. V neki cerkvi je duhovnik ravno razlagal otrokom verouk, ko je strela udarila v cerkev. Niti duhovniku niti otrokom se ni ničesar zgodilo, le skozi luknjo na strehi je začela voda liti s tako silo, da so morali iti na stopnjice in oltarje, da so se rešili. LJUDSTVO KLIČE NA POMOČ. Žetev in gospodarstvo je uničeno, beda in draginja se nam obeta. Tisoči, ki so prišli ob vse, kličejo na pomoč. Kličejo narodne poslance, vlado in vse javne funkcionarjev. Poslanci so zahtevali, da vlada takoj skliče narodno skupščino, da bo sklepala o pomoči, ki je potrebna in dovolila potrebne zneske za podporo. Toda vlada se zbornice boji in je ne skliče. Kralj se je osebno peljal v nekatere ponesrečene kraje in zahteval od ministrov, da mu takoj zbe -o podatke o škodah in predlože načrte o pomoči. Ministrski predsednik Uzunovič se je zato pripeljal na Bled in je poročal o škodi in pomožnem delu. Dejal je, da bo država morala izdatno priskočiti na pomoč. Potem pa nismo slišali nič več. Vsaj v tej grozni nesreči naj vlada pusti vse politične ozire na stran in naj hitro pomaga vsem in vsakemu, kdor je v stiski, če še v dnevih nesreče ne bode vladne stranke pokazale, da jim je kaj za trpeče državljane, potem naj se zavedajo, da ubijajo ljubezen do države in zaupanje* do javno uprave. V nesreči morajo izginiti nasprotja. Združimo se k vzajemni pomoči r- Ti pa 10 Gospod reši na$l A. Seehan: Nodlag. Povest t»ekf*»a deklo t«. »Gospod šupnik k »Da.« »Priklenite svoj narod c železnimi verigami in jeklenimi vezmi nase. Gorje, gorje Irski, kadar duhovniki zapustijo ljudstvo!« Zopet je umolknil, njegova velika pest j® odnehala, punčioe v očeh so se mu skrčile m viael sem, da se je iztreznil. »Oprostite,«, je rekel, pogladivši se s roko po slu. »Kam sem zašel? Pripovedoval sem vam nekaj. Ah, dal Hotel sem reči, da me niso nikdar pustili 6amega, kjerkoli smo stali na straži, na hribih, v gorah ali v dolinah. Druge fante so pošiljali posamič in »tali so samotno na straži v razdalji do ene milje, .faz sem imel vedno tovariša, ki se me je držal kakor pijavka. K sreči so mi orožniki in vojaki tako mrzeli, da nisem tiste dni govoril z nobenim izmed njih. Ko bi me videli, da se sam razgovarjam z njimi, bi bilo po meni. In to je tista čudna poteza moje zgodovine. Mojega očeta niso niti za trenutek sumničili. Njemu so načelniki organizacije brezpogojno zaupali. Vedel je vse njihove skrivnosti. Menil sem, da zato, ker je bil tako molčeč in previden. Mogoče. Toda sedaj vem, da so sumničili samo mojo mater in mene, tako pomenljiva je Ircem beseda »kri«. Red Kasey se nI v javnem mnenju po poroki nit spremenil, kar zadeva njegovo čast in poštenje; pač pa je mene sodil svet po starših. Bil sem omadeževane krvi in tega ne bo irska domišljija nikoli prezrla.c »Ah, nesmisel! Za to se že dolgo časa ne menimo več. Te stvari so sedaj pozabljene in pokopane.« »Kad bi vam verjel, gospod župnik. Ali se spominjate, kako sem trepetal bojazni, da kdo ne zve mojega imena in moje zgodovine?« »Prav dobro. Toda mislil sem in mislim še vedno, da je to nespametno. Dogodki slede sedaj tako naglo drug za drugim in časopisi nas zalagajo dannadan s toliko množico najzanimivejših novic, da so nič več ne mudimo v preteklosti.