H^y p^^Mmijmmr _ ^ številka: ij letnik izdaje: 13 ISSN 14085852 IT0NPUSCAVN1K rizeršk Dolenjska cesta 250 Lavrica, 1291 Škofljica Dftom G4S: pon - pet S-1Q sol? 8-13 - moško striženje - Žensko striženje - masažni stoli - masaža - mantkura - solarij tel.: 011366-6-663 gsm: 051/439-439 info @salon petra. s i www.sa1onpetra.si TRGOUP - xcuuifluATDcninuH lEHHlCHA TRGOVINA Velike Lašče 161.: 01/78 81099 lel./la»: Ü1/7B 81039 T i^i_JMt kazalo: Županov uvodnik - govor ob slavnostni akademiji 3 Aparat za snemanje srca __ 4 Nova športna dvorana na Škofljici 4 Cepljenje proti gripi 4 Obiskali so nas rojaki iz Argentine 5 Vrtina Strletje 5 Intelektualec mora opozarjati 6 Drugi Velikolaški poletni festival 7 Okužba s hruševim ožigom tudi v naši občini 7 Kaj lahko uredimo na Krajevnem Uradu? 8 Razpis za kustosa organizatorja 9 Vinko Sega praznoval 10 Gledališki abonma 2007/2008 11 Investicije v poletnem času 12 Prejeli predloge za pripravo praznovanja 14 Zvone Strubelj o Primožu Trubarju 14 Povabilo k oddaji ponudbe za oblikovanje logotipa Trubarjevo leto 2008 1 5 Kulturni most Velike Lašče - Lutzelfluh 1 6 Čuvajte naravo, da bo ona čuvala nas 21 Red je vedno pas pripet... 22 Za večjo varnost otrok 23 Analiza podatkov merilca hitrosti v Velikih Laščah 23 Tja, do koder je vredno iti, ne vodi nobena bližnjica 24 Blagoslov šolskih torb 26 Prvi šolski dan na OS Velike Lašče 26 Kdo ima najbolj čiste zobe? 28 Pridobili dve novi učilnici 29 Kmalu nova športna dvorana v Velikih Laščah 29 S harmoniko na svetovno prvenstvo 30 Medena tržnica 31 Tradicionalni »Praznik suhega sadja na Gradežu« 32 Koliščarivizija 34 Suhe češplje na tamburanju 36 Gledališče te poišče 38 Kapelica iz lipe, ki je predstavljala središče Malega Ločnika 39 Skavtsko poletje 40 Obiskali smo jubilante 42 Talcem v spomin 43 Maribor razočaral, Razkrižje navdušilo 44 Kokoš velikanka 45 Slovenske knjige za Italijane, Nemce, Avstrijce ... 45 Kino Velike Lašče - program 46 Tone Masnik praznoval 80. rojstni dan 47 Bar Slavček v prenovljeni podobi 48 Živahna jesen - iz poslanske pisarne 50 Pot do vrha sveta 51 Cestno hitrostno kolesarsko tekmovanje v kronometru 54 Cicibanov »fuzbal« 55 Turjačani premagali Mino Cafe 55 Lokostrelci ne poznamo počitnic 56 Občinsko tekmovanje v balinanju 56 Miha Indihar pritekel na 2. mesto 56 Razgibajmo naš vsakdanjik 57 Mnenje in polemike 58 Osmrtnice, zahvale 60 Dežurni telefon za vodovod je 051 619 577 Vodokomunalni sistemi, d.o.o. Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Letnik 13, številka 5, 27. september 2007 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike LaŠČe Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Pod logar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci PeČnik, Urša Modic, Jože StariČ, Franci Modic Odgovorni urednik: Miha Merljak Uredniški odbor: Lidija Čop, Boris Zore, Majda KovaČiČ Cimperman Lektoriranje: Nusa Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peteri in, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 8. novembra 2007, Prispevke oddajte najpozneje do 22. oktobra 2007. I Drage občanke, spoštovani občani Za nami je še eno poletje, pred nami pa, upam, lepi jesenski dnevi, ki nam bodo omogočili dokončanje nekaterih investicij, ki so še v izvedbi. V letošnjem letu je naša največja investicija gradnja nove večnamenske športne dvorane, namenjene za potrebe šole, kot tudi drugim dejavnostim. Nova dvorana s tribuno bo omogočala organizacijo raznih prireditev. Izvajalec gradnje je Lesni na inženiring, ki načrtuje končanje vseh del v dvorani še letos, saj želimo da bi šolarji čim preje lahko zopet imeli pouk športne vzgoje v primernih prostorih. Med novo dvorano in šolo pa bodo urejeni prostori za multimedijsko učilnico, knjižnico in šolsko zobno ambulanto. Kljub tako veliki investiciji v občini, pa tudi drugih področij ne zanemarjamo. Naj omenim samo nekaj večjih del na področju komunalnih dejavnosti. Zaradi izboljšanja vodovodnega omrežja letos potekata dva večja projekta. Proti koncu gre gradnja vodovodne trase od Karlovice proti Kotu in gradnja nove vrtine v Štrleti h. Ta dela so se nekoliko zavlekla, saj je lastnica zemljišča, kjer je bila prvotno mišljena lokacije vrtine, izsiljevala odprodajo zemljišča (približno 40m2) za enormno vsoto. Končno smo se z g. Klančarjem iz Mačkov, lastnikom sosednjega zemljišča, uspeli dogovoriti za korektno ceno. Zato se mu tudi javno zahvaljujem. Podobno težavo imamo tudi pri asfaltiranju manjšega odseka ceste od Hrustovega proti Opalkovem. Pri teh zadevah sem dobil občutek, da se nekateri, ki želijo odprodati občini določeno zemljišče, ne zavedajo dejstva, da občina lahko prodaja ali kupuje zemljišča na podlagi uradne cenitve sodno zapriseženega cenilca. Ker so kmetijska ali gozdna zemljišča (nezazi-dljiva) običajno zelo nizko ovrednotena, smo se na občinskem svetu dogovorili za zgornji limit odkupne cene, ki je nekajkrat višja od cenitvene vrednosti. Pa tudi na te cene nekateri kategorično ne pristanejo. Zato se mi poraja sum, da imajo ti »izsiljevalci« določene prišepetalce, ki jim tako svetujejo, z namenom, da občina (župan) ne bi uspela realizirati nekaterih investicij. Dobil sem namreč tudi take namige! Ponovno poudarjam, da pri podobnih zadevah ne bom pristal na nobena izsiljevanja. Na cestnem področju smo na vseh večjih lokalnih cestah označili sredinsko črto (~ 12 km) in za večjo varnost postavili nekaj dodatnih cestnih odbojnih ograj. Asfaltirali smo polovico ceste od Purkač proti Centom in 900 m ceste od Turjaka proti Podturjaku. Tudi pri tej investiciji so bili poskusi posameznikov razvrednotiti naš način dela in z demagoškimi metodami preprečiti dokončanje investicije. S pozitivnim soglasjem občinskega odbora za komunalo in s seznanitvijo nadzornega odbora o vseh postopkih izbire izvajalca in načinom dela, smo zastavljeno investicijo uspešno dokončali. Kot ste najbrž opazili, je končan tudi pločnik od odcepa za Stajnprik do table Turjak. Zakaj nismo začeli z gradnjo pločnika od centra Turjaka proti Stajnpriku, sta dva razloga: prvič, otrokom, ki stanujejo v hišah pred Turjakom smo zagotovili varno pot do mesta, kjer ustavlja šolski avtobus in drugič, s strani Direkcije RS za ceste imamo za naslednje leto obljubljeno sofinanciranje gradnje pločnika od table Turjak do centra Turjaka, kar letos ni bilo možno. Država namreč lahko sofinancira gradnjo pločnikov samo znotraj naselja (označenega s tablami), ne pa tudi izven tega. To razlago omenjam zato, ker nekateri želijo zopet prikazati neresnične razloge za tako odločitev. Do sedaj smo postavili v različnih naseljih nekaj luči javne razsvetljave, do konca leta pa jih bomo še v tistih vaseh, ki nimajo še nobene. Naturjaškem pokopališču smo zaključili z gradnjo poslovilne vežice z majhno čajno kuhinjo in sanitarijami. Se nabava opreme je pred nami, pa bo tudi ta investicija zaključena. Drugo leto pa načrtujemo še ureditev okolice. Za zdravstveno postajo smo nabavili sodoben EKG aparat, ki bo prav gotovo pomemben pripomoček našim zdrav- nicam. Za tovrstne preiskave nam tako v bodoče ne bo potrebno hoditi v Ljubljano. Dobavljen je tudi nov orgelski pozitiv za župnijsko cerkev na Turjaku (v gradu). V osnovni šoli v Velikih Laščah smo preuredili novo učilnico, v glasbeni šoli in na Trubarjevi domačiji pa zagotovili novo ogrevanje (na plin). Poleg omenjenih investicij pa so nekatere še v izvedbi. O njih pa kaj več prihodnjič. Na koncu bi želel omeniti še naslednje. Zaradi operacije, na katero sem bil naročen v mesecu juniju, sem bil nekaj časa odsoten. Takrat me je z vsemi pooblastili nadomeščala podžupanja dr. Tatjana Devjak, za kar se ji lepo zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem mnogim za lepe želje in vzpodbudne besede. Tudi v bodoče se bom trudil, da bom z vsem znanjem in močno voljo, delal v javno dobro in tako zadostil vašemu zaupanju, ki ste mi ga izkazali na lanskih volitvah. župan Anton Zakrajšek Aparat za snemanje srca ekg v zdravstveni postaji velike lašče Avgusta meseca letos smo v naši zdravstveni postaji dobili nov aparat za snemanje srca - EKG. Pred časom smo podoben aparat že imeli, vendar je z leti zastaral. Kar precej časa smo nato bili brez možnosti snemanja srca pri nas v ambulanti. Paciente smo morali pošiljati v Zdravstveni dom Rudnik ali pa Vič. Po zaslugi Občine Velike Lašče in njenega župana, gospoda Antona Zakrajška, imamo sedaj na voljo najsodobnejši aparat za EKG, s katerim lahko hitro ugotovimo bolezenska stanja srca in nato ustrezno ukrepamo. Čeprav smo samo zdravstve- na postaja, se lahko pohvalimo z najsodobnejšo opremo, kar je tudi v skladu z novimi smernicami zdravljenja v ambulanti splošne oziroma družinske medicine. Zato se še enkrat v imenu vseh naših pacientov zahvaljujemo občini Velike Lašče tako za finančno pomoč, kot tudi za posluh za naše potrebe. Besedilo: Kolektiv ZP Velike Lašče Fotografije: Barbara Pečnik škofljica vabi Nova športna dvorana na Škofljici Občina Škofljica bo v začetku meseca novembra 2007 bogatejša za nov športni objekt večnamensko športno dvorano. To bo velika pridobitev za lokalno skupnost, kot tudi za okoliške kraje. Športna društva, podjetja in ostale organizirane skupine, ki se želite ukvarjati z redno športno vadbo, vabimo, da si z vložitvijo vloge (objavljena je na spletni strani Občine Škofljica: http://www.skofljica.si) pridobite termine v novih športnih prostorih. Na navedeni spletni strani so objavljeni tudi razpisni pogoji in cenik uporabe prostorov. Športno dvorano bo možno najeti tudi za organizacijo športnih, kulturnih, humanitarnih ... prireditev, na podlagi predhodnega dogovora z upraviteljem športnega objekta. Na navedeni spletni strani je objavljen tudi Pravilnik o uporabi in Hišni red večnamenske športne dvorane Škofljica. Besedilo: Jože Kastelec, Občina Škofljica Cepljenje proti gripi 1. decembra od 8. do 12. ure Obveščamo vse krajane, ki imajo izbranega zdravnika v zdravstveni postaji Velike Lašče, da bo letošnjo jesen potekalo cepljenje proti gripi nekoliko drugače, kot smo bili vajeni doslej. Cepljenje bomo izvedli v soboto, 1. decembra 2007 od 8. do 12. ure, v prostorih zdravstvenega