List 51. 10 dar rtn ške m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. > Ljubljani sredo 22. decembra 1869. Ctospodarske stvari. Mako kmetijstvu pomagati v naših krajih. Spisal P. N. Feuser Glavna pomoč kmetijstvu je gnoj To vé vsak vendar premalo ceni to zlata vredno resnico. na Ogersko v tište kraje gospodar, Poglejmo zemljo že samo po sebi gnojno bi jim živina kaj gnoj pa pridelajo veliko, njim naredila y če jim , Kjer imajo ni mar za to, da oni orjejo in sejejo, po- dež ob pravem času moči zemljo, ki je rodovitna sama po sebi. Nekdaj Ogri niso imeli niti dobrih cest niti da bi bili lahko izvaževali svoj žitni pridelek laj / zdaj děna vse kraje železnice, in čedalje več vozijo žita na vse kraj m tudi > v naše, in to po taki ceni, da se mi ne moremo meriti ž » Přiděluj te tedaj tudi njimi. vi več in cenejše" nam kliče ta ali uni; al nobeden se nas ne usmili bi nam v našo tako da an ulil, ai uuueueu »c uao uc uoujiu , < sosesko pripeljal kakih tavžent vóz gnojá Tako slišimo tožit naše gospodarj Da bi nekteri gospodarji lahko veliko več gnoja , ko bi vedeli ž njim pametneje ravnati na pa- o tem ne govorim spoznaj o> imeli metnih gnojniščih, to je gotovo ; meni je že to všeč, ako gospodarj danes da jim gnojá manjka Mnogi gospodarji še nikoli niso računili, po čem v ř rzi ovsa jih stane mernik ga domá pridelajo. Dokler pa tega ne vedó pšenice, krompirja itd tavaj 9 ki v lepoti To pa jim lahko rečem cem da pride y mernik tem cenejše jih stane njih pridelek. Da marsikomu m mm m II • 1 • « 1 V i rži na gld. pride, to je gotovo ne ve ne, m tako prodaja svoj pridelek v zgubo on se tega ali pa domá prav dragó svoj kruh Da tedaj več pridelamo, treba, da dobro gnojimo več gnojá pa si napravimo s tem, da živini damo dosti klaje in da z gnojem pametno ravnamo na 3 dati svoje polj ; gnojniščih. Da pa gospodar more živini več klaj treba, da je več pridela. Brez dobrega gleštanja živine nikakor ni mogoče koristno poljedelstvo, in to še celó ne v naših bolj go rati h krajih y emlj vina pa nam bode čedalj po naturi svoji ni rodovitna več dobička donašala y saj se vidi, da je mesó čedalje draže y in to zato, ker so se jel Og z zívinorej manj pečati in svoje pašnike predelujejo v njive To pa naj nas opominja, da se mi na vso moč vržemo bolj na živi nor ej (Konec prihodnjič.) Véliki zbor družbe kmetijske kranjske 24. novembra. (Dalje.) Zboru se potem naznanja da je gosp Mah iz Zlateneka na Dolenskem družbi naznanil nadalj vanje svojih skušenj s Inim č ímenovanimi y ki se redij y yy Yama maï" od hrastovega perj Po teh skušnjah je přišel on do tega, da je gotovo, da ti črviči so tako trdne in zdrave nature, rejo brez strahú pod milim nebom izrejati mogoče prav obilo svile (žide) pridelati da se mo 7 da m Je da niti uiv^vvu jíl"» vwiiw o » nu ^ûiuv y ^/iiugiau , au kj j ua un hrastovo grmovje niti hrastov gozd po njih ne trpí ni kakoršne škode v lesu. Al ker vsak vilorej nima hrastovega gozda, zato pa mora te črviče z listjem rediti. Kdor pa ima velike hraste posekati ali velik del hrastovega stvo gozda, ta se pregreši zoper dobro gospodar ako onega delà listja, ki se sme hrastovim dre obvvs, ai\u uucga ucia JU s LIČI , ts.1 »o suiO ma S vesom brez škode vzeti, že ne pobere prejšnj spomlad in ga tem črvičem ne poklada ali pa v ta namen ne prodá polovico več dohodkov si lahko nakloni od svo- jega drevja s tako porabo hrastovega listj imenu glavnega odbora poroča dr. Orel o vpra ki ga je c. kr. deželna vlada po ukazu minister sanji, skem stavila do družbe: kt poljska delà najpripravniši 9 da je z ozirom na se krut za ted nov pokličej n a ker je ministerstvo reklo oj aške vaj kor y da m s k Glavni odbor mesece nika > ne morej biti vojaške vaje pod prostim nebom, je gledé na kmetijska opravila na Kranjskem nasvetoval, da vsak drug čas bila bi škoda velika, ako bi se kmetiški fantje odtegnili poljskim delom, samo z manjšo škodo se more to zgoditi od keg t (aprila) do d d m m él k (junija). Po živahni razpravi je obveljal ta cas. Po predlogu viteza Gutmansthala bode prihodnj zbor kmetijske družbe meseca maj sicer občni naj pa se glavnemu odboru želja izrekuje, naj bi vsako leto. ako je mogoče, bilo po več občnih zborov. 9 Družbin odbornik po kterih bi se dala r njegovi so bili troj v ta namen denarne 9 naj pomoči, in Seunig poroča o sredstvih, i kónj povzdigniti. Predlogi naj se osnuje posebno društvo se ministerstvo kmetijstva prosi naj se izdá podučna knjižica še en nasvet, namreč ta, Vitez Gutmansthal dodaj naj kmetijska družba v dogovoru z mestnim magistratom delà na to, da bode v Ljubljani en poseben konj s k ej m. Deželni gl dr predlog 9 rekši 9 lep konj da kranjska Wurzbach podp dežela in da sedanji živinski sejmi Je y ta ekdaj imela mešani s sej- mom goveje živine, ne vstrezajo povzdigi konjske reje. v tem, da se reče: „posebni Dr Bleiw konjski sejmi naj bodo", ne vidi nobenega pomočka Gospodarska skušnja. 