« »Ne vem,« je odgovoril neverno. »Tu volja stari pregovor, ki ga lahko vsak čas porabijo proti meni: kar se v krvi zaredi, preide tudi v kosti. Ali ne?« Ne pomagalo bi veliko, če bi mu skušal razpršiti te nespametne strahove. Molčal sem hi on (e nadaljeval : »Najbolj čudno pa te bilo to, da je imel tudi moj oče to prazno vero in da me je tudi on sumničil. Dasi }e zelo ljubil mojo mater, ji vendar ni zaupal svojih skrivnosti. Gospodinjstvo je popolnoma prepuščal njej, toda politične in druge skrivnosti je hranil zase. In dasi mislim — ne. dobro vem, da je tudi mene ljubil, ker sem mu bil tako podoben in zaradi moje velike moči in spretnosti, se mi vendar ni zaupal. Kadar sem ostro govoril o slabi irski vladi ali o angleški neznačajnosti, je on vedno molčal. Nikoli me fli vzpodbujal. Znano mi je bilo, da ima nekje na atamu skrito orožje — zaboj dobro namazanih pušk * porami — toda kje }e pravzaprav, sem vedel ravno-taho nuilo kot rt.« »»enim, da te javnal popolnoma prav, če nI za-rfMotetoetnu dečku.« ikovrstna oprani). Naibcdi Čedno nra t besedo, v***. Žmmei mi »Si niti z dejanjem namignil, da sem omadeževaiiega rodu. Mislili si boste, 3a bi moral kako zvedeti. Pa ne. Kadar sem slišal, da kliče oče mater z imenom »Nodlag k sem menil, da Ji tako laska. To je bilo vse. In to veste, da so nas vzgajali strogo in natančno o-čeno od staršev, tako da nisem mogel odkriti skrivnosti. Toda čudim se, da mi ni noben izmed sošolcev v jezi ali iz nerodnosti nikdar ničesar omenil o tem. Morda so se me bali zaradi moje velike moči in srčnosti, morda pa je to bila rahločutnost, ki jo tako često opažamo pri naših ljudeh in ki Jim je branila, da bi se norčevali i« mene zaradi tako strašnega neizbrisnega rodnega madeža. Bilo je skoro smešno, toda krutosmešno, da sem vedno tako sovražil prokleti zarod ovadnikov. Ravno tedaj so se vršile v Corku obravnave proti obtožencem, ki so se udeležili upora leta sedeminšestdese-tega, in moje odkritosrčno zaničevanje državnih pravd-nikov, zlasti »škorpijona Sullivana«, ni bilo nič v primeri z mojim sovraštvom, do podlih ovadnikov, ki so pričali zoper svoje tovariše. Sedaj se z nasmehom spominjam, kako sem divjal in besnel. Toda moji tovariši so le poslušali in molčali. Nazival sem jih belo-oblečene bojazljivce, ker niso plamteli kakor jaz. Niso mi zamerili. Le smehljali so se. Tolažil sem se z mislijo, da sem edini pravi rodoljub na Irskem.« »Precej splošna zmota,« sem mu segel v besedo, »ki ni razširjena samo pri plamteči, strastni mladini, temveč v vsaki starosti in vsakem stanu. Če ni morda ravno preveč ponižna, pa vsaj nI neplemenita. Pripovedujte dalje.« »Ne,« je dejal s pomenljivim nasmehom, »celo Sam misli, da je on zadnji potomec iz roehi Emmeta in Wolfe Tonea.« »Sam ima Še neko drugo lastnost,« sem dejal. Bil sem vesel te male medigre. »Zadnji večer, ko sem bil tukaj, sem ga zasačil, ko je prisluškoval pri ključavnici.« Amerikanec se je zelo jezil, pa kaj je hotel? Sam bo ostal Sam do sodnjega dne. Večkrat Je brez uspeha poskušal udeleževati se najinih pogovorov. Nekoliko-krat je potrkal na vrata in vprašal: »Ali ste zvonili, gospod?