doma Velike Lašče. Vabljeni ste vsi pacienti od dr. Stare Vidrihove in dr. Krištove. Cepljenje je prostovoljno in ga je potrebno plačati. Posameznih prijav za cepljenje proti gripi letos ne bomo zbirali. Pride lahko vsak, ki se bo želel cepiti. Istočasno s cepljenjem priti gripi bomo cepili tudi proti klopnemu meningitisu in pnevmokoku, povzročitelju pljučnice. Za ta cepljenja pa potrebujemo predhodne prijave, da bomo lahko pravočasno priskrbeli zadostno količino cepiva. Na ta dan bomo izvajali samo cepljenje, drugih storitev, kot je pisanje napotnic in receptov ne bomo mogli opravljati. Prosimo za razumevanje. Besedilo: Kolektiv splošnih ambulant; ZP Velike Lašče zatorej reči smem, Slovenec sem ... Obiskali so nas rojaki iz Argentine V teku zgodovine je na tisoče Slovencev iz gospodarskih, družbenih ali političnih vzrokov zapuščalo rodne kraje in odhajalo v svet.. Naselili so se v raznih državah, po vseh celinah.. V želji, da bi ostali povezani med seboj in z rodno Slovenijo ter da bi ohranili narodne vrednote, so se povezovali v skupnosti. Ena najbolj delavnih slovenskih skupnosti deluje v Argentini. Slovenski »Domovi«, kakor imenujejo središča, kjer se zbirajo naši rojaki, so prava žarišča narodnostnega, kulturnega in verskega življenja. V Domovih delujejo ob sobotah tudi slovenske šole. V »Slovenski hiši« v Buenos Airesu dijaki vsako soboto obiskujejo petletni srednješolski tečaj. Poleg slovenščine se pri pouku, ki v celoti poteka v slovenskem jeziku, učijo še zemljepis, zgodovino, slovstvo, etnografijo, verouk in druge predmete. Maturanti se med »južnimi« zimskimi počitnicami odpravijo na potovanje, imenovano RAST (Roj abiturentov srednješolskega tečaja). Odkar je Slovenija samostojna država, je cilj tega potovanja. Tako je v domovino svojih dedov letos pripotovala RAST XXXVI, torej že 36 generacija slovenskih maturantov. Med 41 mladimi, ki predstavljajo že tretji rod slovenskih emigrantov, sta bila tudi Augustina Zakrajšek in Gabriei Jelene. Njune korenine izhajajo prav iz naših krajev in vsi so bili veseli, ker so si lahko ogledali nekatere znamenitosti velikolaške dežele. Obiskali so Turjaški grad, se sprehodili po Trubarjevi domačiji, si ogledali cerkev na Veliki Sievici. Obiskali so gospoda župana Antona Zakrajška in si ogledali njegov zanimiv čebelnjak. Ob koncu napornega dneva so se popeljali mimo Retij do Dvorske vasi. Tu so doživeli še eno slovensko značilnost - gasilsko veselico. Mladi Argentina so se obiskovalcem predstavili z dvema argentinskima plesoma (slovenskih, ki so jih tudi imeli v programu, zaradi izgubljene prtljage niso mogli izvesti), potem pa s pravim južnjaškim temperamentom popestrili veselično dogajanje na plesišču. Za zaključek navajam besede, ki sem jih kot domačinka -Dvorjanka in kot predstavnica občine namenila mladim rojakom: »Imam prijetno nalogo, da v naši sredi pozdravim 41 deklet in fantov in njihove spremljevalce, ki prihajajo iz d a I j -nje Argentine. To je že 36 generacija slovenskih maturantov in ob vsakem njihovem obisku bi si morali mi, ki živimo v tej prelepi deželi na sončni strani Alp, malo izprašati vest. Poglejte, babice in dedki teh deklet in fantov so bili kot kapljica v oceanu. Vendar so s svojo pokončnostjo in trdno narodno zavestjo znali ohraniti in prenesti na svoje potomce slovenski jezik, slovensko pesem, slovenske običaje - z eno besedo: slovensko kulturo. Kaj pa mi? Koliko spoštujemo te vrednote? Poglejmo samo naše besedišče! Ubogo slovenščino tako mr-cvarimo, pa naj bo v medsebojnem sporazumevanju, v medijih in celo v moderni literaturi, da kmalu ne bomo več vedeli, kaj je prav in kaj narobe. Zato, spoštovane mladenke in mladeniči: ponesite iskrene čestitke in povejte svojim staršem in starim staršem, da jih občudujemo in spoštujemo, ker so ohranili košček Slovenije v veliki deželi na drugi strani sveta. Bienvenidos a nuestra fiesta y deseamos que la pasen muy bien y que gozen con nostras!« Besedilo: Ladka Deterding Vrtina Strletje Občina Velike Lašče obvešča občane, da je v letu 2007 začela z gradnjo nove vrtine v vasi Strletje z namenom, da se za vodovodni sistem Velike Lašče zagotovi zadostna količina pitne vode. Dela se počasi zaključujejo. (Občinska uprava) Odvoz kosovnega materiala Občina Velike Lašče obvešča občane, da bo Javno podjetje Snaga d.o.o. začelo z odvozom kosovnih odpadkov po naslednjem vrstnem redu : -Velike Lašče: 22. oktober - Rob: 23. oktober - Turjak: 24. oktober Sortirani kosovni material mora biti odložen do 6. ure zjutraj na pločnik ob cesti. Morebitne reklamacije sporočite na telefon 477 96 40 ali 477 96 67 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. (Občinska uprava) intelektualec mora opozarjati Na Trubarjevini v čast domovini Gost junijskega večera Na Trubarjevini v čast domovini je bil filozof in publicist dr. Tine Hribar. Poznamo ga kot ustanovitelja in prvega urednika Nove revije ter soustvarjalca programa, ki je bil objavljen v 57. številki. Skupaj z ženo Spomenko sta velika zagovornika demokracije in kot takšna nista pri srcu nobeni oblasti. V svojem nastopu je Tine Hribar govoril o strahovih, s katerimi se je srečeval v svojem življenju: od strahu, ki ga je doživljal kot otrok med drugo svetovno vojno, do tistih, ki jih sedaj kot trn v peti vsakokratni oblasti doživlja skupaj z ženo Spomenko. Tudi Primož Trubar se je ob svojem delu srečeval z različnimi strahovi, bil je preganjan, za tiskanje prve knjige ni imel dovoljenja ... Ali menite, da je strah in srečevanje z njim lahko gonilo vašega, morda pa tudi Trubarjevega dela? Če je bil strah gonilo Trubarjevega dela in je gonilo naše generacije, je torej strah prisoten že nekaj sto let slovenske zgodovine. Zgleda, da Slovenci s strahom živimo. Najbrž nas obremenjuje, po drugi strani pa nas vedno znova prebuja in nam, s tem ko ga premagujemo, daje dodatno energijo. Ne gre za to, da svojega strahu ne bi priznali, rekoč mene ni strah, ampak da si strah priznamo in kljub temu delujemo naprej. Ali se je v Sloveniji bati oblasti? Vsakokratna oblast daje občutek, da je na oblasti vsemogočna in nezmotljiva. Ali menite, da imamo upanje, da se bo tudi pri nas politika nekoč normalizirala? Kot rečeno, če je ta strah stoleten, če je bil v 20. stoletju tako močno prisoten, je nemogoče, da bi ga kar naenkrat izbrisali in tudi ta demokratična šola potrebuje nekaj desetletij, vsaj 50 let, da se bo povsem utrdila. V svojem nastopu sem govoril samo o negativnih pojavih, ki jih srečujemo pri nas. Morda sem bil celo preveč kritičen, kajti v celoti gledano Slovenci dobro napredujemo, tudi demokracija napreduje kljub nihanju sem in tja. Imam očitke tudi proti sedanji oblasti, ki sem jo podprl vendar, kot rečeno, so to dobronamerni očitki. Je pa očitno, da s prihodom na oblast začneš ravnati oblastniško. To se je zgodilo tudi moji ženi, in ko je spoznala, da se ji to začenja dogajati, je izstopila iz politike. Zelo težko je reflek-tirati, da si začel delovati tako kot vsi oblastniki. Zato mislim, da intelektualec mora opozarjati na to, ne glede na to, da se sem in tja malo zameri. Po nekaj generacijah demokracije bomo tudi to znali ... Upam, da bomo to preboleli. Je boljše, ni res, da je danes slabše, kot je bilo v bivšem režimu. Res je, da smo takrat vsi nekako zaupali, da se bo spremenilo na boljše, da smo se takrat bolje počutili. Če se nam danes kaj negativnega zgodi, se nam to zdi huda krivica, takrat pa smo bili sprijaznjeni s tem, da se to dogaja. Danes takšne stvari takoj začutimo in protestiramo. Mislim, da je to dober znak, saj nismo kar pripravljeni požreti vsega, kar pride. S soprogo Spomenko sta ena redkih, ki javno in glasno govorita o spravi in ki ne trdita, da je bilo pred letom 1991 vse slabo in je danes vse dobro. Ali upate, da bo takšnih ljudi vse več in da bomo znali živeti v spravi? Včasih kar malo podvomim, ampak mislim, da je naša generacija zadnja, ki živi v tem ... Prihajajo nove generacije, ki živijo popolnoma nov svet, internetni svet, komunikacijske možnosti so praktično neomejene in mislim, da bo to prevladalo. Vendar pa na prvi pogled ravno te neomejene komunikacijske možnosti in internet ogrožajo slovenski jezik. Svet danes komunicira v angleškem jeziku, tudi v veliki Evropi slovenski jezik govori zelo majhen delež ljudi. Ali se bo naš jezik ohranil? Tega se moramo bati in temu primerno delovati. Nastopa torej nek novi strah, ki ga Slovenci sami ne bomo v celoti rešili. Prihaja nova grožnja, čeprav bi bilo Še veliko hujše, če bi v ES vstopili v okviru Jugoslavije. V tem primeru bi kot uradni jezik veljal srbohrvaški, slovenščine ne bi bilo nikjer. Sedaj pa je naš jezik evropsko in svetovno uradno priznan. Pokoplje nas lahko le naša lastna malomarnost. Če se bomo vsaj malo držali gesla »Stati inu obstati«, bomo obstali. Gospod Tine Hribar, najlepša hvala za pogovor. Besedilo in fotografija: Jože Starič Občina Velike Lašče Vabi na 26. kulturni večer (6. sezona) m TiMJMMiwr.JHir. YCMTTOM';.OVMjl V PETEK, 5. OKTOBRA 2007, OB 19. URI NATRUBARJEVI DOMAČIM NA RAŠICI Gost večera bo politik LOJZE PETERLE LEPO VABLJENI! uspešno izpeljan projekt Zaključili smo drugi Velikolaški poletni festival V letošnjem poletju so se v okviru Velikolaškega poletnega festivala zvrstile tri kulturne prireditve na različnih lokacijah v občini. 