141 Kako se jajca najgotovejše mehko skula aj o. Pravi čas zadeti, v kterem se jajce mehko skuha, ima ena kaharica to, druga drugo mero. Časnik „Obzor" pravi, da najbolj gotovo je to-le: Kader ti voda zavre, vrzi jajce va-njo, in brž lonec odmakni od ognja; kader je voda vreti nehala, je jajce najbolje mehko kuhano. Morebiti da našim gospodinjam vstrežemo s tem svetom. Gospodarske novice. * Izvaževanje avstrij sko-ogerskega žita v vnanje dežele bo zeló zaostalo, kader se bodo najjužnejše železnice amerikanske sklenile s severními; gotovo je neki, da kmalu se bode toliko žita iz Amerike pripeljalo na Angležko in Francosko, da bo trgovina avstrijsko-ogerskega žita v te dežele veliko škodo trpela. Po železnicah bode svét čedalje manjši. * Na Rajnu so vina letos přidělali komaj tretji del od navadnega pridelka, al nadjajo se, da bode dobro. Delovanje deželnega zbora kranjskega 1869. leta. VII. i V seji 19., to je poslednji seji letošnjega zbora, je prišla na vrsto razprava o postavi, ktera določi rabo domačega (slovenskega) jezika v pisarnicah c. k. gospósk. Ustavni odsek, kteremu poročevalec je bil dr. J. Razlag, je v tej zadevi poročal tako-le: Slavni deželni zbor! Vsled prejetega naloga je ustavni odsek v pretres vzel nasvet gosp. dr. Janeza Bleiweisa zarad rabe slovenskega jezika v c. kr. urađnijah naše dežele (priloga 76). Da pa se zadostuje postavno izrečenemu načelu ravnopravnosti, prvi podlagi vsestranskega porazumljenja in sprave, je ustavni odsek soglasno sklenil, omenjeni nasvet tako razširiti, da nova postava ustreza vsem željam in potřebám naše dežele pričakovaje, da bode deželna postava stalno kazalo vsem c. kr. uradnijam pri njih vsakdanjem občenji s strankami, ker dosedanje postave, kakor §§. 13., 165. in 166. občnega reda državljanske pravde z dvornim dekretom od 22. dec. 1835. št. 109. zbirki pravosodnih postav, potem §§. 123. in 184. reda kazenske pravde le sodnije vežejo. Ustavni odsek toraj z ozirom na člen 19. splošnih drž. pravic predlaga načrt postave, ktero sl. deželni zbor naj sprejeti sklene. za povzdigo konjereje; sejmov, da se konji, dobri ali mrhe, pripeljejo na prodaj, imamo dosti po deželi in v Ljubljani vsako leto 5. Ako hočejo konjski sejmi z bolj š a ti konjerejo, morajo drugačni biti kakor so naVadni sejmi; na tacih sej mih bi se, na priliko, morale kake premije deliti itd., c. kr. ministerstvo je družbi obljubilo že v povzdigo konjereje denarne pomočí ; zato predlaga: slavni zbor naj izreče, da za potrebno priznava, da se za povzdigo konjereje kaj stori, in naj dá glavnemu odboru nálog, da o tem poroča prihodnjemu občnemu zboru. Poleg tega pa stavi še drug predlog, namreč ta, naj družba kmetijska prosi c. k. deželno vlado, da se na višem mestu potegne za to, da se pri delitvi državnih premij za žebce postavi pogoj , da se prejemnik take premije zaveže , da bode žebca tudi res rabil za pleme skoz predpisani čas. Predlog ta je podpiral dr. Bleiweis s tem , da se premije žebcem dadó le za to, da se rabijo za pleme, ne pa, da ga lastnik kamorkoli prodá ali rezati dá, če mu je spuščanje sitno; tudi biki, ki dobivajo premije, so vezani na ta pogoj. — Odbornika Schollmajer in Peter Kozler podpirata Gutmansthalov predlog za posebne konjske sejme. — C. k. deželni predsednik pl. Conrad govori za predlog dr. Bleiweisov, po kterem naj se državne premije žebcem pogojno dadó, da se res rabijo za pleme. — Baron Roschùtz nasvetuje izsrečkovanje težkih kónj v tistem času, ko se konjem državne premije delijo. — Deželni glavar pl. Wurzbach nasvetuje, naj se vsi ti nasveti izročé glavnemu odboru v prevdarek in sporočilo v prihodnjem občnem zboru. — Ta predlog se sprejme kakor tudi predlog Bleiweisov o pogoji zarad premij pri žebcih. Potem Rihard Dolenec po obširnem govoru o stanji kranjskega predivstva stavi 3 predloge, kako bi se lahko dalo povzdigniti pređivstvo na Kranjskem, namreč 1) da si družba kmetijska kupi semena po vsem svetu slovečega ruskega ali holanškega lanu. ia ga razdeli po deželi, 2) naj družba skrbi za širjenje poduka o umnem predivstvu po posebnih bukvicah in učiteljih, ki po deželi gredo in gospodarje učijo, in 3) da se na delnice (akcije) osnuje posebna družba, ktera skrbi za umno izdelovanje prediva po najnovejših skušnjah. (Govor Dolenčev, ki ga je zbor z občno pohvalo sprejel, prinesemo ves brž ob novem letu). — Po končanem govoru je dr. Bleiweis zboru představil Pis-karja in Ma jar o na, ktera obá sta bila z Dolencem v moravski Schonburg v učilnico poslana, rekši, da ti trije mladi kmetovalci morajo biti misijonarji za razširjevanje potrebnega poduka, da pridemo na Kranjskem do više stopinje v predivstvu. — Bar. Roschiitz nasvetuje napravo poskušalnice za predivstvo, potem skrb, da se dobó učitelji umnega predivstva, in razpis premij za pridelovanje zimskega lanú in vsakoletno razstavo kranjskega prediva; tudi vitez Gutmansthal podpira razstavo. — Schollmajer odgovarja, da mnogi baronovi nasveti so že s tem rešeni, da imamo v Schonberški učilnici izučenih učiteljev. — Dr. Orel na kratko in jasno razlaga DolenČeve nasvete, — Dolenec spod-bija Roschutzeve nasvete in dokaže, da posebne poskušalnice ni treba, ako se to zgodi, kar je on nasvetoval, — dr. Bleiweis nasprotuje nasvetu Roschutzovemu in Gutmansthalovemu, da bi se napravljalerazstave kranjskega prediva, rekši, da tako razstavo vidimo danes (bil je ravno smajin dan) pred „rotovžem" in jo vidimo vsak teden dvakrat, pa kaj hočemo sedanje kranjsko predivo razstavljati, ker delamo ravno na to, da dobimo boljega v deželo po nasvetu DolenČevem? Predlogi baron Roschutzevi padejo in sprejmejo se predlogi Dolenčevi. (Konec prihodnjič.) Postava. S pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem tako-le: §. 1. C. k. uradnije naj v občenji z ljudstvom jezik rabijo tako-le: a) Slovenske vloge se vselej rešujejo v slovenskem, nemške pa v nemškem jeziku. b) ZasliŠbe in obravnave s slovenskimi ljudmí (strankami, občinami) se opravljaj o v slovenskem, z nemškimi pa v nemškem jeziku; v slovenskem, gledé na nemške stranke pa v nemškem jeziku se pišejo vsi dotični protokoli ter izdaj aj o dotične reŠitve in posebno zatozbe in razsodbe» §. 