« Včasi se je tudi spomnil: »Ali potrebujete tople vode, gospod?« To vprašanje sem mu zameril, ker je bilo skrito očitanje. večkrat je ljubeče in skrbno opomnil Ameri-kanca, da »bo sedaj treba vzeti zdravila.« Toda zadnji večer, ko sem odhajal, bi se bil skoro spoteknil ob njem. Klečal je na tleh pred vrati, uho ob ključavnici, a je v trenutku skočil na noge in kazal steklenico z zdravilom in kozarec, ki ga je zaradi varnosti prinesel s seboj. Ostro sem ga pogledal, toda on je ostal miren in Je samo otiral kozarec s prtlčem. Bil sem zares jezen. »Sami« »Prosim, gospod župnik.« »Sam,« sem dejal, »vi ste dober in pobožen mož in precej trezen, razen če se napljete tiste »limonade«, ki vam škoduje.« »Zdravnik mi je rekel, gospod župnik —« je hotel odgovoriti, toda jaz sem mu segel v besedo. »Že vem, že vem vse to; vi imate »slab želodec« itd. itd. Ampak tole sem vam hotel povedati: Katekizem pravi, da moramo vedno moliti, in jaz opažam, da se skušate ravnati po tem svetu. Toda kadar vam S Idejo zopet želje po mol i H, tedaj bi vam priporočil, si poiščete kak drug prostor v hotelu, ne ravno tnkaj pred vratmi —« »Na častno besedo, pripognil sem se samo —« »Prav prav. Trnki vedfte, če rečem le eno besedo amerikanskemu gospodu —« Razno. , f"d®" otr>,k- V iondonJ skl bolniSnicl so zdravil! otroka, ki se je rodil, možgani starčka; tako rekli zdravniki. Otrok križal, ni dobil zob m splph ni kazal nikakSnl otroških znakov Ko W bil 18 mesecev »far, j« hišni zdravnik obupal, J, bi ga mogel rešiti. A za-celi so se zanj zanimati drugi, in 24 londonskih specialistov je sklenilo, d« bodo poskusili s solncem in z dijeto. Tri dni v tednu so ga solnfili, pod osebnim vodstvom dr. Do. nioglona, specialista za zdravljenje s solnčniml žarki. Za hrano je imel samo sok oranž, mleko j« bilo popolnoma izkljuie. no. In glej, otrok je doJ bil zobe, se je začel bati in se je zbudil it svoje starikave omrtveloi sti. Nato so mu dajali grozdje, jabolka in sadna sokove. Zadnji uspeh je bil ta, da je 7ačel otrofe kričati; da bi ga ohrabrili v kričanju, so kričali zdravniki z nJim vred] kakor za stavo. Sedaj je otrok ie skoraj popolni ma normalen, In zdravniJ ki pravijo, da bo po enem letu tak kot so drugi. Skrb u znanost la umetnost Znanost in ptl umetnost nista zanemari jeni samo pri nas, tudi drugod ni dosti holje. Kol so se letos pozimi zbrali člani pariJke medicinske akademije k seji, so imeli vsi visoko zavihane ovratnike, kašljali so in pihali.! Kaj je bilo vzrok? V; dvorani ni bilo zakurjen no, ni bilo denarja. Vst dohodki akademije znaš« jo 5(5.000 frankov na leto za 1000 frankov manj ko pred vojsko, pa je ime frank tedaj Čisto drutf vrednost kakor danes. Čistilnica. V Genovi m Laškem so spustili v mor je ladjo »Romanu«', naj večjo čistilnico na sveti Njen namen je ta, da posebnimi pripravami dna pristani« dviga bl» to. Naenkrat lahko dvigni tovor 400 ton. Tekme golobov pismi noter. Na Bavarskem t priredili pretekli ted« tekmovalne polete golo bov pismonoJev Tekmi valo jih je 35.000!, na 45 kilometrov daleč. Skorl vsi so skuJnjo dobro pf« stali. 