6. julija smo lahko prisluhnili koncertu Godbe Dobrepolje v Robu. Lep program, ki nam ga je pripravila Dobrepoljska godba, je v prijetnem stilu povezoval Igor Ahačevčič. Večer so s svojim nastopom popestrile tudi pevke skupine Sekstet komplet. Za dobro razpoloženje po zaključenem programu so poskrbele članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Novost letošnjega festivala je bilo sodelovanje z Zavodom Ars Ramovš, organizatorjem uveljavljenega festivala SEVIQC Brežice - mednarodnega festivala stare glasbe, ki si je za letošnjo zaključno prireditev izbral grad Turjak. V soboto, 18. avgusta, je tako nastopila španska skupina HEXACORDO, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki iz španskega mesta Cuenca. Skupina izvaja glasbo španske renesanse na instrumentih (kornet, renesančne flavte, lutnja, viola da gamba ...), ki so natančna kopija izvirnikov. Na koncertu so nam predstavili zbirko pesmi in romanc iz okolja treh kraljic španske renesanse: Ivane Beltraneje, Izabele Katoliške in Ivane Blazne. Pogostitev je bila ponovno v rokah članic društva podeželskih žena, ki pa so le komaj nasitile množico obiskovalcev. Med njimi so sicer prevladovali gostje iz Ljubljane, ki so prišli s Festibusom. Zadovoljen je bil tudi direktor brežiškega festivala Klemen Ramovš, ki je izrazil željo, da bi grad vključili v festivalski program tudi prihodnje leto. S poletnim festivalom smo zaključili v soboto, 25. avgusta. Na odru Levstikovega doma v Velikih Laščah smo si lahko ogledali Rossinijevo opero v dveh dejanjih SeviIjski brivec v izvedbi Kulturno turistične agencije Figaro. Kljub odlični izvedbi je bila žal prireditev slabo obiskana. Besedilo: Veronika Vasic in Barbara Pečnik, Občinska uprava Fotografije: Niko Samsa Okužba s hruševim ožigom tudi v naši občini fitosanitarna uprava je 12. julija potrdila okužbo s hruševim ožigom tudi na Rašici pri velikih Laščah Hrušev ožig (Ervvinia amylovora) je nevarna bakterijska bolezen, ki jo prepoznamo po nenadnem in hitrem sušenju ja-blanovih in hruševih vej. Še posebej so prizadete kutine in starejše hruške (trepke). Poleg jablane in hruške bakterija okužuje tudi glog, ognjeni trn, razne panešplje, jerebiko, japonsko kutino in šmarno hrušico. Fitosanitarna uprava je potrdila okužbo s hruševim ožigom tudi na Kočevskem, Ribniškem in v okolici Velikih Lašč. V ožjem pasu, ki zajema okolico enega kilometra, je treba odstraniti vse sumljive, posušene veje in se držati preventivnih in higienskih ukrepov v sadovnjakih. Učinkovitih sredstev za preprečevanje okužb ni. Na voljo je le nekaj agrotehničnih ukrepov in pomožnih sredstev za razkuževanje, ki so opisani pri preventivnih in higienskih ukrepih v sadovnjakih. 1. Okužene dele rastlin izrezujete vsaj 50 cm v zdravo tkivo. Razkužujte škarje, obutev in drugo opremo! Rane na drevesu in orodje razkužimo z 10% vari ki no (1 del vari-kine in 9 delov vode). Razkužujemo tudi roke in škornje, kar lahko naredimo s 70% alkoholom ali cvetom. 2. Okužene veje režemo v suhem vremenu in jih takoj damo v za to pripravljeno vrečo, ki jo skurimo skupaj z vejami. Sežiganje je najbolj učinkovito uničevanje bakterije. 3. Po neurjih s točo in močnim vetrom, ki nam povzroči rane na listih je priporočljivo škropljenje poškodovanih rastlin z bakrovim pripravkom v predpisanem nizkem odmerku (0,06% Cuprablau). 4. Redno moramo pregledovati tudi gostiteljske rastline: predvsem kutine, nešplje, panešpljice (Cotoneaster), glog in ognjenem trn.. O morebitnem odkritju sumljivih bolezenskih znamenj v doslej neokuženih območjih je treba takoj obvestiti Fitosanitar-no inšpekcijo ali javno službo za varstvo rastlin, ali kmetijsko svetovalno službo ali pa pokličite na dežurno telefonsko številko 041 /354-405. Več informacij o bolezni je na voljo na spletnem naslovu: http://www.furs.si/svn/zvr/hr_ozig.asp. Besedilo: Ana Ogorelec Vodovodi v naši občini ponekod neustrezni letno poročilo 2006 o skladnosti pitne vode in stanju vodovodov v občini velike lašče VODOOSKRBNI SISTEMI (vodovodi) Mikrobiološki preskusi vzorcev pitne vode št odvzetih vzorcev Fizikalno -kemijski preskusi vzorcev pitne vode št. odvzetih vzorcev Deizin-fekcija pitne vode Sanitarno tehnično stanje vodovodov Kakovost pitne vode in najnujnejši ukrepi Prekuha- vanje pitne vode za prehran- ske namene skupaj rezultat skupaj rezultat BOROVEC-KARLOVICA 6 4 ustrezni 2 neustrezna 2 2 ustrezna ne - zajetje je ustrezno, -del vodovodnega omrežja je neustrezen Voda je občasno mikrobiološko onesnažena (omrežje). Vrtina Podstrmec ima zdravstveno ustrezno pitno vodo. Potrebna je sanacija sekundarnih cevovodov in priključkov. da- občasno (predvsem po dežju) DOLŠČAKI 6 1 ustrezen 5 neustreznih 2 2 ustrezna ne neustrezno (zajetje, omrežje) Voda je pogosto mikrobiološko onesnažena in po padavinah rahlo motna. Objekte in okolico je treba redno čistiti. Predvidena je priključitev na vodovod Velike Lašče da- stalno KAPLANOVO ADAMOVO PODSMREKA 4 4 ustrezni 2 2 ustrezna ne neustrezno (zajetje, omrežje) Voda je občasno mikrobiološko onesnažena (Zajetje, omrežje). Objekte in okolico je treba redno čistiti. Predvidena je priključitev na vodovod Velike Lašče da- občasno, (predvsem po dežju) SELO-DEDNIK-NAREDI 18 1 5 ustreznih 3 neustrezna 8 8 ustreznih da - redno kloriranje -zajetje je ustrezno, - vod. omrežje je neustrezno Voda je občasno mikrobiološko onesnažena (omrežje). Vodovodno omrežje,vključno z rezervoarji, je treba postopno obnoviti - ob prekinitvi kloriranja MALI OSOLNIK 9 4 ustrezni 5 neustreznih 2 2 ustrezna ne neustrezno (zajetje, omrežje) Voda je pogosto mikrobiološko onesnažena in po obilnejših padavinah rahlo motna. Objekte in okolico je treba redno čistiti. Potrebna je najnujnejša sanacija zajetja in rezervoarja ter obnova slabših delov omrežja. Možna je priključitev na vodovod Turjak. da- stalno VELIKE LAŠČE DVORSKA VAS OPALKOVO 35 33 ustreznih 2 neustrezna 15 15 ustreznih da - redno kloriranje - zajetja so ustrezna, - posamezni deli vod. omrežja so neustrezni Voda je mikrobiološko in fizikalno - kemijsko ustrezna. Treba je obnoviti kritične dele vodovodnega omrežja, kjer lahko pride do onesnaženja vode - ob prekinitvi kloriranja Pripravil: Roman Struna Javni zavod za kulturo in turizem Občine Velike Lašče Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1315 Velike Lašče, razpisuje prosto delovno mesto KUSTOSA ORGANIZATORJA Pogoji za opravljanje dela: - spremljanje aktivnosti, ki se izvajajo v okviru - univerzitetna izobrazba, občine, upravne enote, regije in države in vplivajo najmanj dve leti delovnih izkušenj, na delovanje zavoda - aktivno znanje slovenskega jezika, izdelava razvojnih projektov s področja kulturne - aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, in naravne dediščine v povezavi z razvojnimi - poznavanje dela z osebnim računalnikom, smernicami Občine Velike Lašče - vozniški izpit B kategorije. - vodenje trženja - oblikovanje novih kulturno turističnih produktov K prijavi morajo kandidati priložiti: na podlagi strokovnih podlag - življenjepis - povezovanje zavoda s proizvajalci in ponudniki - opis dosedanjih delovnih izkušenj storitev, katerih izdelki in storitve se tržijo v okviru - opis poznavanja dela z osebnim računalnikom zavoda - fotokopijo osebnega dokumenta, - priprava in izbira gradiva ter izdelkov za trženje - fotokopijo potrdila o izobrazbi, izvajanje aktivnosti s področja promocije in - fotokopijo delovne knjižice oz. dokumenta, iz trženja dejavnosti zavoda katerega bodo razvidne delovne izkušnje - priprava delavnic in prireditev s področja - fotokopijo potrdila o znanju svetovnega tujega dejavnosti zavoda jezika - priprava statističnih podatkov za mesečna poročila - fotokopijo vozniškega izpita direktorju - priprava letnega programa in letnega poročila o Opis del in nalog: izvedenih aktivnostih - operativno vodenje zavoda (pomočnik direktorja) - skrb za izobraževanje in strokovno - organizacija dela s strankami izpopolnjevanje - organizacija in vodenje sprejemne pisarne - opravljanje drugih del v okviru programa dela - organizacija in izvajanje strokovnega vodenja v zavoda okviru dejavnosti zavoda - opravljanje drugih del po nalogu direktorja - organizacija in sodelovanje z zunanjimi izvajalci aktivnosti na področju delovanja zavoda Posebni pogoji delovnega mesta: - sodelovanje in priprava skupnih programov s - delo je samostojno sorodnimi organizacijami na področju kulture in - delo poteka v neenakomerno razporejenem turizma delovnem času, po potrebi tudi ob nedeljah in - priprava in izvedba programov za izobraževanje praznikih vodičev v Občini Velike Lašče - delo zahteva komunikativnost, smisel za delo s - organizacija pisarniškega poslovanja zavoda strankami in obiskovalci - vodenje kadrovske in drugih predpisanih evidenc - delo zahteva nenehno izobraževanje na področju zavoda delovanja zavoda - arhiviranje dokumentacije poslovanja zavoda v skladu s predpisi Izbrani kandidat bo imenovan za nedoločen čas. - stiki z javnostjo Nastop dela bo predvidoma novembra 2007. - organizacija in vodenje spletnih strani zavoda - vodenje zavodskih zbirk Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev - skrb za varovanje in hranjenje zavodskega gradiva pošljite v 8 dneh od objave (upoštevali bomo prijave, - raziskovanje in objavljanje zavodskega gradiva prispele do vključno 10. oktobra) na naslov: JAVNI - priprava programov in skrb za popularizacijo zbirk ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI, Rašica 69, 1315 Velike zavoda Lašče, z oznako:"Prijava na razpis - Ne odpiraj ! " - razstavna dejavnost - publicistična dejavnost Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v - priprava razvojnih programov 14 dneh po opravljeni izbiri. - sodelovanje z organi občine, upravne enote, regije Matjaž in države s področja kulturne in naravne dediščine Gruden in na ostalih področjih v povezavi z razvojnimi direktor zavoda programi kaj lahko uredimo na krajevnem Uradu? Upravne zadeve, ki jih lahko urejamo na Krajevnem Uradu velike Lašče V zadnjih letih je na krajevnih uradih možno urejati čedalje več upravnih zadev. Z Upravne enote Ljubljana, Sektorja za upravne notranje zadeve so nam posredovali seznam vseh upravnih nalog, ki se opravljajo na krajevnih uradih: - sprejem vlog za osebne izkaznice in potne listine, - sprejem vlog za vpis spremembe naslova v potno listino, - sprejem naznanitve pogrešanja osebne izkaznice in potne listine, - sprejem preklica osebne izkaznice in potne listine, - sprejem vloge za izdajo potrdila o državljanstvu RS, - potrjujejo se dovoljenja za prehod meje mladoletne osebe (do 1 5 leta starosti), - sprejem prijav oziroma sprememb stalnega in začasnega prebivališča, - sprejem prijave potovanja v tujino nad 3 mesece in vrnitev iz tujine, - izdaja potrdil iz registra stalnega prebivalstva, - potrjuje se podpora volivcev, - izdaja potrdil iz evidence gospodinjstev, - vpisujejo se zaznamki in popravki v matične knjige, - sestava zapisnika o priznanju očetovstva, - izdaja in posredovanje izpiskov in potrdil iz matičnih knjig, - sprejem izjav o spremembi priimka, - sprejem izjav o izbiri priimka za pravni promet, - sestava s m rtov n i c, - izdaja potrdil iz registra društev, - opravljajo se upravne overitve (podpisa, kopije ter garantnih pisem), - izdaja izpiskov iz zemljiške knjige, - izdaja in zamenjava vozniškega dovoljenja. Gledališki abonma 2007/2008 Program 11. sezone Kot smo že v eni od prejšnjih številk Troble napovedali, smo v letošnji, 11. sezoni gledališkega abonmaja delno spremenili koncept predstav. Število predstav smo povečali s šest na sedem, od tega bo gostovalo pet profesionalnih gledališč, novost pa bo vključitev dveh amaterskih gledaliških predstav. Iz objektivnih razlogov si organizator pridružuje pravico do spremembe programa. Cene abonmajskih vstopnic: 50 EUR, za dijake, študente, upokojence: 45 EUR; možno je plačilo v dveh obrokih. V primeru, da bo dvorana polno zasedena, bomo s prodanimi vstopnicami pokrili dobro polovico cene abonmaja. Razliko do polne cene predstav bo financirala Občina Velike Lašče, zato bodo pri nakupu vstopnic imeli prednost naši občani. V prosti prodaji bo veljala enotna cena 12 EUR na predstavo. Rezervacije sprejemamo na telefonski številki 781 03 70. Vpis abonmaja bo v sredo, 3. oktobra, od 10. do 17. ure in v četrtek, 4. oktobra, od 10. do 12. ure. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zaključka vpisa! Krajevni urad Velike Lašče Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče telefon: (01) 787 30 09 Uradne ure: Sreda, od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 17:00 Petek, od 8:00 do 13:00 Letos si boste lahko ogledali naslednje predstave: Milan Grgič SARMICA (komedija) - gledališče Mojteater Režija: Roman Končar Igrajo: Roman Končar, Maja Končar in Konrad Pižorn Kondi »Sarmica je smiselno nadaljevanje zgodbe uspešnice »Juhica«. Aleksandrova mlada ženička se je vrnila s poročnega potovanja po Španiji, kamor je odšla sama ... In vzrokov za prvi in pravi zakonski prepir je - mnogo. Vesna se zato odseli k svoji mami, Aleksandru pa priskoči na pomoč, kot vedno, njegova bivša žena Kristina. In, popolnoma nepričakovano, sosed Anton Jeršin - Pištolca, veliko prezgodaj upokojeni policist. Pardon - detektiv. Predstava, ki zagotavlja huronski smeh gledalcev: zaradi dinamičnih dialogov, nepričakovanih zapletov in komičnih situacij - kot življenje samo, če ga le znamo pogledati s pravega zornega kota..«. James Prideaux GOSPODINJA (romantična komedija) -Mestno gledališče ljubljansko Režija: Zvone Šedlbauer Igrata: Ljerka Belak in Janez Starina »Komična ljubezenska zgodba sodobnega ameriškega av- torja Jamesa Prideauxa nas bo popeljala v zaprašeno viktorijansko hišo, v kateri na robu mesta živi Manley Carstairs, samski mamin sinko srednjih let. Prepričan je, da so njegovo poslanstvo na tem svetu kičasti pogrošni romančki, ki jih proizvaja. Po smrti posesivne matere, s katero je bival dolga leta, končno zadiha in si v veliki hiši zaželi malo družbe - čedno služkinjo, ki bi pridno izpolnjevala njegove želje. Vendar pa ima Manley pri izboru hšne pomočnice smolo (ali pa morda tudi ne), saj zaposli Annie Dankworth, klošarko srednjih let, ki bi se rada rešila ceste. Začetna nekajurna idila se sprevrže v pravo bitko, polno iskrivih replik, smešnih zapletljajev in jedkega humorja. Annie je kot gospodinja popolna zguba, pa še zelo dolg jezik ima in mnenje o vsaki stvari. Manley se sicer na vse pretege upira, vendar precej neuspešno. Annie namreč dobro ve, da je naletela na pravega kandidata za svoje načrte, ugotovila pa je tudi, da se pod plaščem samoljubja in nemoči skriva privlačen in čuten moški«. D. Kovačevič BALKANSKI ŠPIJON (družbena satira) - Dramski odsek PD Standrež, Standrež pri Gorici (Italija) »Balkanski špijon je precej ostra družbena satira. Razbremenjena je skrajno absurdnih obratov in nenadnih izmišljotin, zato so osebe v igri dosti bolj naravne, verjetne in zato nevarnejše. Ilijo Cvoroviča, ki je oddal sobo zdomskemu krojaču, pokličejo na upravo za notranje zadeve in ga informativno povprašajo o podnajemniku. To zbudi v lliji sum, da je njegov podnajemnik agent tuje Uzahodne) obveščevalne službe. Črv sumničenja spremeni Ilijo v budnega in temeljitega vohuna.« Tone Partljič PARTNERSKI ODNOSI (komedija) -Prešernovo gledališče Kranj Režija: Vinko Möederndorfer Igrajo: Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Vesna Pernarčič-Zunič, Igor Stamulak in Borut Veselko »Komedija o neobičajnih partnerskih odnosih in nenavadnih partnerskih zapletih Situacija, ki smo ji priča v Partljičevi komediji, je samo na prvi pogled nenavadna, saj bi se zlahka zgodila tudi vam in v marsikateri enopartnerski družini. Ločena profesorica slovenščine v najlepših zrelih letih živi z odraslo hčerko, ki se je ravnokar razšla s svojim fantom. Profesorica Olga skuša svojo obupano hčerko prepričati, da moških v svojem življenju sploh ne potrebuje, kar ves čas dopoveduje tudi sebi. In res se zdi, da ji je uspelo vsaj sebe (nikakor pa ne hčerke) prepričati, da je življenje brez njih še lepše in lažje, v tem pa jo zagnano vzpodbujajo tudi njene feministične prijateljice. In ko se že zdi, da je z moškimi za zmeraj opravila, jo nekdanji dijak povabi na obletnico mature. Srečanje je za Olgo »usodno«, saj ji zdaj že odrasli dijak in falirani semeniščnik razkrije, da vse od gimnazijskih dni hrepeni po njej. Hkrati pa se tudi hčerka zaplete v partnersko zvezo z veliko starejšim sodelavcem. Hčerka je nad mamino ljubezensko zvezo z mlajšim moškim šokirana, prav tako pa tudi mama nad hčerinim razmerjem s starejšim moškim. Kako se bodo partnerski odnosi razpletli, pa lahko samo ugibate, čeprav dvomimo, da boste uganili. V svoji novi komediji se Tone Partljič duhovito loteva aktualne teme partnerskih odnosov, vprašanja feminizma, najrazličnejših partnerskih kombinacij in spolnih usmerjenosti, obenem pa v dogajanje spretno vplete tudi družbenopolitično stvarnost. Vse to pa počne na sebi lasten, prepoznaven in humoren način. In zmeraj znova se smejemo tako na tuj kot tudi na svoj račun.« Tone Pati j ič ŠČUKE PA NE - KUD Rob Režija; Jože Vozny Igrajo: stalna igralska zasedba KUD RobKen Ludwig Jana Pavlic LA-LA-LA -produkcija OSUM Režija: Matej Fiiipčič Igrajo: Marinka Stern, moški vokal Metod Banko »Igralko v odrski pokrajini vodijo glasbeni in filmski impulzi, ki v njej prebujajo utrinke spominov, fragmente preteklih življenj. Kdo je ženska, ki nam pripoveduje o pravilni izbiri moškega, nam daje gospodinjske nasvete, opisuje svoje kuharske mojstrovine1 Na odru se v tanki liniji srečata prostor njene realnosti s prostorom njenega spomina, kjer mora loviti ravnotežje z natančnostjo akrobatke, kajti spomin zna biti resnično prostrana dežela, polna pasti in nevarnosti, v katerih se, če nismo dovolj pazljivi, lahko hitro izgubimo. In ko se izgubimo, ali se nenadoma od nekje prikaže nekdo, ki nam bo podal roko1 In kje na nas preži žlahtno truplo1 Ali pa se vse to dogaja samo, kadar sanjamo znotraj sanj?« TI NORI TENORJI (komedija) -SNG Maribor Režija: Jaša Jamnik Igrajo: Kristijan Ostanek, Dunja Zupanec, Nenad Tokaiič, Vlado Novak, Alenka Ciienšek, Ivica Knez, Mateja Pucko, Sonja Blaž »Cleveland leta 1934. V i prišel nastopat slavni tenorist relli, alkoholik in ženskar. Po sporu z ženo zadrogiran in pijan obleži v hotelu. Ker Tita od nikoder ni, nastane v operi strašna panika. Ne kaže drugega, kot da slavno zvezdo zamenjajo z drugim pevcem. Bo kdo opazil?« Pripravila: Barbara Pečnik, Občinska uprava investicije v poletnem času Investicije in drugo delo na področju kulture, šolstva in zdravstva Dejavnosti na področju kultre V poletnem času je bilo izvedenih kar nekaj investicij na področju kulture. Najbolj živahno je bilo na Trubarjevi domačiji na Rašici, saj se Trubarjevo leto nezadržno približuje. Med pomembnejšimi investicijami je bila ureditev ogrevanja na plin v nekdanjem gospodarskem poslopju domačije in v galeriji Skedenj s čitalnico. V spominski sobi je bilo v juliju izvedeno brušenje in lakiranje poda, barvanje oken in spominskih stebrov. V jesenskem času pa je predvidena še zamenjava lesenega mostička za mlinom in menjava vodnih koles pri mlinu in žagi. Z lastniki Stritarjeve kašče smo podpisali sporazum o vzdrževanju. Obnovitvena dela izvaja Anton Čolnar s.p., iz Svetega Jurija ob Sčavnici. Pripravili smo tudi program za gledališki abonma (poseben prispevek) in upamo, da bomo z izborom predstav zadovoljili čim širši krog ljudi. Med poletnim časom smo izvedli tudi Vel i kolaški poletni festival. Prizadevali si bomo, da bomo festival v naslednjem letu še bolj približali našim občanom. Foto: Grega Hočevar Obnovljena sta bila Trubarjev spomenik na Rašici in ... 