2. DoloČbe prejšnjega paragrafa veljajo za vse c. kr. uradnije, posebno za vse politične, davkovske in sodnje reci v civilnem kakor kazenskem postopu. §. 3. Ministrom, kterih se dotiče, se nalaga izvr- Šitev te postave. — Na to poprime c. k. dež. predsednik pl. Conrad besedo. On ne nasprotuje pravilom, v tej postavi izre- čenim, al to trdi, da ta stvar ne spada v postavo daj stvo zborom, ampak v izvršilno vladno oblast, — da bi po u kaz i h se lože dali odvrniti napotki vpeljanja slovenskega jezika v uradnije kakor pa po postavi, in da ministerski ukaz od leta 1867. še dalje sega kakor pri- čujoča postava. Poročevalec dr. Razlag, branec stališče postavo- dajstva, odgovarja takole: Kakor poročevalec je moja dolžnost, da odgovorim g. predsedniku deželne vlade. On se namreč pred vsem na to nanaša, da ta reč spada pod izvršilno oblast. Po ustavi naši, namreč po §§. 11. in 12. svečanske ustave in po členu 19. splošnib državljanskih pravic pa je sklepati, da ta reč spada v področje po s tav odaj stvu, namreč po §. 11. ustave naše pod črko m: „die zur Durchfuhrung der Staatsgrundgesetze iiber die allgemei-nen Rechte der Staatsburger, uber das Reichsgericht, iiber die ricbterliche, Regierungs- und Vollzugsgewalt zu erlassenden und dort berufenen Gesetze" spada v področje državnega zbora; kar pa v §. 12. ni raz-ločno povedano, da spada pod drž. zbor, sliši v področje deželnih zborov. Pristavek tega paragrafa se glasi: ,,alle ubrigen Gegenstánde der Gesetzgebung, welche in diesem Gesetze dem Reichsrathe nicht ausdriick-1 ich vorbehalten sind, gehoren in den Wirkungskreis der Landtage". Če pogledamo člen 19. naših splošnih državljanskih pravic, vidimo, da pripoznava ravnopravnost vsacega jezika v šolah, uradnijah in javnem življenju, in tù se nič ne skličuje na posebno izvršilo, ktero bode od državnega zbora dano, kakor to nahajamo pri drugih postavah, recimo pri postavi zastran združeb, člen 12.: „Die osterreichischen Staatsburger haben das Recht, sich zu versammeln und Vereine zu bilden. Die Aus- fuhrung dieser Rechte wird durch besondere Gesetze geregelt". Tu je postave treba, ktera spada pod izvršilo, in take postave ne najdemo v členu 19., na ktero se opira zahtevanje naše, da to, ako se oštro ravnamo po načelu, ne spada pod izvršilno oblast ministrov, ampak v postavodajstvo deželnega zbora in cesarja. To se vidi tudi iz postav, ktere do zdaj imamo, zastran rabe deželnega jezika ne samo v civilnem, ampak tudi v kazenskem postopniku. Naj mi bode dovoljeno na kratko dotične predmete brati. V občnem sodnjem postopniku od leta 1781., kteri se vé da še zdaj veljá, najdemo v §. 13. to: „Obe stranki, kakor tudi njuna pravna zastopnika, se imajo v svojih govorih posluževati jezika v deželi navadnega", in tako naprej. — K temu je bila izdana najviša odlocba od 27. aprila 1835. leta, obče razgla-šena z dvornim dekretom od 22. decembra 1835. leta, štev. 109., ki se glasi tako le: „Prvič stranke so obvezane vsem pismom nespisanim v sodnijskem jeziku ali v kterem izmed deželnih jezikov, ktere se imajo pri sodniji rabiti v prepirnih ali neprepirnih rečeh, prilagati poverjene prestave v sodnijski jezik, ali v kterega izmed deželnih jezikov". Gospoda moja, vsi komentatorji reda državljanske pravde so soglasno te misli, da tu je deželni jezik tišti, ki je po deželi navaden, ne pa morebiti nemški. Ozirajmo se na postopnik državne pravde, kteri v Istri veljá; tam je izrekoma laški jezik sodnijski jezik in vsi komentarji pravijo, da uradni jezik na Dalmatin-skem in Primorskem ni deželni, ampak laški. Iz tega tedaj sledi, če bi tudi ne bilo §. 165. in §. 166. ravno tega postopnika, ki še dozdaj veljá, če bi ne bilo §. 123. in 184. kazenskega postopnika od leta 1853., ki še tudi veljá, da moramo priti do sklepa, da je od nekdaj to spadalo pod postavodajstvo, ne pa pod izvršilno oblast. Gospod predsednik deželne vlade je tudi rekel, da je napotkov veliko, in da dosihmal nimamo zadosti sredstev, odstraniti jih. Gospoda moja, poglejmo malo naš slovenski jezik, in poglejmo, ali je to res, da ni mogoče še zdaj govoriti o rabi uradnega jezika zastran strank tako, kakor je tu ustavni odsek nasvetoval. Če mi pogledamo vse naše državne zakonike vidimo, da že 20 let izhajajo tudi v slovenskem jeziku, — tudi imamo razun postopnika ali reda državljanske pravde vse druge reči v slovenskem jeziku. Državljanski zakonik se je pred 17 leti na državne stroške natisnil, pa za nekoliko let sem se čudil, kako je prišlo, da nobena sodnija ni nobenega eksemplara dobila, ampak slišal sem, da so neke kopelji ž njim kurili (čujte !) — ali je to res, ne vem; govorilo se je tako! Tako imamo kázeňsko postavo in red kazenske pravde prestavljen, menjično postavo in menjični postopnik, celo rudarsko postavo, — vsega tega je na cente nagomiljenega iz državne tiskar-nice, in sicer tako v gladkem, jasnem, čistém slovenskem jeziku, da se je že večkrat přiměřilo, da, če je bil pravnik zmožen nemškega in slovenskega jezika in je imel dvomljivo postavo tolmačiti, da je on iz slovenskega teksta pravi zapopadek ali pomen postave našel. Po tem imamo tudi od vlade juridično politično terminologijo. Ta terminologija je v jugo-slovenskih jezikih in v nemškem jeziku na svitlo prišla že tudi pred 15 leti. Tedaj ko vse te reči imamo, saj ne moremo