8tpč«. Ni še stara, P smo jo že skoraj k 1« Srebu nesli in je v krj em sploh ne bo več. > njeno mesto je stopila Pj trolejaka svetiljka. za,1 pa električna žarnifj Sveča je stara šele j" leto. Lani so se sestali Parizu zastopniki 19 « žel. da praznujejo njel stoletnico. Prvo sveč« . napravil francoski temu chevreul leta 1825 n njegovo burka;to življenje Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Šališ se! Li misliš, da me je volja opustiti priliko, ko pokusim lahko tako redko ribo? Ko da bi se vsak dan pojavila riba lesenjak v teh morjih! Nič se no odločaj, bom že sam napravil: ocvrern te v ponvi z drugimi ribami vred in zadovoljen boš. Pečen ali ocvrt v družbi jc vedno prijetna tolažba.« Po iem uvodu je začel nesrečni Storžek jokati in kričati in priporočati se in ihteč je rekel: »Koliko kolje bi bilo, če bi šel v šolo!... Poslušal s-m prijatelje, zdaj imam! ... Ih — ih — ih — ih!...« In ker se je zvijal ko jegulja in napel vso sile, da bi se izmuznil iz krempljev zelenega ribiča, Je vzel mož lepo vlakno loča in ko ga je povezal na nogah in rokah kakor klobaso, ga je vrgel na dno latve z drugimi vred. Potem je privlekel od nekod velik lesen krož-njak z moko in se pripravil, da bi povaljal v ,iji?j ribe; ko jih je povaljal, jo zmetal eno za drugo v ponev, da bi se oevrle. Prvi, ki so zaplesali v vrelem olju, so bili ubogi kleni, poleni so prišli na vrsto pajki, potem mcnkl, potem jeziki, potem sardele. Ko je videl onega smrt lako blizu (in kako grozno smrt!), ga je zgrabil tak Irepet in slrah, da ni mogel več ne govoriti ;ie dihati. Ubogi otrok se je priporočal za milost z očmi! A zeleni ribič se ni menil za nič; obrnil ga je pet ali Mstkrat v moki, da je bil ves bel od nog do elave fn f izgledal, kot bi bil iz krede ... Potem ga je zgrabil za glavo in ... XXIX. Joržek se vrne k Sojki, ki mu obljubi, da drugi dan « »o več dondek, temveč pravi deček. Slavnosten zajutrek v proslavo izrednega dogodka. Medlem, ko je mislil ribič spustiti Storžka v Jr"e,v' J'° VKtoI>il v votlino velik pes, ki ga je TOiat vonj in pohlep po cvrtju. »Daj mi košček in pustim te v miru.f »Izgini!« je zakričal ribič nad njim in mu zagrozil, držeč še vedno v roki belo poval janega dondka. Ubogi pes pa je bil lačen za štiri in cvilil in mahal je z repom, kot bi hotel reči: »Daj mi košček in pustim te v miru.« »Izgini, pravim!« je ponovil ribič in je iztegnil nogo, da bi ga brcnil. Pes, ki ni bil vajen puščati muh na nos, ko je bil res lačen, so je uprl renčeč ribiču iu mu pokazal svoje grozovite Sekane. Ta trenutek se je začul v votlini tih glasek, ki je prosil: Reši me Repetničar! Če mc ne rešiš, sem — ocvrt!« Pes je koj spoznal Storžkov gla<5 in jo v svoje veliko začudenje opazil, da je prišel glas iz onega moka s tega zvitka, ki ga je držal ribič v roki. Kaj napravi? Visoko s tal poskoči, zgrabi mo-kasti zvitek in nalahko ga držeč med zobmi, zbeži iz votline in ;:'~ine ko bliski Nalahko ga držeč med zobmi, zbeži iz votline. Razjarjen, da mu jo vzel pes iz roke ribo, ki bi jo tako rad jedel, ga je skušal ribič deteči, a ko jo napravil par korakov, ga je prijela taka naduha, da se je moral vrniti. Ta čas je pritekel Repetničar do steze, ki je držala v vas, in se us:tavil in nalahno odložil Storžka. »Kako sem ti hvaležen!