1 I 1 v i Foto: Grega Hočevar Levstikov spomenik pred župnijsko cerkvijo v Velikih Laščah. Foto: Janez Zakrajšek Stritarjeva kašča v Podsmreki je dobila novo slamnato streho. Dejavnosti na področju šolstva in predšolske vzgoje Dela pri gradnji telovadnice V prejšnji številki Troble smo pisali o podpisu pogodbe z izvajalcem del. Sedaj so rezultati izbrane ekipe, ki sodeluje pri gradnji, že dobro vidni. S pričetkom gradnje se je odprlo tudi nekaj novih problemov, ki jih je potrebno sproti reševati - prestavitev el. kabla, ureditev dostopne ceste do parkirišč, zunanja ureditev. Zaključena je postavitev strešne konstrukcije. Naročena je že tudi dobava vgradne športne opreme in dodatno dobava in montaža sistema prezračevanja, ki v prvotnem popisu del ni bil predviden Za dobavitelja ostale opreme v telovadnici, multimedijski učilnici, zobni ambulanti in v knjižnici bo v mesecu oktobru objavljen razpis. Skupaj s šolo je bilo potrebno poiskati nadomestni prostor za izvajanje športne vzgoje v času gradnje. Dogovorili smo se, da bodo učenci osnovne šole Primoža Trubarja imeli pouk športne vzgoje v blok urah. V lepem vremenu jih bo šolski avtobus peljal na zunanja igrišča v Turjak ali v Dvorsko vas, v slabem vremenu pa bodo imeli športno vzgojo v Kulturnem domu v Robu in v Levstikovem domu v prostoru nad mesarijo. Upamo, da bo jesensko vreme ugodno tako za gradnjo kot za učence in ne bo ovir ne pri delih ne pri izvajanju šolskih programov športne vzgoje. Istočasno se tudi zahvaljujemo vodstvu šole in učiteljem za razumevanje nastalih težav v zvezi z gradnjo in tako organizacijo pouka, ki bo zagotavljala varnost učencev v nastalih razmerah. Starše, sosede in ostale uporabnike površin v bližini gradnje pa prosimo za razumevanje in skupno reševanje sprotnih problemov. Vsi imamo namreč skupni cilj pred seboj: nova telovadnica z vsemi pripadajočimi prostori, mala telovadnica pod veliko telovadnico, nova multimedij-ska učilnica, velika in moderna šolska knjižnica, nova, sodobna šolska zbornica, kjer bodo velikolaški učitelji končno po desetletjih dobili primeren prostor in dovolj velik za vse učitelje. Občina Velike Lašče in občinski svetniki so prisluhnili potrebam šole in staršem ter omogočili preureditev šolskih prostorov tako, da je šola bogatejša za dve učilnici, eno manjšo za razred z manjšim številom učencev in eno standardno učilnico, ki je urejena tako, da se kadarkoli spet spremeni v prostor za garderobo učencev in učenk. Predšolska dejavnost Potekala so tudi dela v okolici vrtca Sončni žarek. Uredili smo zaščitno ograjo, še v tem letu bomo pokrili obe terasi in s tem omogočili izvajanje dejavnosti na prostem. Izbrali smo rešitev, ki je bila spremenljiva tako za projektanta vrtca, vodjo in stroko. Dejavnosti na področju zdravstva Na podlagi vloge naših zdravnic smo se odločili za nakup EKG aparata. S prerazporeditvijo sredstev v okviru družbenih dejavnosti iz tistih postavk, kjer bo realizacija manjša od načrtovane, in z voljo, da se pobudi za investiranje, kadar gre za zdravje, prisluhne čim prej, smo na občini poiskali sredstva, zdravstvena postaja pa najugodnejšega dobavitelja opreme. Zdravstveni ekipi želimo uspešno delo in pričakujemo tudi nadaljnje sodelovanje pri prizadevanjih do izboljšanja zdravstvenega varstva naših občanov. Ekipa investitorja in izvajalcev, projektantov, nadzora in uporabnika spramlja delo na gradbišču. Pričelo seje rušenje... Nov objekt je že dobil svoje nove dimenzije ... Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2008 Starše, ki imajo otroke vključene v vrtec, obveščamo, da občina v skladu s 1 5. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.list RS št. 129/2006) s 1. januarjem na novo določa višino plačila za program vrtca. Starši morajo vlogo na predpisanem obrazcu DZS 1,82 (obrazci so dostopni tudi na spletni strani E-uprava http://e-uprava. gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=478 ) predložiti do 1 5. novembra. Vse izdane odločbe za znižano plačilo veljajo le do 31. 12. 2007, zato morajo nove vloge izpolniti tudi starši, ki so svoje otroke vključili v vrtec šele v jesenskih mesecih letošnjega leta. Pripravile: Veronika Vasic, Barbara Pečnik in dr. Tatjana Devjak Na tem mestu bo zrasel nov objekt. Zahteven prevoz konstrukcijskih elementov po Stritarjevi ulici v spremstvu vozil Policije in naših občanov. ... in smrečico na vrhu konstrukcije. Prejeli predloge za pripravo praznovanja Priprave na 500-letnico Trubarjevega rojstva V prejšnji številki Troble smo objavili javni poziv občinskim društvom, organizacijam in posameznikom za sodelovanje ob pripravi programa ob počastitvi 500-letnice Trubarjevega rojstva. Zbirali smo ideje in predloge. Prav tako pa smo pisno pozvali nekatere uradne inštitucije in zavode za sodelovanje in skupno nastopanje v Trubarjevem letu. Na poziv so se javili (po prejemu pošte): Aleš Petan (IT Manager); Božo Zalar (J.A.Z. Zalar in družbenik k.d.); Božo Zalar in Ivan Sega, Društvo kulturni most Velike Lašče-Lutzelfluh; Zavod za razvijanje ustvarjalnosti; KUD Primož Trubar: v sodelovanju z društvom Korotan z Dunaja in s Slovenskim protestantskim društvom; Občinska uprava, Društvo za ohranjanje dediščine; Parnas, zavod za kulturo in turizem, tudi v sodelovanju s Kulturno posvetnim društvom Bazovica iz Reke; KO Rašica in Podlog; Turistična agencija Parnas; Zupan Občine Velike Lašče in OS Primoža Trubarja Velike Lašče. Zvone štrubelj o Primožu Trubarju poznamo svoje rojake - v pričakovanju Trubarjevega leta 2008 V okviru kulturnih večerov Poznamo svoje rojake, ki jih zavod Parnas, podrobneje spoznavamo ljudi, ki so po rodu iz naših krajev ali so tu delovali, in so se s svojim delom zapisali v zgodovino. Ob prihajajoči 500. obletnici Trubarjevega rojstva smo petkov večer (29. 6.) na Trubarjevi domačiji namenili Primožu Trubarju, predstavil pa nam ga je njegov velik poznavalec dr. Zvone Strubelj. Utrip s prireditve prikazujejo priložene fotograf i je. Večer, na katerem ni manjkalo tudi kritičnega pogleda na naš odnos do Trubarja ter na odnos države do obeležitve 500-letnice, se je zaključil ob petju pesmi Domovina, ki jo je naš gost posvetil tistim Slovencem, ki živijo v tujini, sledila pa sta še sproščen pogovor in snovanje novih načrtov po prireditvi. Prireditev je sofinancirala Občina Velike Lašče. Ker pa se v enem večeru seveda ni dalo izvedeti vsega, bomo dr. Štrublja gotovo Še povabili medse. Poleg kulturnega večera, posvečenega Trubarju, se v zavodu Parnas tudi sicer aktivno pripravljamo na prihajajoče Trubarjevo leto. Intenzivno nastaja razstava Vsem Slovencem ... (avtorji Barbara Pečnik, Andrej Perhaj, Niko Samsa in Metka Starič), kjer bodo na panojih, v vitrinah, na filmu in v obliki predavanja predstavljene Trubarjeve življenjske postaje. Z razstavo bomo že 12. oktobra letos najprej gostovali v Slovenskem domu KPD Bazovica z Reke, v letu 2008 pa nameravamo z njo obiskati Še druge kraje, kjer je bival in deloval Primož Trubar. V sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine z Gradeža in Borisom Zoretom smo pripravili tudi celodneven program Sprehod po Trubarjevi fari, v katerem smo zajeli več vsebin, ki so v našem okolju povezane s Trubarjem (Trubarjeva domačija z razlago o Trubarju in knjigoveško delavnico, vas Dopise za sodelovanje smo poslali: Kabinetu predsednika vlade RSIovenije; Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za šolstvo, RTV Slovenija, Rimsko-katoliški Cerkvi, Evangeličanski Cerkvi, Zavodu za šolstvo in šport RSIovenije, Društvu slovenskih pisateljev, Slovenskemu svetovnemu kongresu, Slovenski izseljeniški matici, Izseljeniškemu društvu Slovenije v svetu, Slavističnemu društvu Slovenije, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Inštitutu za slovenski jezik, Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Slovenskemu protestantskemu društvu, Veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije, Strokovnemu združenju založnikov in knjigotržcev in Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti. Vse predloge bomo obravnavali in se do njih opredelili na naslednji seji Trubarjevega odbora, ki bo dne, 3. oktobra ob 19. uri, v sejni sobi Občine Velike Lašče. Besedilo: dr. Tatjana Devjak, predsednica Trubarjevega odbora V današnji številki revije Trobla objavljamo povabilo k oddaji ponudbe za oblikovanje logotipa Trubarjevo leto 2008. Rašica s kulturnim izročilom, cerkev v Škocjanu, kjer je bil Trubar krščen, in je deloval Jurij Dalmatin, sušilnico sadja na Gradežu s Trubarjevo malico ter grad Turjak, saj so ravno Turjaški poslali Trubarja v šole). Obiskovalci lahko pot med posameznimi točkami prehodijo ali se prepeljejo z avtobusom - udarna promocijska akcija po vseh slovenskih šolah pa že kaže prve rezultate. Besedilo in fotografije: Metka Starič, zavod Parnas Dr. Zvone Strubelj je slovenski katoliški duhovnik iz Stuttgarta in izjemen poznavalec Trubarjeve zapuščine, sicer pa doma iz sosednjega Dobrepolja. Pogovor z dr. Zvonetom Strubljem o Primožu Trubarju je povezoval Jože Starič. Trubarjeve tekste sta brala Ana Rigler in Andrej Perhaj, dr. Zvone Strubelj pa ju je spremljal na kitaro. V programu je nastopil tudi Podpeški oktet pod vodstvom Staneta Knapa, ki je med drugim predstavil tudi Trubarjevo Oča naš. »h*v ^ L kje nastaja dodatna vrednost - in nastajala bo tam, kjer bo znanje. Znanja ni mogoče nikomur dati. Človeka je mogoče le usmeriti, da ga najde v sebi. Prav ta usmeritev bo naše osnovno delo in orientacija v tem, nadvse pomembnem Trubarjevem šolskem letu. Spodbujanje razvoja osebnosti pomeni namreč medsebojno povezovanje telesnih, čustvenih, miselnih, razumskih, estetskih, etičnih, družbenih in drugih dejavnikov v celoto. Le s tako široko zastavljenim programom lahko učenec razvije samospoštovanje, ki je osrednja značilnost človekovega dostojanstva in njegova neodtujljiva pravica. ljudje radi kažejo s prstom za njim in ga obravnavajo kot problematičnega, ne vidijo pa problemov socialnega okolja, ki je negativen vzornik učencu. Učenec naj ne bo dežurni krivec za probleme družine in šole, odrasli se moramo več in odkrito pogovarjati in dogovarjati o rešitvah Igraje najboljša pot do znanja, saj spodbuja šolarjevo radovednost, opazovanje, preskušanje, posnemanje, spreminjanje, urjenje veščin in vse tisto, kar omogoča zavestno in hoteno učenje na njemu lasten način. V igri se šolar preko stika s seboj uči na prijeten in neobremenjen način prepoznavati svoje odzivanje na dogajanja v okolju. Prepozna tudi, kaj sprejema, kaj odklanja, kdaj se podreja, kdaj upira, kdaj ponikne v odpore... Uči se predelovati dobljene miselne predstave in zase obdrži tisto, kar se mu zdi pomembno. Temu lahko rečemo, da gre za izkustveni način učenja, ki je bolj popoln od učenja na pamet ali učenja z razumevanjem. In kaj je novega, drugačnega v Trubarjevem šolskem letu na naši šoli? Smisel ni v tem, da se rešim slabega, ampak da slabo spremenim v dobro Povečalo se je število oddelkov na razredni stopnji, kar je razveseljivo. Spremembe so na kadrovskem področju, ker imamo mlad kader. Menjave učiteljic zaradi porodniških odsotnosti, kar je tudi razveseljivo. Težko izbojevana oddelka 1. razreda bosta vodili učiteljici Beti in Aleksandra, dva meseca v OPB za 1. razred bodo pokrivale učiteljice razredne stopnje, v nadaljevanju učiteljica Renata, ki se vrne s porodniške. Geografijo in OPB v 3./4. razredu bo do vrnitve Andreje prevzela učiteljica Mojca Mušič, na Turjaku bo vodenje podružnice prevzela spet Petra in hkrati poučevanje v 5. razredu. Tudi v Robu se je vrnila