reči, da v 20 letih ni časa bilo, domaćim sinom, kteri domačo službo opravljajo, gledé na občenje z domačimi ljudmí, se popolnoma jezika naučiti, in če pogledamo v druge dežele, kjer se je uradnikom obrok stavil bil, vidimo, da so se kmalu naučili, na pr. magjarskega ali hrvaškega jezika, in so pozneje le magjarski ali hrvaški uradovali. Ali več ko polovica je takih uradnikov, da se celó v 20 letih niso naučili slovenskega jezika, ker niso volje imeli za to! Tedaj moram reči, naj postava odlocno tirja to, kar je za ljudstvo potrebno. To je tem gotovejše, ker nam je tudi znano, da drugod tudi trdi Nemci prav dobro govorijo slovenski jezik in sicer bolje kakor nekteri domači sinovi, kteri so celó to pozabiti priložnost imeli, kar so se v mladosti naučili. (Živa pohvala.) Gospoda moja, to zahteva tudi spoštovanje do naroda, med kterim uradnik živi, med kterim uradnik delà, in še le potem bodo uradniki pravi dobrotniki in pripomočniki v vsaki sili. Tedaj se meni zdi, da ovir ni celó pri viši sodniji ne. Ce pomislimo na višo deželno sodnijo, kakor je poprej v Celovcu bila, in kakor je pozneje prišla v Gradec, vidimo, da so imeli tam zmirom laški senat. Tudi pri graški nadsodniji bi se lahko zmiraj te in une reči opravljale v slovenskem jeziku posebno zdaj, ko imamo, kakor mi bode gosp. Kromer pritrdil, več Slovencev gori. Tam bi se lahko napravil slovenski senat iz 6 ali 7 udov. Tedaj tudi v tem ni nobene ovire. Pogledimo pa nazadnje še nasledke, če se to ne stori, kar tu zahtevamo, če tedaj ostanemo pri stari navadi. Stara navada je železná srajca, pravi star pregovor , in mi nočemo, da bi mladi uradniki to srajco oblekli, toraj zahtevamo, naj postava odloči, kako se ima domači jezik rabiti. Da se starim uradnikom nobena sila ne delà, to se samo po sebi razume, zato, ker so dosti priložnosti imeli se slovenskega jezika naučiti; saj so se tudi navadili nemški in laški uradovati in še bojo zmiraj zadosti opravil v teh jezikih imeli. Pogledimo to reč na tanko. Ce človek, kteri ima pravna opravila, svoja pisma, od kterih on kar nič ne razume, v svojem žepu ali cekarju okoli nosi, ni njegova pravna svest (Recht3bewusstsein) tako živa, kakor poštenje in zna- f da mi bode 9 ki mo nem čajnost zahteva. Da se to zgodi, je treba, da se v do- roke ali testamenti delajo, in mislim mačem jeziku pišejo pisma. To vidimo tudi pri drugih Kromer to potrdil. Če slovenski človek narodih, in ne bilo bi razumeti, zakaj bi ravno pri nas skega jezika ne zná, oporoko dá spisati v nemškem bila izjemka, ktere ria celem svetu ni! Tako uradujejo jeziku in če so dotične priče veljavne in sploh vse ob- kakor jih postava tirja, dopolnjene, po tem vendar na Nemškem nemško, na Francoskem ali Laškem fran- like AIO, iivuioivv/iu uuujouv/, uw -«- x imnyjw uh j^« m, o ». ^ i j.i cIiatž, rv c* rv u L j ili jJUOiav če ni uradnik popolnoma zmožen jezika, se pričakuje resnična volja uresničiti ravnopravnost Med drugimi rečmi naj povem samo dva izgleda. Meni edino podlago vsestranske sprave in sporazumljenja. je znana tožba za 200 gold, odškodovanja za hrastova Smo že tudi veliko takih uradnikov imeli, ki niso niti bruna. Advokat, kteri je tožbo imel, je přestavil „bruna" slovenskega niti nemškega jezika dobro znali; veliko je ; in očuh 9 strka y ki je bil tožen od pa da je v hosti posekal „debla" hrastova, je dobi! s „Stámme" (debla) 9 od više sodnije prisego, kakor je po spisih res prav ki domačega jezika ne znajo in se ga naučiti kakor sem poprej primere iz dejanskega živ- bilo. pastrske hoste vzel, ker je bil le bruna porabil. Tedaj takih JPUHpHHH||H[ ljenja navedel, dasiravno postava zahteva, da morajo pri Se vé da je lahko prisegel, da ni on debla iz vsaki kompetenciji skazati, ali so jezika zmožni ali ne. Mislim, da slavna vlada bode lahko predložila to ---------- ..---,---J -----------r------ #----J A »J A A , VAl^ " ».VV^M. W ^^ ^/l VU1VUMM .V je bila prva tožba popolnoma nepotrebna in veliki stro- postavo v najviše potrdilo, da dobimo termin, do kte- ški v vodo vrženi, samo zarad tega, ker advokat, kteri rega mora enkrat vendar v prid dežele obveljati to, je v prošnji za to službo bil le na papirji izkazal po- kar že stare, dozdaj veljavne postave tirjajo. (Pohvala.) polnoma zmožnost slovenskega jezika, ni razumel, xrouaouu gusp. ucz,cmi preuseuunv je iuui i-e&ei, je bruno v nemškem jeziku. Z vélikimi stroški se je da tista ministerská naredba od leta 1862. celó dalje kaj Prečastiti gosp. deželni predsednik je tudi rekel potem tožba morala ponoviti Se ena druga se je přiměřila, ki kaže da gré, kakor danes nasvetuje postava nasa ; ali una je te je na- za stranke, ki samo slovenski znajo; vsak po tej ---j ~ r..........7 _ j--- 7--J-------~ w " " v ) »» * "AAl^J ~ 5 T^v.