« je rekel dondek. :Ni potreba!« je odvrnil pes. »Ti si rešil mene in kar sem jaz storil, je le povračilo. Zapomni si: na lem svetu si moramo drug drugemu pomagati!« sA le kako &i prišel v ono votlino?« »Bil sem še vedno tu na obali bolj mrtev ko živ, kar mi prinese veter oddaleč duh po cvrtju. Ta duh mi je vrnil tek in tekel sem za njim. če bi bil pritekel minuto kesneje... < 2Ne govori mik je zatulil Storžek, ki se je še vedno trejel od strahu. »Ne govori mi o tem! če bi bil prišel ti minuto kesneje, bi bil zdaj že lepo ocvrt, pojeden in prebavljen. Brrrrrr ... Kurja polt me sprehaja samo ob misli na to!« Repetničar se je nasmehnil, pomolil desno taco dondku, ki jo je v znak prijateljstva krepko stisnil, in ločila sta se. Pes jo je mahnil proti domu, Storžek pa, ki je ostal sam, je šel proti neki koči tam v bližini in je vprašal Starčka, ki se je solnčil na vratih: »Čujte, dobri mož, ali bi mi vedeli povedati kaj o nekem dečku, ki je bil ranjen v glavo in mu je bilo ime Dušan?« »Dečka so prinesli ribiči sem v to kočo in zdaj...« »Zdaj je mrtev!...« ga je bolestno prekinil Storžek. »Ne, zdaj je živ in se je že vrnil domov.« »Res, res?« — je hotel Storžek potrdila in je poskočil od veselja. »Tedaj rana ni bila nevarna?« »A bi bila lahko nevarna, celo smrtna,« je odgovoril starček, »ker vrgli so mu v glavo veliko knjigo, vezano v lepenko.« »In kdo mu jo je v^gel?« »Njegov sošolec, neki Storžek.« »Kdo pa je ta Storžek?« Je vprašal dondek, delajoč se nevednega. »Pravijo, da je pobalin, potep, pravi zlobnež., .< | In Evrope v Ameriko v , ';G urah! Nemški inžener i Ki'mpler jo predaval o aer&pliinu, ki je v delu žo od 1. 1918. naprej in, ki bo prekosil vse, kar se je na tem polju doslej igradilo. Aeroplan bo lahko nosil težo 16.000 kilogramov, torej težo 200 popotnikov. Od konca ene poroti do konca druge peroti bo meril 94 m, visok bo pa 39 m. Gonilo ga bo deset motorjev v enaki razdalji drug od drugega. Popolniške sobe bodo spredaj, s prostim razgledom, ločene od motorjev po hodniku, ki bo imel glušilne naprave. Ta hodnik bo obenem sprehajališče. Med sobami popotnikov« so prostori za pošto in prtljago ter prostor za moštvo. Skupna teža p.eroplana bo znašala 11KKJO kilogramov, srednja hitrost bo 275 kilometrov na uro! V 36 urah bomo prišli iz Evrope v Ameriko. Tudi, če štirje motorji popustijo, bo ta aeroplan še zmeraj lahko letel naprej. Prebrisani nabiralci kač. V Indiji je kačja nadloga strašanska m umre na kačjem piku na tisoče in tisoče ljudi. Zato so razpisali državni uradi velike nagrade tistim, ki so prinesli kakšno ubito kačo. Nemalo so se pa čudili, ko je bilo ubitih kač toliko, kakor bi vsa Indija ne bila drugega kot kačja zalega. Preiskali so stvar in so prišli na (o, da so domačini imeli cele naprave, kjer so kače umetno gojili in redili in so jih na ta način seveda lahko v ogromnem številu prinašali v urade. Dragocen konj. Na Nemškem so ustrelili slovitega žrebca Felsa, ki je postal vsled starosti — 23 let — sam sebi nadležen. Znani dirkač