Sonja s porodniške. Na centralni šoli smo 3.b zaupali mladi učiteljici Evi do vrnitve Katarine s porodniške. Podobno smo uredili z najštevilnejšim 4. razredom, ki ga bo vodila prav tako mlada učiteljica Barbara namesto Janje, ki je na porodniški. Skratka dokaj pestro popolnjevanje učiteljskega kadra. Pomembno je, da imam vsa delovna mesta strokovno pokrita. Zavedati se moramo, da mladostnik razvije do sebe neustrezen odnos, če dobiva od staršev, učiteljev in drugih odraslih izrazito napačna povratna sporočila za ustrezno vedenje ali spodbudna sporočila za neustrezno vedenje. Zaskrbljujoči sta obe skrajnosti, saj v obeh primerih razvije neustrezen občutek lastne vrednosti, ki ga izraža kot vedenjsko motnjo, usmerjeno proti sebi ali navzven. Mladostnik vsakič ravna v skladu s podobo o sebi, ki jo ščiti po svoje, to je z odklanjanjem socialnih vzorcev, učnim neuspehom, zlorabo drog, alkohola, ustrahovanjem, spolnim razvratom...Tako postane otrok negativec, Fotografija 1. b razreda Fotografija 1.a razreda Moralna dolžnost vseh odraslih, ki spremljamo rast in razvoj šolarjev, je, da spodbujamo razvoj osebnosti. Posredovanje novih znanj naj bo na drugem mestu, če hočemo otroku dobro. Po zaslugi Robija in policista Rozmana smo pridobili ogromno pripomočkov in literature za učinkovito izvajanje varnosti otrok v cestnem prometu. Zaslužita vse priznanje in iskreno zahvalo. Veliko smo se dogovarjali s prevozniki in podžupanjo glede čimboljše ureditve prevozov otrok, varnosti in racionalne porabe njihovega časa. Vozni red je postavljen. Če se bodo pojavile težave, bomo prisluhnili otrokom, da jim bo lažje. Prosim, da se o prevozih pogovarjate z vozniki, ker boste najlažje našli najboljše rešitve. Za prevoz otrok s šolskimi vozili smo pripravili vozne karte, ki jih morajo sooblikovati starši in šolarji ter jih podpisati. Hrana, svetovanje, krožki Gradbišče Za organizacijo in izvajanje pouka po veljavnem predmetniku smo morali na centralni šoli preurediti nekaj prostorov. Za potrebe razredne stopnje smo iz pisarne in garderob izoblikovali dve novi učilnici za 2.b in 3.b (ker smo izgubili učilnico pod bivšo telovadnico). Vse navedene spremembe smo sprejeli z razumevanjem, ker gradimo novo, sodobno telovadnico, novo knjižnico, multimedijsko učilnico, zobno ambulanto s spremljajočimi prostori. Obeta se izjemen dogodek zaradi pridobitve, ki jo bodo poleg učencev in učiteljev deležni vsi krajani. Največ težav je z organizacijo športne vzgoje, ki jo moramo prilagajati trenutno razpoložljivim pogojem. Z razumevanjem in dobro voljo učiteljev, učencev in staršev bomo tudi navedene težave premostili s ciljem, da nam bo čez nekaj mesecev več kot lepo. Gradbišče V zvezi z gradnjo nove telovadnice in ostalih prostorov je potrebno posebej opozoriti vse starše in šolarje, da je zadrževanje v neposredni bližini gradbišča strogo prepovedano. Tudi samovoljni izhodi učencev iz šole pred poukom, med odmori in po pouku niso dovoljeni. Vsi po vrsti si prizadevajmo narediti vse, da ne bo prišlo do neljubih dogodkov, nesreč. Varnost naših učencev Za varnost otrok v cestnem prometu smo veliko postorili. Izjemno prizadevnost so pokazali gospod Robi Štaba, policist Rozman, gospod Tomaž Koren, starši, upokojenci in učitelji. Posebno pozornost bomo namenili zdravi prehrani in možnostim, da otrok zaužije mirno, kulturno in da ima čas. Novost, ki jo uvajamo v letošnjem letu, je sprememba urnika dela in svetovanja svetovalnih delavk na šoli. Vsak četrtek bodo imeli starši in otroci možnost, da med 11. in 19. uro obiščejo svetovalni delavki na šoli. To spremembo uvajamo zato, da omogočimo srečanje s starši, ki odhajajo zgodaj v službo in se pozno vračajo domov. ■ Fotografija nove gradnje Na voljo bomo imeli več kot 30 različnih interesnih dejavnosti. Učitelji bodo brezplačno izvajali interesne dejavnosti, zunanji mentorji bodo postavljali določeno ceno. Priporočamo, da otroke vpišete v interesne dejavnosti, ki jih vodijo učitelji in tudi v tiste, ki jih vodijo zunanji mentorji. V jesenskem delu tega šolskega leta smo planirali več dnevov dejavnosti, šole v naravi, ekskurzije, vse z namenom, da bomo v pomladanskem delu šolskega leta pridobili čimveč ur na račun izvajanja športne vzgoje v novi telovadnici. Tega dogodka se zares veselimo. Ali poznamo Trubarja? Celotno šolsko leto bomo povezovali s 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Pripravili bomo srečanje osnovnih šol in društev, poimenovanih po Primožu Trubarju, razstave, vsi učenci bodo obiskali Knjige v šolski knjižnici so bile poplavljene Trubarjevino, vključili se bomo v občinske proslave, šolsko glasilo Lešniki bomo posvetili Trubarju, organizirali kviz na temo »Ali poznamo Trubarja?« in podobno. Dogajanja na šoli bodo skozi celotno šolsko leto živa in pestra. Organizirali bomo več prireditev (otvoritev nove telovadnice, veseli december, Prešernov dan, zobotrebčarsko prireditev, Krpanov kros, kviz Ali poznamo Trubarja?, srečanje s pobratenimi šolami, zaključno prireditev, materinski dan, razne razstave, predstavitve, srečanja s pisatelji in mnoga športna tekmovanja, Turizmu pomaga lastna glava, več hu- manitarnih akcij, zbiranje starega papirja, tekmovanje v Veseli šoli ...). Veseli bomo, če se boste starši udeleževali naših prireditev, razstav, predstavitev. Za otroka in šolo je vaša udeležba največ vredna. Človek je velik takrat, ko ne izgubi otroškega srca Vsak je svoje sreče kovač. Človeška sreča je odvisna od človeške modrosti, mišljenja, zmernosti v željah, preoblikovanjem osmišljanja življenja in drobnih pozornosti. Ne bodimo sovražnik sami sebi. Vsak dan, ko je človek jezen, je zanj izgubljen. Rimski izrek »carpe diem« uči in sporoča, da moramo »porabiti, užiti, iztrgati« prav vsak dan. Spremstvo otrok na magistralni cesti blagoslov šolskih torb Za pomoč pri učenju ... V Robu so na prvo septembersko nedeljo šolarji in dijaki k blagoslovu pri sveti maši prinesli svoje šolske torbice in nahrbtnike. Letos so se povabilu odzvali tudi otroci, ki so bili z nami na poletnem oratoriju. Mašo smo polepšali s petjem ob spremljavi oratorijskega ansambla. darilca, sladkarije in gledališka predstava Prvi šolski dan na OŠ velike Lašče 3. september je bil za naše prvošolčke prav poseben dan, saj so ta dan prvič sedli v šolske klopi. Zjutraj smo se vsi skupaj, učenci, starši in učiteljice srečali v matičnih učilnicah. Vsakega učenca je v predalčku čakalo darilce, na mizi pa posladek. Obdaritev prvošolčkov so omogočili: OS Primož Trubar, Direkcija za ceste - Svet za preventivo. Po končani pogostitvi in prijetnem druženju smo vsi skupaj ter učenci 2. in 3. razredov odšli v Levstikov dom,kjer smo si ogledali predstavo Peter Strah. Predstavo sta nam pripravila Lucija in Boštjan. Ogled predstave sta nam omogočila OS Primož Trubar in občina Velike Lašče. Po končani predstavi so učenci skupaj s svojimi starši odšli domov. Prvi šolski dan je minil prijetno in prav gotovo se je avzdušje nadaljevalo še celo šolsko leto. Besedilo in fotografija: Učiteljice 1. razredov Besedilo in fotografija: Romana Petrič Robert Štaba Človek bi si moral prizadevati za dvoje: doseči to, kar si želi, in uživati to in v tem, kar ima. Trudili se bomo, da bi otroci pozitivno doživljali učenje, si z lastno aktivnostjo privzgajali odgovornost do dela in s tem krepili svojo samopodobo. Vsak otrok je svet zase z različnim časom zorenja. Za uspeh je potrebno troje: - pripravljenost otroka, da se sooči s težavo; - pozitivno usmerjanje; - spodbujanje staršev, da je pomembna pravočasna pomoč, delo, kjer se išče primerne načine in metode za dosego zastavljenih ciljev. Umirjeno trimo orehe pri pridobivanju znanja. Z najlepšimi željami in iskrenimi pozdravi, ravnatelj: Edi Zgonc Šolski avtobus Kdo ima najbolj čiste zobe? Za čiste zobe ob zdravi prehrani Akcija Za čiste zobe ob zdravi prehrani se izvaja po šolah in ostalih vzgojno izobraževalnih zavodih že kar nekaj let. Na naši šoli je tekmovanje potekalo že 10. leto. Za izvajanje akcije ima velike zasluge šolska zobozdravnica Emilija Lušnic, dr. stom. V omenjeno tekmovanje so vključeni učenci razredne stopnje (od 1. do 5. razreda). Enkrat ali dvakrat ne mesec sta prihajali zobozdravnica in sestra nenapovedano v razred, razdelili rdeče tabletke, ki s svojo obarvanostjo prikažejo čistost zob, pregledali nastalo stanje in zabeležili število dobljenih točk. Učenec brez zobnih oblog je prispeval točko celotnemu razredu. Na svetovnem kongresu zobozdravnikov (FDI) so leta 2000 akcijo razglasili za najboljšo preventivno akcijo. Način dela namreč visoko motivira učence, hkrati pa ne predstavlja velikih stroškov pri njenem izvajanju. Izid tekmovanja je bil zelo tesen, saj so petošolci le za točko premagali drugo uvrščene in tako postali šolski in hkrati -letos prvič - regijski zmagovalci. V četrtek, 7. junija, smo se odpravili v HaloTivoli, kjer je bila podelitev nagrad regijskim zmagovalcem in zabava s skupino Foxy teens. Zmagovalci so dobili nekaj praktičnih nagrad v slogu namena akcije (zobno pasto, zobno nitko in kremo za sončenje ter razredno stensko uro v obliki zoba). Čeprav so se trudili prav vsi razredi, je pri tekmovanju zmagovalec le eden. Kot vemo, brez zadnjega ni prvega, zato vsem tistim, ki jim letos ni uspelo, želimo boljših rezultatov v prihodnje. Vsi pa vemo, da je največja zmaga in nagrada zdrav nasmeh. Besedilo in fotografija: Janja Samsa Blaž je povedal ... Tako kot vsako leto se je na razredni stopnji odvijalo tekmovanje za čiste zobe. Vsak mesec je prišla zobozdravnica z rdečimi tabletkami, ki so bile dobrega okusa. Ker sam nimam briljantnih zob, sem prispeval samo en plus. Zobozdravnica je nazadnje prišla maja in komaj smo čakali rezultate. Učiteljica nam je na tablo napisala, kam vse bomo šli v juniju, a nam ni hotela povedati, kam gremo 7. junija. Ko smo šli v Zupanovo jamo in ko smo čakali na avtobus, je prišel ravnatelj z zobozdravnico in presenetila sta nas z novico, da smo zmagali v tekmovanju in da smo tudi regijski zmagovalci. Povedala sta nam, kam gremo 7. junija. Ko je napočil čas, smo se z mini avtobusom odpeljali proti Ljubljani v Halo Tivoli. To je ogromna