«. " ~ j vadnim uradnikom treba dobro znati jezik. Neki oče naredbi lahko reče, jaz hočem nemški imeti ali jaz ki sta imela materstvo po želim laški, ker pri nas navadno več jezikov znamo, je U LUI 1 ill lUJOl J ť uva Diu« , 1X1 ona. nuoi« ui«vuioi»u ^/vr ifcOllLU lftBb.1 , IkCl pil UttO Llfct V ĆVUUU VCU J CilliUV 148 fr., svoje premoženje pa je bil svoji drugi ženi in kdor se zanikernim uradnikom prikupiti želi dal zapisati. umri imel Je dva sina bode Ko Je umri hoče se nj'egova druga po njihovi želji zahteval zapisnike ne v domačem jeziku, žena zopet možiti in varstvena oblastnija je po njegovi in iz škodljive železne srajce ne pridemo nikoli. Da pa smrti zahtevala, da naj prostovoljno dá otrokoma zapi- bi zdaj trebalo še kaj posebnega za prihodnjo dobo sati 9 sicer tako > da bodeta imela 200 gold, z materstvom, Ona zarad prikratbe dolžnega delà tožili. se premisli, omoží se v drugo, in sklenjeno je bilo gledé ustanoviti, to se je dokazalo, ker po 20 letih, kar je bilo tako malo uradnikom naroČeno jezika naučiti storilo, akoravno imamo pripomočkov dovolj H^P 9 se, se je da nam OV ^IVUJI««, vuiuui t V*JL iu outvujvuv. jv i^**^ ^avv*^ OlUilIU , wDkUl C* Y UU lUiaiUU ipu LU Uu&U V UUVUIJ , UC* UAU1 na majhno in zadolženo premoženje otrokom zboljšati ne ostane nič druzega kakor sila, in to silo naj izre-materstvo od 184 gold, do 200 gold., dati tedaj vsa- čemo, če sklenemo postavo, kakor je predložena v kemu fantu še 16 gold. S tem je bila ona zadovoljna prid naroda in njegovih služabnikov. (Živa pohvala.) in podkrižala je dotični protokol in let nihče ni Postava za rabo slovenskega jezika v c. kr. urad- vprašal za obresti. En sin pa na vojski umrje in pri nijah je bila pri glasovanji z veliko večino sprejeta. dotični priliki razpisila se je pokazalo 9 da Je on sam In tako smo popisali delovanje kranjskega dežel- blizo 400 gold, premoženja zapisanega imel, in potem nega zbora v poglavitnejših njegovih točkah se je našlo, da vsled tistega protokola je prišlo v gruntne stivši na stran vse drugo bukve vsakemu zapisanih še 200 gold, na račun očet- zborovanjem poročale. stva. ... ■ _ 9 pu- o čemur so „Novice" med kterega ni bilo pri ocetovi smrti, in tako je ostalo brez tega, kar so po materi imeli. Po preteku toliko let je vse njeno in njenega druzega moža javkanje bilo zastonj, ker ništa imela prič. Iz tega se jasno vidi, kako je gledé na denarne stvari zmožnost jezika neobhodno potrebna, da ljudje škode ne trpé. Meni so še druge okoliščine znane, kako se opo- hof Cehe Politične stvari. Avstrija in poroštvo njenega obstanka. (Dalje.) prvi vrsti avstrijskih Slovanov popisuje dr. Fiš- ? na Pemskem, Moravském, Slezkem, Oger skem in druzih kronovinah našteje jih skupaj blizo miiijonov in 530.000. njih pravi, da noben narod v ki v Vlahiji pod lastnim knezom vživajo svobodno gi banje. Ako bije kedaj ura nevarnosti, lahko se obr- Avstriji ni bolji Avstrijan. kakor češki; propad Avstrije nejo Rumunci, naslonjeni na sobrate svoje v Vlahiji ' ............* " (Kon. prih.) pa tudi propad Cehov, kajti ločeni od druzih zoper Avstrijo. ; bil Slovanov živé krog in krog obdani od Nemcev, v Nemčiji pa bi se sčasoma tako gotovo potopili kakor vsi Slovani, ki ^so stanovali ali še stanujejo v nemških po- Slovstvene stvari krajinah. Cehi se radi stavijo na čelo avstrijskim Slovanom, so najhuji nasprotniki dvalizma, in hočejo enotni Vabilo družbo sv. Mohora za 1870. zástop cele avstrijske države vskupnem državnem zboru. Približal se je zopet čas, da se prične nabira in Po pravici jih je hudo razžalil po Schmerlingovi febru- vpisovanje udov za družbo sv. Mohorja. Družbin odbor y tedaj vabi vse Slovence brez razločka stanu starosti, da pristopijo tudi za leto 1870. v 7 m prav spola B obilném arski ustavi umetno skovani volilni red za deželni zbor kajti Čehi, kterih na Pemskem so tri petine, na Moravském pa tri če trti ne, so po tem volilnem redu v deželnih zborih v manjšini! Ni čuda tedaj, ker vidijo in jim naj se pridruži po vseh'slovenskih pokrajinah po krivičnih potih nemško gospodstvo na čelu Cislajta- mnogo novih. številu; vsi dosedanji družniki naj družbi ostanejo zvesti nije 7 da so slovo dali deželnemu in državnemu zboru. Ga- Poljakov našteva 2 milijona in 328.000 liciji sami jih je 2 milijona in 184.000); o njih pravi Fischhof, da jih zmirom le vodi ena ideja nekdanje samostojno poljsko kraljestvo. 7 ena Oni želja : gold. Letos je štela družba sv. Mohorja blizo 14.000 knjig za majhen donesek udov, ki so dobili vsak na leto po 7 blizo 100.000 družbinih knjig je ro- malo letos med slovensko ljudstvo, da sejejo po raznih jatelji dvalizma zato, ker od magjarskega in dunajskega so pri- stranéh mile domovine seme lepih naukov in koristnih znanosti. Naj število udov tudi prihodnje leto tako ve državnega zbora za to svojo idejo vec koristi priča- selo naraste, kakor se je množilo dozdaj od leta do kujejo kakor od državnega zbora dunajskega, v kterem leta. bi Slovani večino imeli. Poljak je zmirom le Poljak ne Slovan. 7 a Naj bi kmalu ne bilo slovenske vasi, v kterej ne bi imela družba vsaj nekaj družnikov! Družbin odbor ponavlja zato že znano prošnjo in Rusinov je okoli 3 milijone skupaj (v Galiciji pr0si ter prosi vse domorodce, posebno vse dekanijske jih je milijona in 300.000). Rusini so bratje Po- sami ljakov Poljak želi, noče Rusin, in kar Rusin hoče, noče Po- ín farne predstojnike, da se ne vtrudijo družbo sv. Mo- toda njihovi hudo s o vraž ni bratje so; česar hora v novo svojim faranom priporočevati in da tudi prihodnje leto blagovoljno prevzamejo nabiro udov in Rusini se po veri in narečji locijo od Polj a kov ; razpošiljatev družbinih bukev. Kolikor veče bode število udov, toliko več se bode Za ljak. od leta 1865. se Rusinom po vladi in Poljacih velika krivica godi; zato nekdaj najvernejši narod avstrijski moglo tudi za 1. 