Hanibal je bil njegov oče, mati pa ša slavnejša Festa. Fels j« dvajsetkrat dirkal, samo enkrat je bil premagan, sicer je pa vselej zmagal. Zaslužil je svojemu gospodarju 417.000 mark, za predvojne čase ogromno vsoto; danes bi bilo to okoli 30 milijonov dinarjev. Njegovi potomci so dobili doslej okoli 700 zmag. Truplo bodo naga-čili In ga postavili v muzej. Bogat tobakar. V New-yorku je umrl J. Bucha-man, eden zadnjih, ki so se iz nič visoko povzpeli. Njegov oče je na majh-nem posestvu sadil tobak in sta ga s sinom okoli prodajala. Leta 1870 j« napravil o?e majhno tovarno, vodil Jo Je sin, tedaj 14 let star. Iz te to« varne se Je razvilo velikansko premoženje; Bu-chanan je zapustil 8250 milijonov dinarjev, pa je bil že v Življenju izdal 8000 milijonov dinarjev samo za vxgoiM_namen«j 2* n nI m ml M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred volno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znaSajo nad 350 milijonov kron. (udi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE ■»ZORA« d. i o. z. ▼ Črnomlju. 1537 MARMnNI I dobro ohranjen, poraben za nnnmumu manjšo cerkev, naproda|. — CIRIL ZRNEC, organist, Begunje, Gorenjsko. 4632 Najpopolmlil STOEWER šivalni stroil ta Urili«, krojač« in forljati« ttr ta ruk dom. Predan ti nabavita »troj, oglejt* »i to izrednost pri trrdkl L. Baraga, Ljubljana Selenburg. nI. 6/1. Br.zplačaa potk. IS latm* laautra. ATA ATA ATA AWA AWA ATA .VTA AVA ATA ATA ATA ATA ATA ATA la GONILNA JERMENA in MLINSKE KAMNE 7.a vsakovrstno meljavo Ima po konkurenčnih centh na zalogi tvrdka CADEŽ & BRCAR, LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35. KOi najboljši pr rirjcenejsii Skladi Jdo: LJUBLJANA, METELKOVA 1» Odprto voi dan, akladiidnlk stalno tam. TVRDKA F. In I. Gorlčar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 29 vabi vse svoje dosedanje kakor tudi nove odjemalce, da si ogledajo novodošlo krasno izbiro letnega blaga za moške in ženske obleke, ceiirjev in oksfordov za srajce, bele, rujave in pisane ko-ienine, platna za rjuhe, gradlna za postelje, prelitih odej, konjskih kocev, delenastih in svilenih rut, izgotovljenih moških srajc, otroških obleke, predpasnikov itd. Kdor pošlje Din 10— za poštnino — ta vsota se pri naročilu povrne — dobi vzorčne knjige od cele zaloge za tri dni na ogled. PIŠITE NATANČEN NASLOVI li ijntral doftro ni, želodec se krivi, iz-boren 1 e k je d..a »en Sta m pri" E. JERflS in DRUC LJUBLJANA - MOSTI Zadružna gospodarska banka d. d. §t. 57, 979 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Račan poMaaga SakoTmaga urada ta 81oT«aljo y lagtnj palag, (vI„ £ v|g hotela ,.UnlOn"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, štbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo-—, vloge nad Din 25o,ooo.ooo -. Daj« trgovske kredite, eskomptira menioe, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje ' valutc ln dtvi"' "Pr8'em® vl°S« n® tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuie vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Prodaja srečk Državne razredne loterije. ~wm ijstelj: Dr. Prane KiImm Urednik: Prano Zabret Za Jugoelovanako tiskarno: Karel CeJ.