dvorana. Najprej je nastopila akrobatska skupina HIP-HOPER, potem pa je sledila podelitev nagrad. Ker smo bili regijski zmagovalci, smo dobili zobno nitko in kremo za sončenje. Potem pa je sledila zabava s skupino Foxy teens. (Blaž Marolt, 5. a) Urban je povedal ... Že vsa leta, kar sem v šoli, poteka tekmovanje za čiste zobe, nisem pa pričakoval, da bomo v zadnjem letu zmagali. Zobe imam rad, zato dobro skrbim zanje. Umivam si jih dvakrat na dan in jem zdravo hrano, potem pa se lahko dobro nasmejem. Vsak mesec je prvo uro nekdo potrkal na vrata. Bila je zobozdravnica. V rokah je imela lonček, v njem pa rdeče tabletke, ki pokažejo zobne obloge. Izžrebali smo petnajst žrtev, ki so prejele tabletke. Tudi sam sem prispeval nekaj plusov. Meni so bile tabletke všeč, nekaterim pa ne. Zbrali smo največ plusov in zmagali. Povedali so nam, da gremo 7. junija v dvorano Tivoli. Prišel je dan in odpravili smo se proti Ljubljani. Ko smo prišli, so nas odvedli v hokejsko dvorano. Tam smo se usedli v drugo vrsto, pred nami pa so sedele znane osebe, npr. župan Ljubljane Zoran Jankovič. Najprej smo poslušali nekaj govorov, nato pa je nastopila akrobatska skupina HIP-HOPER. Izvajali so vse mogoče košarkarske trike. Potem so klicali na oder regijske zmagovalce. To smo bili tudi mi - zmagovalci ljubljanske regije. Dobili smo darila, razred pa je dobil uro v obliki zoba. Sledil je najboljši del - muzika. Pela je skupina Foxy teens. Z njimi smo se zabavali eno uro, potem pa domov. Tekmovanje me je spodbudilo, da si še bolj umivam zobe. (Urban Gruden, 5. a) ftUMiA Pridobili dve novi učilnici velikolaška osnovna šola s preurejenimi prostori V. Trubarjevem šolskem letu smo bogatejši za DVE novi učilnici, ki smo ju pridobili na račun obstoječih prostorov. Za potrebe 2. b razreda smo predelali garderobo za učence predmetne stopnje, garderobne omare pa razporedili po ostalih prostorih. Bistveno je, da ima vsak učenec predmetne stopnje svojo garderobno omaro na ustreznem mestu, kar pomeni, da ni v ničemer prikrajšan. Učilnica za 2. b je velika 48 m2, sveže prepleskana, zamenjali smo stare radiatorje, montirali novo šolsko tablo, nova svetlobna telesa, uredili talne površine, namestili igralno preprogo, priključke za AV sredstva in tako pripravili prijetno, simpatično učilnico, ki bo v celoti nudila vse pogoje za nemoten pouk. V tej učilnici je 16 učencev 2. b, ki ga vodi razredničarka Simona Bavdek. V prihodnje, ko ne bo več potrebe po uporabi navedene učilnice, bo prostor lahko hitro spet spremenjen nazaj v garderobo, ki se bo od dosedanje razlikovala v tem, da bo pre-grajena v dva prostora z dvema ločenima vhodoma, za fante in dekleta. Vrata garderobe bo moč zaklepati in na ta način izboljšati pogoje varnosti in intimnosti otrok. Vse to pomeni, da smo pridobili večplastno in racionalno prostorsko rešitev. Z gradnjo nove telovadnice smo izgubili učilnico, ki smo jo imeli vspodnjih prostorih staretelovadnice. V pričakovanju dograditve nove telovadnice, nove knjižnice, nove računalniške učilnice in novih prostorov za zobozdravstvo smo poiskali še eno prostorsko rešitev za oddelek 3. b razreda. Novo učilnico smo oblikovali iz prostora, ki je bil prej namenjen pisarni svetovalne službe, in prostora, ki je služil kot garderoba učencev 4. in 5. razreda. Za vsakega učenca smo določili garderobno mesto na hodniku razredne stopnje, tako da ni nihče prikrajšan. Z združitvijo navedenih dveh prostorov se je rodila svetla, prijetna učilnica za 3. b v velikosti 36 m2, ki bo v celoti odigrala svojo vlogo za nemoten potek pouka. V tej učilnici je 16 učencev, ki jih bo do konca decembra vodila nova učiteljica Eva Dobovičnik, v nadaljevanju pa Katarina Sever, ki se bo vrnila s porodniškega dopusta. Pri reševanju omenjene prostorske stiske smo imeli izjemno podporo s strani gospoda župana, gospe podžupanje in svetnikov Občine Velike Lašče. Na ta način smo naredili dobro delo v korist otrok, zadovoljstvo staršev in učiteljev. V nasprotnem primeru bi morali iskati rešitev v popoldanski izmeni, ki bi odprla probleme, katerim ne bi bili kos ne v šoli ne na občini. Iskrena hvala vsem predstavnikom Občine v imenu vseh učiteljev in učencev. Besedilo: Edi Zgonc, ravnatelj OS Velike Lašče Kmalu nova športna dvorana v velikih laščah Ob 500-letnici Trubarievega roistva prelomno leto tudi na področju športa na oš primož trubar Šolsko leto 2007/08 bo poleg praznovanja 500-letnice Trubarjevega rojstva ostalo v spominu učencev in učiteljev OŠ Primož Trubar tudi po gradnji večnamenske športne dvorane. Vsi smo navdušeni, da bomo dobili nove, ustreznejše prostore, ki bodo precej izboljšali pogoje za opravljanje športne vzgoje in drugih športnih dejavnosti na šoli. Seveda pa je v času gradnje proces športne vzgoje v veliki meri oviran in prilagojen. Tako smo že pred začetkom šolskega leta pripravili tak načrt, ki bi kar v največji meri v danih pogojih nudil učencem kakovostno športno vzgojo. Na predmetni stopnji smo združili obe uri tedensko v blok uro. Občina Velike Lašče nam je velikodušno pristopila na pomoč in zagotovila možnost prevoza s šolskim avtobusom. Tako v primeru lepega vremena koristimo lokacije v bližini šole ali na teniških igriščih Cereja, včasih pa se odpeljemo na igrišča v Turjaku in Dvorski vasi. V primeru slabega vremena imamo športno vzgojo v Kulturnem domu v Robu in v društveni sobi Levstikovega doma, kjer potekajo tudi vse ure izbirnega predmeta Ples. S tako organizacijo lahko ponudimo učencem v času gradnje kar najboljše pogoje za razvedrilo in zdravo športno aktivnost. Na tem mestu se želimo zahvaliti v prvi vrsti Občini Velike Lašče, ki je zagotovila možnost avtobusnega prevoza, omogočila uporabo prostora v Levstikovem domu in dvorane v Robu. Zahvaliti se želimo tudi Sportno-mladinskemu društvu Turjak, ki nam je dovolilo uporabo igrišč za nogomet in odbojko na mivki ter Teniškemu centru Villa Cereja, ki nam omogoča brezplačno izposojo loparjev in uporabo teniških igrišč ter okoliških površin. Besedilo in fotografija: Bojan Novak S harmoniko na svetovno prvenstvo S KUD Marij Kogoj na 10. državno in 1. svetovno tekmovanje harmonikašic 18. a vgusta je bilo na gradu Reihenber pri Krškem 10. državno in žal nepopolno 1. svetovno tekmovanje harmonikašic. Udeležile so se ga tudi tri barmonikašice iz Trubarjevih krajev: Nina Kralj, Tea Kraljic iz Velikih Lipljen in Saša Gačnik z Vina. Ker smo bili dolžni obisk Krškemu, saj so leta 1996 oni že nastopili na srečanju harmonikarjev - Turjaški harmonikar, smo se za to tekmovanje že dalj časa temeljito pripravljali. Naročili smo avtobus, kjer so imele družine harmonikašic absolutno prednost, ostala mesta pa so zapolnili mladi, ki so se že in se še bodo izkazali v povezavi s to dejavnostjo, pa tudi mladi, ki bodo v prihodnje nosilci organiziranj raznih kulturnih prireditev. Odpotovalo je tudi sedem starejših, med njimi starosta KUD-a, Štefan Zrnec. Takšnemu sestavu pa najbrž ne more nihče oporekati, kajti to je bila meddrugim tudi vzgojna in poučna ekskurzija, saj so mladi spoznali, da morajo biti vsi za enega in eden za vse. Spoznali so tudi, da niso prepuščeni sami sebi, kako se krepijo medsosedski odnosi, kako se sklepa nova prijateljstva ter spoznali nujnost medgeneracijskega povezovanja, kajti le tako je prišel uspeh. Štefan Zrnec je bil povabljen na oder, kjer je občinstvu naznanil prihodnje leto za Trubarjevo leto, saj bomo vsi Slovenci praznovali 500 letnico Trubarjevega rojstva. Poudaril je, da moramo zato še "bol skup stopiti" in povedal tudi, da prihajamo iz Trubarjevih krajev (občina Velike Lašče in občina Grosuplje). S tem smo si zagotovili še dodatne simpatije. Naša nastopajoča dekleta so imele dovolj časa (vožnja z avtobusom), da so pridobile samozavest in tako so na prireditvi dovolj korajžno nastopile. Z njihovim nastopom je bil marsikdo zadovoljen, zelo pa predstavnik iz Udin, ki je naša tri dekleta že povabil na tekmovanje v Italijo. Z organizatorji smo se še dogovorili, da se 1. decembra udeležijo našega tradicionalnega harmonikarskega srečanja na Turjaku. Ob 23. uri smo se v prijetni vožnji z avtobusom vrnili na Turjak. S tem je bil uspešno zaključen še en premišljen projekt v organizaciji KUD-a Marij Kogoj Turjak. Besedilo: Franci Pečnik, predsednik KUD Marij Kogoj (za udeležence iz občine Velike Lašče in občine Grosuplje) Fotografije: Frenk Ahčin KSKD Ol LJ-okoiica in KUD Marij Kogoj vabita na 10. tradicionalno razstavo likovnih samorastnikov v dvorano Krajevnega doma Turjak. Od sobote, 22. septembra, do petka, 5. oktobra Ogled razstave bo možen vsakdan med 14. in 18. uro. Nina Kralj Društvo podeželskih žena in Knjižnica Velike Lašče vabita na bučarijado in marmeladni dan Prvo soboto v oktobru, torej 6. oktobra od 9. ure dalje na trgu pred Levstikovim domom. Prisrčno vabljeni vsi, ki vas tovrstne prireditve zanimajo. Morda vas čaka kakšno presenečenje. Medena tržnica »bučela je kot sleherna stvar: dokler z vedrom zajema, ne vpraša po korcu.