1870. raznih knjig na svitlo dati. oči obrača v Rusijo. Slovencev našteva skupaj 1 milijon in 200.000 in sicer na Kranjskem 420.000, na Stajarskem 400.000 zdaj leto: se dá na Koroškem 100.000, na Primorskem 220.000 > na Hr- na znanje, da prejmo družniki prihodnje Življenje svetnikov", 5. snopiČ s podobami; vaškem in Ogerskem 60.000. Slovencih pravi Fisch- darsko > . <* J v^ij olijc (jvc il1hvu v , duuuio o uuuuuauii, povest: „Žalost in veselje", spisal Andrejčekov Jože; Domače in tuje živali" 7 da nimajo take zgodovinske preteklosti za seboj hof kakor Poljaki in leto ; delo: „Poljedelstvo" m snopič (ptice); d) gospo- Koledarček" za 1871. Cehi, al příhodnost; oni nimajo velikih preddedov srčno kažejo na svojo sijajno iztisih. t uciu . ^i. uij^ugioivu , iu , , ivuicuai ^civ ^a xu i x. tiskale se bodo omenjene knjige v 16. do 17.000 > nadjajo se slavnih unukov; po Nemcih in Italijanih mnogo tr-pijo; al čudovita osoda si je ravno Slovenca, tega drob- Pri oglaševanji naj se blagovoljno pomni to-le: . Nabira za prihodnje leto se sklene z zadnjim f4jv) Mt VMMWT1«,« ui JV1M.TUV T v-nv/M,, x** v ^ u q ô v o id iliarca XUIU. A, uctulu» v sáhu vscuu nega sinčeka matere Slave, izvolila, da kadaj svoje slo- ali vstanova iznaša 1 gold.; dosmrtnina za posebne vanske brate maščuje nad nemško silovitostjo. 1870. Letnina za vsako osebo želnem zboru kranjskem — pravi Fischhof dalje so Slovenci v večini, posnemajo (?!) *) svoje de-kjer nemške osebe, kakor tudi za farne in šolske bukvarnice (hiše ali cele družine se vprihodnje ne sprejemajo več za do- ízglede (prejšnjo nemško večino) z ono komično res-nobo, ktera bila bi smešna, ako ne bi bila žalostěn dokaz kratkovidnosti avstrijske notranje politike. Ta mla- ta naj izrečno pové smrtne ude) 15 gold, na enkrat ali pa po 8 gold, dvakrat v teku enega leta. Na oglasila brez denarja se ne more ozir jemati da Kdor prvikrat v družbo stopi H.uvi.juuv ia uaj lúi^uuu puvc, ciť» je nOV uiu/íuii\. , iLucua ucij oc dostna sila tega narodiča pa nas ne sme motiti, da ne zapišejo razločno in sicer iz vsake fare zápored. bi videli važnosti njegove, kajti Slovenci so jedro na- Tudi dosmrtni udje naj se vsako leto vpišejo V # # # A # _ I_ _ t • t # â • i + * m m _ m m « % -w družnik ; imena naj se da šega primorja, kjer le ob bregovih bivajo Italijani; ako njih imé pri tolikej množici ne spregleda. Lepo pro- močna trdnjava proti la- simo število udov in zadnj o pošto na čelu vpiso- se pametno ž njimi ravná, so honstvu, in vrh tega morejo kedaj Avstriji velika pomoč na biti v ilirskem trijaku. Italijanov je dandanes v Avstriji malo jadranskem pobrežji in v južnem Tirolskem jih je skupaj 587.000 ' " ' vanjskih pol zaznamovati. Imena družnikov naj se pošiljajo z denarjem vred pod naslovom „Družba sv. Mohora" 1870. v plaćanih listih v Celovec vsaj do aprila Kdor izmed novih udov želi s knjigami pri- în Istri, na Goriškem, sicer 55.000 v Dalmaciji, 184.000 v hodnjega leta přejeti tudi kak snopić doslej izdanega Gradiški in Tržaškem 348.000 pa Življenja svetnikov" ali „Kristusovega življenja" na južnem Tirolskem. Lahoni (italijanissimi) avstrijski Daj pošlje z letnino vred za vsak (1. tedaj niso Avstriji več nevarni. 7 ta Rumunov je v Bukovini komaj 200.000, vec pa in 4.) snopiČ Življenja svetn." po 50 kr. za I. in II. snopič „Krist, življ." pa 40 kr. Kdor pa noče čakati nove razpoši- jih je v Erdelji in južno-izhodnih županijab Ogerskega, lj at ve družbinih bukev: dobi vse te knjige po nekaj namreč poltretji miljon. Magjari stiskajo Rumune tako, vi§ej ceni tudi po knjigarnicah. — Prečastita duhovščina da še svojega zastopa nimajo. Ta magjarska napaka in tudi drugi domorodci! Vaša veljavna beseda in pri- pa je kriva, da imajo Rumuni sočutje do svojih bratov, poročba je največ pripomogla, da je družba sv. Mohora tako krepke korenine pognala med slovenskim ljudstvom. Edine te vrstice bile bi dopisniku v „Slov. Nar." lahko pričale, da Fischhof Slovencev ni popisoval po pismih dr. Tomanovih. Vam naj bo priporočena tudi v prihodnje leto, ostanite Vred. jej tudi za naprej z besedo in djanjem krepki podpor našemu milému narodu v Časni in prid Priporočamo tudi prav lepo nabiro za JanežiČev pominek Celovcu 10. decembra 1869 Družbin odbor. Slovansko slovstvo. * „Jezičnika" ali „pomenki o slovenskem pisanji", ki ga spisuje prof. J. Mam, prišlo je 7. leto na svitlo. a tečaj nadaljuje slovarček od črke besedo „lag- vića 11 in sega do črke R (do besede „raka"). Zvezki in v tej obliki bodo tedaj slovarček, ki bode po Miklošičevem staroslověnském slovarju dobro razložil in razjasnil marsiktero staro in novo besedo tudi novoslovenskim pisateijem. Ker smo si v svesti, da bodo imajo že prejšnje zvezke tega zanimivega uče- tudi po tem najnovejšem . leto oni, ki nega delà v rokah , radi segli da tudi „Jezičnika' tečaji, zato jim naznanjamo, se nekoliko natisov dobiva pri gosp. spisovatelju. r> Correspondance slavei i tako se imenuje caso pis , ki izhaja v Pragi dvakrat na teden in zagovarja v francoskem jeziku interese posebno avstrijskih Slo- vanov. Akoravno se posebno ozira na Ceho-Slovane opazuje in brani tudi druge Slovane. Ta časopis je nam V se posebne važnosti zato, da izhaja v jeziku, ki ga celi izobraženi svet govori; mi Slovani smo imeniten narod, ki ima še veliko prihodnost, zato treba, da ves svet pozná naše razmere, naše reve i ) vira sočutje, in iz sočutja pripomoč kajti iz poznanja iz Ker pa je fran coski jezik prvi jezik na svetu, po kterem vsaka stvar gré križem po svetu, tedaj je očitna velika važnost časniku „Correspondance slave" za nas Slovane. Treba tedaj ; da ga tudi Slovenci podpiramo; zato naj bode vsem francoskega jezika zmožnim Slovencem živo pri poročen. Cena mu je za celo leto 12 gold., na četrt ■■ ÍB ■■■M št. 952). gold. Naroča se v Pragi Ružovih ulicah Pri tem imetji, vem, da si misli marsikdo Je pač pogosto vsega družini manjkalo ; Al skriuja hrane polne, po koči čedno vse Pričuje, da nobeden ne ve, kaj reva je. f 7 Grajščak v zidovji svojem si belil je glavo, Kje jemlje vdova hrano, vse drugo tak lepó če še po sreči gré > Vrtiček ino koza, Ne neseta jej tega, mož modri dobro vè. En dan gredoč iz gozda pred vdovo postojí, Jej vošči srećo 7 ter jej omeni ? da želí Izvedeti, kje vendar zakladi jej cvetó, Da brani reve sebe in svoje vse lahkó. In ona, ki pohlepa, zavida ne pozná, Pové iz srca rada, kje je dobrotnica, Ki jih tak brhko hrani, in to že mnogo let, Da hranjenim se čudi prav ves ondotni svet. Na Hudem polji, pravi, vam groblja znana je Sicer je druge strah je, al mene nikdar ne; 7 Tje grem o slednjem ščipu, in to ob polnoči Poprosit bele žene, 7 ki tam na njej sloní. Prijazna mi da vselej al srebra al zlatá, Ker vé, da ga bo treba do ščipa druzega; Tam mi cvetó zakladi, in to že mnogo let, Da branim reve kočo, in čudi se mi svet. Ko slepec bi spregledal, bi bolj vesel ne bil Mim tega bogatina, da je iz nje izvil, Kar davno že in hlepno je želei vedeti, In mu ni dalo spati že toliko noči. 7 Nemiren se sprehaja pred gradom drugi dan 7 Ko jame se mračiti, strmí pa v ono stran Kjer vé, da izzad hribov mu prisijalo bo 7 Čez neke ure ščipa srebernega kolo Vrtec lepoznanski. Zaklad na Hudem polji. Golak je vrh najviši kedanjih Belih gor, Pod njim na vzhodnji strani ravnina, polje skor r Kmet „Hudo polje" pravi jej še današnji dan 7 In ne stori stopinje na njo, če ni prignan e prašaš ga: Kaj plašiš ravnine krasne v • v ? Pokaže grobljo s prstom, rekoč: Te strah me je Na njej v slednjem ščipu, če jasne so noči 7 Velika bela žena amišlj sloní Pred njo je prt razgrnjen, na njem srebrá njima otovoril bi konja petkrat dva; 7 zlatá r Da ž Pa veš, da dotakniti se ju le tišti sme > Ki ; kaj pohlèp 7 zavid je, še čisto nič ne vé Gorjé mu pa, ki ena teh strast mu v srci tlí In bliža se zakladu, ki 7 ona ga suši Pohlevna, krotka zdajci postane srden zmaj 7 Ki mahoma požré ga 7 če ne zbeži nazaj Glej ! tam nad Mrzlo rupo, kjer pustih podrtin Več ko desetkrát sto let ovija se bršlin, Je grad bil, lep in trden, lastnik njegov bogat r Da para bi mu hodil zastonj po svet' iskat. 7 Pod gradom pa je bila lesena kočica V njej vdova zapuščena in otročiča dva; Pred njo vrtiček, da bi ti ga zakrila dlan Za njo pa hlevec, kozi edini še tesan. Ko vse vse mu prisije, in svitle so stezé, Nevtegoma napravi se h groblji, ino gré Tak urno, da bi menil, da nese ga vihár, Ker se bojí muditi, in bo dvanajst lih kar Přispěvši na ravnino zagleda kupa dva, Ki se ko dva plamena ponoči světitá, Da eden zgol srebro je, in eden pa zlato Ko stopi malo bliže, razloči prav tanko. 7 Ko misli: dva koraka, in ves zaklad je moj, Zavpije bela žena: Predrzni grabež, stoj In ko zapazi, da je postala srden zmaj, Ki žuga va-nj se speti, spusti se v tek nazaj. ? Napnè vse sile teče kar ga nogé nesó 7 ko lovec za živ ne Za njim pa zmaj srditi Pa vem, da bi do grada pritekel Ko ta blesk svita zmaja ne bil bi ukrotil Za mizo bega spehan in groze zvit sedí; Vesel da vidi solnce, ki čisto prisveti, Zaklinja in rotí se eijó bil 7 si vošči vse gorjé, Če še kedaj po mraku spod svoje strehe gré Kar vdova zadovoljna, hvaležna umrla je, Ga bilo ni, da bil bi tje k groblji upal se, Zato pa žena v miru, če jasne so noči, 7 Pri njej o slednjem ščipu zaklad svoj še suši. Fr. Svetličič Dopisi Iz Krope« (Lovcem na znanje.) 13. dan t. m Iz Poddrage na Vipavskem 18. dec. — Dovo- lite nam besedico o našej čitalnici in njenih nasprot-nikih. Kakor je znano, z velikim trudom smo Poddra- žanje čitalnico ustanovili, kajti še cez dve leti smo čakali potrjenja njenih pravih Kakor pa tudi nobena dobra reč ni brez nasprotnikov, tako tudi naša čitalnica že iz prvega začetka ni bila brez nasprotnikov. Ker nam vendar ni poguma manjkalo, nismo se brigali za sem Šel na lov, sem vstřelil j a z b eca, ravno na poti po snegu lažečega sreČal. Ali ni to ne- ko kterega sem navadna prikazen zato, ker ta žival pozimi spi? to odij bolj edeni lovski prijatelj Naj Andrej Prim Iz Sodražiee. (Vabilo.) Bralno društvo naše na sv. Stefana zvečer uri nasprotovanje, a tudi zaměřili nismo nasprotnikom, ker pravega pomena čitalničinega niso razumeli. Zdaj pa, tombolo ske rc y bode pravilo ,,Besedo s ~ ;---- _ — « » kteri vse častite ude in sploh vse sloven vabi doljube prij Iz Ljubljane. Po postavi od 29. sušca t. db ima ko so se vsa mnenja lahko razjasnila, mora nasproto- po vsem cesarstvu z začetkom prihodnjega 1870. leta vanje se le na laži upirati, tem pa se moramo resno biti popisovanje ljudstva in živine. Mestni inagi- nasproti ustaviti. Ne bilo bi zamere, ako bi kaka ba- strat hišnim posestnikom ravnokar razpošilja dotične bica zoper nas jezik brusila, kajti navadno je, da bljuskne kar jej na jezik pride; tako tifdi ne zamerimo liste. na dan „omikanemu čevljarju", ker vemo, da on po dninah z babicami občuje, je tedaj tudi njihove gore list. Al druga je, kedar mož, kteri je prisegel, da delà za blagor srenje, se z lažjo zoper nas vzdigne. Cencal je namreč naš župan, da smo čitalničarji razžaljivo pesem zložili in jo učitelju o njegovem prihodu pred durmi v (Slovenski predstavi v deželnem ste v nedeljo dramatičnemu društvu se spet prav na čast iz- vršile; občinstvo prepolnega gledišča je burko ,,Gospod Čapek" , še posebno pa spevoigro „Tičnik" z velikim zadovoljstvom