« Velikolaški čebelarji smo letos že tretjič, pripravili medeno tržnico. Na tej sobotni prireditvi naši člani pripravijo pridelke iz zakladnice čebeljega panja. Dobra medena letina je kar dodobra obtežila stojnice z cvetličnim in gozdnim medom prvovrstne kakovosti, odličnih arom in različnih okusov. Vsaka rastlina ima namreč svojo aromo in pridne kranjske čebele delavke to aromo preko medičine prenesejo v panj. V panju medičino iz svojega medenega želodčka izločijo v celico, panjske čebele pa imajo nalogo, da to svežo medičino predelajo, osušijo, uskladiščijo in ko je posamezna šesterokotna celica polna tudi zaprejo z voskom. In tako celica za celico, vse dokler ni sat poln medu. Za kilogram medu je potrebno okoli milijon izletov iz panja. Ko med dozori v panju in sprejme vso aromo in energijo čebelje družine, ga čebelar odvzame iz panja, s posebnimi vilicami odpre voščene pokrovčke, ter ga iztoči s pomočjo točila. Med precedi preko posebnih dvojnih cedil, da s tem odstrani ostanke voščenih delcev s katerimi so bile pokrite celice. Med natoči v kozarce, ga opremi z ustrezno nalepko in tako ponudi potrošniku. Poleg medu, cvetnega prahu, propolisa in voska, pa so obiskovalci tržnice lahko okusili tudi medena peciva naših kmečkih žena in deklet. Pa tudi raznim medenim napitkom in bučeljim zvarkom se niso mogli upreti. Mladi pa so z veseljem naredili svečko iz pravega voska za spomin na letošnjo tržnico. Tako kot že vsa leta do sedaj, smo čebelarji ob steklenih panjih razlagali o življenju in delu čebel, ter tako marsikomu odkrili tančico novih spoznanj. Že Levstik je zapisal: "Ali naj se človek še toliko prizadeva, gotovo ne more vedeti vsega kar one (bučele) v neprestanem trudu počnejo v svoji domačiji." Velikolaški čebelarji pa čutimo tudi posebno spoštljivost do našega rojaka Frana Levstika. Vsi poznamo njegovega Martina Krpana, v šoli smo se seznanili o njegovem življenju, morda smo se morali naučiti tudi kakšno njegovo pesmico, spoznali smo njegove kritične spise, potopise, nihče pa ni omenil Levstikovega največjega in najobsežnejšega dela »Bučelstvo«. Čutimo posebno dolžnost, da to Levstikovo delo prikažemo tako Laščanom kot ostalim Slovencem. V ta namen smo tudi pripravili čebelarsko orodje in panje, ki jih je Levstik v svoji knjigi tako lepo in poljudno opisal, da si tudi nečebelar lahko ustvari sliko tedanjega časa in dela pri čebelah. Levstikova narodna zavednost pa je bila tista, ki je preprečila izdajo knjige v njegovem času. Lektorjem namreč ni dovolil potujčiti klenih slovenskih izrazov s področja čebelarstva. Hotel je, da so opisi taki, kot ga je naučil njegov čebelarski učitelj, retenjski sosed Jože Oblak in kot so jih takrat uporabljali drugi podeželski čebelarji. Seveda je Levstik prebiral tudi takratno slovensko in tujo čebelarsko čtivo ter se kritično spustil v polemiko z nekaterimi rešitvami in idejami. Levstik in njegov vaški modrijan Oblak, sta za tiste čase zelo napredno razmišljala o čebelarjenju, tako o rojenju, biologiji čebele, kot o tehnologiji. Naj ob tem izpostavim vrsto panja imenovanega »podkladnik«. Levstik je zapisal: Druga bučelna shramba po veliko krajih so podkladniki. To so štirioglati, vsi enoliki ulji, ki imajo 5-6 palcev na visoko, po 10-11 palcev širjave in tudi toliko dolžave. Stropnica je dana samo tistemu, ki je na vrhu, kateri pa leže pod njim, drug vrhu drugega, nimajo pokrova. Kadar je stari prostor napolnjen, potem se daje nova podloga. Tak tip panja danes imenujemo nakla-dni panj, nekateri celo amerikanski panj, kajti vsa Amerika, južna srednja in severna, čebelari v takih panjih, resda nekoliko večjih, vendar s tehnologijo povečanja prostora na enak način kot je opisal Levstik. Tudi večina evropskih čebelarjev, predvsem poklicnih, čebelari v nakladnih panjih. Morda bi se ta vrsta panja razširila tudi na kranjskem, seveda če bi knjiga zagledala luč sveta že takrat in ne šele po več kot sto letih v njegovih zbranih delih. Število nakladnih panjev pa se v Sloveniji povečuje iz leta v leto, tudi nekateri naši člani že čebelarijo v nakladnih panjih. Velikolaški čebelarji smo Bučelstvo ponovno izdali ob praznovanju 90-letnice društva. Prav bi bilo, da bi se ta knjiga znašla, ne samo v šolski knjižnici, ampak tudi v vsaki zavedni velikolaški družini. Saj smo ponosni na svoje velike može, ali ne? Nekaj knjig imamo še na razpolago. Posebno dolžnost do našega rojaka in njegovega Bučelstva pa je čutil tudi gospod Lojze Peterle, ki se je udeležil naše medene tržnice. Gospod Peterle je tudi sam čebelar, dva mandata je bil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Kljub obilici dela v Bruslju in pripravah na predsedniško kandidaturo, je kar celo dopoldne ostal z nami. Ravno Levstikovo Bučelstvo ga je tako prevzelo, da je obljubil, da nam bo pri promociji tega dela pomagal. Čebelarji pa smo mu ob tej priliki pripravili tudi posebno presenečenje in mu ob 59 rojstnem dnevu podelili 59 kozarcev medu, opremljenega s Gospodu Peterletu smo podarili 59 kozarcev Velikolaškega medu priložnostno nalepko. Ob zahvali je povedal, da bo večino tega medu podaril svojim prijateljem in pomembnim funkcionarjem v Bruslju. Tako bodo tudi ti zvedeli za Velike Lašče in okusili pristni vel i kolaški gozdni med. Navdih, nad hribovitimi kraji pokritimi s smrekovimi in jelovimi gozdovi, ki ga naš rojak ni skrival, daje tudi nam čebelarjem dolžnost, da bodo naše bučele še pridno šumele in prinašale zaklade narave v svoje panje. Mi pa bomo to zakladnico čebeljega zdravja ponudili vsem, ki znajo ceniti dobrote neokrnjene velikolaške dobrave. Gospod Peterle pri listanju Levstikovega Bučelstva. Besedilo in fotografije: Brane Borštnik Tradicionalni »Praznik suhega sadja na gradežu« »v pravi podeželski vasi se naučite zaustaviti čas in sprejemati izročilo prednikov«. Ob peti sušilni sezoni po obnovi sušilnice se je program praznika razširil na celo nedeljo.Najbolj zgodnji so bili poho-dniki, ki so krenili po gozdni poti Turjak-» Trubarjeva« Rašica in Kogojevi poti Rašica-Laporje-Gradež. Vimenu KU D Marij Kogoj je pohod vodil Božo Zalar, ki je poskrbel, da se je šestdeset pohodnikov (velika večina je prišla izven občine Velike Lašče) seznanila s Trubarjevimi kraji, zgodovino in ohranjenim okoljem, predvsem pa s prijaznimi ljudmi v vaseh ob poti. Med tem, ko so pohodniki še hodili po zanimivi poti, so na Gradež že prihajali številni obiskovalci iz različnih delov Slovenije, med redkimi obiskovalci iz tujine pa nas je presenetila potomka Auerspergov s svojo družino iz Italije. Vse goste smo sprejemali s orehovimi štrukeljci, krhljakom in domačim žganjem. Mimo stojnic, kjer so si lahko ogledali poleg znanih pakiranih dobrot in izdelkov povezanih s sadjem tudi izdelovanje klincev, pletenje košar, vezenje (članice Društva upokojencev Velike Lašče), unikatne steklarske izdelke (Peter Hren), jih je pot po tradiciji najprej vodila v sušilnico sadja. Čeprav je bilo v sušilnici vroče, saj so bile lese v sušilnem prostoru polne sadja (sušilno sezono smo pričeli že pred enim mesecem), je bilo prijetno med sadnimi vonjavami. Zelo številni obiskovalci, ki so bili prvič na Gradežu, so z zanimanje prisluhnili razlagi o načinu sušenja, delovanju sušilne peči na drva (ki bo naslednje leto imela sedemdesetletnico), o zgodovini sušilnice, pa tudi o zgodovini Gradeža, podkrepljeni s podatki Slovenskega etnografske muzeja (fotografije, skice in zapisi iz leta 1948) in s posameznimi izdelki in opremo v razstavnem prostoru ob sušilnici. Za mnoge je bila zanimiva naslednja postaja - urejena zbirka starega orodja in opreme pod Zabukovčevim kozolcem. Nekateri so se spomnili, da so nekoč tako orodje uporabljali, mnogi so glasno obžalovali, da so že pred časom svoje staro orodje in opremo prepustili propadanju ali ga celo uničili, mnogi so marsikakšno orodje videli prvič in so slabo ugibali, čemu bi lahko bilo namenjeno. Med sprehodom skozi vas se je vsaka skupina zaustavila pred nekdanjo Kogojevo hišo in Naselitev čebel v »Podkladnikc se spomnila skladatelja. Svojevrstno domačnost, pri marsikomu nostalgijo, je vzbudil ogled Andolškove črne kuhinje, v kateri so pred nekaj desetletji še kuhali vso hrano. Ribežen za zelje iz leta 1850 v veži, ki je še vedno uporaben, pa je bil deležen posebnega občudovanja. Na toplo nedeljo je kar prijala prijetno nižja temperatura v obnovljeni nekdanji gostinski kleti v 240 let stari hiši s ptičem v vejico v kljunčku na fasadi. Lastnik Korošec ji je dal poseben pečat z oblikovanjem in prilagajanjem delov različnih vrst dreves in vinske trte. Tako v sodih ni navadnih čepov, tudi usedeš se lahko le na stol ali klop iz drevesa s posebno rastjo, ki ga je v sedež dodelala njegova roka. In še veliko drugih občudovanja vrednih detajlov boste opazili, ko boste prišli na obisk. Hitro je vsakdo ugotovil, da ima vsaka stara hiša drugačen vodnjak, še ohranjene dele izvirnih fasadnih okraskov, posebnosti zidanih kamnitih in lesenih kašč, vrsto različnih kozolcev ipd. Kar nekako veselili so se nekateri, da se nekaj starih hiš obnavlja. Tudi starim travniškim sadovnjakom ni bilo mogoče nameniti drugega, kot občudujoč pogled. Ob vrnitvi so se družine z otroci ustavile nasproti sušilnice v delavnici za otroke na prostem pod orehi. Otroci so s pomočjo prijaznih sodelavk Parnasa uresničevali svojo ustvarjalnost. Očitno jim je bilo tako prijetno, pa tudi njihovim staršem tako všečno, da so se kar težko odločili za nadaljnje korake po Gradežu. Za mnoge mlade je bilo zanimivo popoldansko lokostrelstvo, ki gaje pripravil Lokostrelski klub Turjak. Predstavniki LDT si niso mogli privoščiti odmora. Na gradeškem odru, ki je bil letos postavljen na novi lokaciji, ki omogoča mnogo večji avditorij, jeenourni kulturni program iz podeželske dediščine pritegnil številno občinstvo. Zapel nam je kvartet Zvon, sestavljen iz članov KUD Marij Kogoj, na harmoniko zaigrala Saša Gačnik iz Vina. Našemu vabilu se je odzval tudi Pevski zbor KUD Tine Rožanc iz Ljubljane. Plesno dediščino je predstavila Folklorna skupina (Društva podeželskih žena in Konjerejskega društva Velike Lašče). Tudi letos sta nastopila mlada Gradežca Simon (harmonika) in Klemen (kitara), program pa je zaključila ljudska skupina društva za ohranjanje dediščine »Suhe češplje«. Obiskovalce je ob Prazniku suhega sadja med kulturnim programom nagovoril župan Občine Velike Lašče g.Anton Zakrajšek. Po kulturnem programu so oder zasedli člani domačega ansambla »Odmev« in skrbeli, da se je lahko plesalo, kot se spodobi na pravi zabavi na vasi. Brez prekinitve je pekel tudi žar pozno v noč. Neumorni otroci so prodali vse srečke, še preden se je stemnilo, mladi so se zelo izkazali s hitro in prijazno strežbo.Kdor ni utegnil že prej, je lahko med zabavo pokusil gradeške specialitete: gradeški golaž iz velikega litoželeznega kotla, postrv po gradeško, pečeno proseno kašo s suhimi češpljami, zavitke z različnim sadjem, krhljak in krhljevko. Kdor je odlašal predolgo, bo moral počakati na drugo priložnost za pokušino. Marsikdo si bo lahko pomagal sam. Receptov nismo skrivali. Po ocenah organizatorjev je Gradež na praznik, ki so ga finančno podprli Slovenska turistična organizacija, Občina Velike Lašče, številne gospodarske dužbe in posamezniki, obiskalo najmanj 1200 obiskovalcev. Besedilo: Boris Zore Fotografije: Miha Merljak, Andrej Jakob