sprejelo. Prav gladko so v prvi igrali To oče župan, je nesramna laž; mi to Jamnikova nečast zapeli. lahko potrdimo s prisego; vas pa očitno pozivljamo da svoje žlobodranje dokážete! Naši čitalnici je dolž- gospodje G raseli, Susteršič, Horak, Noli in Gre celj in ž njimi se vrstile gospodičini Brusova in y živahno življenje v tej burki pa se je nost y da brani svoje poštenje, njeni udje pa so tudi retno res reči: posebno takrat začelo, ko je „jud" pristopil, kterega je mo- gosp. Susteršič v vsem tako izvrstno délai da pogumni, rog vgnati. da se ne dajo po vsakem odpadencu v kozji Mar misli kdo, da slovenski narod na do- i yj v »ov^uj x a v x OvUv uuiui . vic« liJU* „jeder Zoll ein Jude". Gosp. Susteršič mači guutl« XVJL14J. U11U11 y M Mí WAV w VUWU1 AAMPi VVI. V».v/ zemlji živí le od milosti nemškutarske? Pojte ra- bode klasičen v ,,Tat v mlinu", kadeř pride ta šaloigra V „Tičniku" (tej iz představ v čitalnici že na vrsto. pravi naš Preširen y kom žvižgat lažnjivi vi preroki! in to ponavljamo mi vam renegatom ! Več čitalničarjev. Iz Planine 20. dec. ÇSleparija, tatvina, javna po- silnost.) Pred nekimi dnevi je delà naša sodnija v pre-iskovalni zápor priprostega kmeta iz Oblók, kteri je pri svojej kupčiji s pitanimi voli, prešiči, lesom itd. ljudi osleparil za 15.000 gold.; nekteri celó trdijo, da se bo celó do 30.000 gold, dolgá pokazalo. Kaj tacega se dozdaj menda še ni slišalo od kmetiča, kteri je bil posestnik slabega in zeló zadolženega se]a. — Ravnokar pa smo izvedeli tudi, da posestnica Serko v Cerknici je bila te dni pokradena za kakih 500 gold, vrednosti ; med pogrešanimi rečmi je dragocena ura, dokaj sre- Ker že o ža- jako priljubljeni spevoigri) se je odlikovala gospodičina pl. Neugebauer s krasnim glasom in korektnim pet-jem in ker je prvikrat se le stopila na gledišcin oder so jej trije věnci, ki so jej došli iz lož in parterja, mogli znamenje biti v spodbudo prihodnjega delovanja, delovanja na javnem odru. Gospá Odijeva si je svoje zmage zmiraj gotova, naj poje ali naj igrá, in tako bilo je tudi danes. Tudi gospoda Filapič in Valenta sta bila v petji in besedi popoinoma na svojem mestu ker se je pevski zbor spet tako možko držal in da tacega zbora nikoli ne slišimo na gledišču ljublj an skem, se upravičeno kaže občno zadovoljstvo, s kterim je bila ta opereta s sodelovanjem godbe c. k. grof Huynovega polka pod vodstvom kapelnika čitalničinega gosp. For- M e moremo si da ne bi bernih žlic in nekaj ženske obleke. lostnih dogodkih sporočamo, ne moremo zamolčati, da v bližnej našej okolici preiskuje od c. k. deželne sodnije poslan sodnik o gozdnih zadevah grajščine Has- večer rada s terj a sprejeta. Triglavu" omenili, kako „prijazni" so nemškutarji kaj po berg zaradi hudodelstva javne posilnosti. Mi ne zago- slovenskim igram. Nekdo je prosil gospó Janež-evo, naj mu za ta večer svojo ložo prepusti. „Vsak drug danes ne — je bil njen odgovor — pri varjamo takega dogodka, ne moremo si pa kaj], da ne večer mora slovenskih igrah jo tudi za 1000 gold, ne dam, kajti ta bi pristavili, da bi se kaj takega gotovo ne zgodilo pri loža prazna biti". Gospo ledrarico, ro- nas ako bi imenovana grajščina svojo dolžnost storila in bi gosposke že vendar enkrat razmotanje servitutnih pravic do konca dognale. Ali ni v resnici žalostno za našega kmeta, kteri je z nj ego vim i gozdnimi pravicami še tam, kjer je bil pred 10 leti, med tem pa grajščina les iz gozda prodaja in ga tudi tako slabo varuje , da jeno Celjanko, vprašamo le to: ali tudi usnje prideluje na zemlji slovenski, y ki se od hiše pođi, in ali ga maze morejo neopravičeni škodo delati. Naj bi visoka vlada dobro zimsko obleko vendar enkrat svoje okó obrnila na velike stroške z maslom nemške kulture? „Tagblatt" paj, ki zmirom vé čenčati le od „Unversonlichkeit der Natio-nalen", zavrnemo na take in enake zagrizene nemškutel (Ubogim Šolskim otrokom) je bila nedelja v čitalnici dan velicega veselja; prejel je vsak popolno in y usmiljeni peki so jim darovali kteri se ravno za- při politični gosposki in pri sodniji, radi tega naraščajo, ker gozdne pravice še dandanes niso poravnane! Zadnje dni se je podal v tej zadevi naš župan do svitlega cesarja, med tem pa je grajščina njegovo gospó osramotiti hotla, al ona jej je to spodobno vrnila. Ce se nas vladar sam usmilil ne bo, bomo še vedno zdihovali in trpeli, kakor dolgo bomo mogli. Naj pa se pomisli, da predno pogine, se tudi črv vije cele kupe kruha, in blaga rodovina grofa Wurmbranda, predsednika katoliškega društva, jih je obdarovala še s sadjem in druzimi rečmi, ki jih sicer otročičem sv. Mi- Iz Postojne. 26. dan t. m. zvečer ob Čitalnica napravi zopet veselico klavž nosi. Pred delitvijo obleke in po delitvi sta pre-častita gospoda kanonik in knezo-škofov namestnik Kramar in dr. Orel v lepih govorih razložila dobrot-ljivi namen te delitve in otročičem na srce pokladala, pridnim biti v šoli in s tem dobrotnikom svojim hva-ležnost skazati. Gosp. dr. Orel je naposled še nado deklamacijo, tombolo in glediščino igro kteri uljudno vabi uri z raznovrstnim petjem yy Slep ni lep u y 9 Tedaj žalibog! tudi jazbeci čutij o, da zime ni, in da vlada odbor. le zimski čas, ki nam žuga ozimino na Polj Vred izrekel, da tudi prihodnje leto in še dalje naprej ostane ta delitev. Tudi mi to želimo, in smo dr. Orlovi rodo-vini hvaležni, da je prva sprožila to blago početje, ktero je letos katoliško društvo z živo podporo mnozih gospá in gospodičin čitalnice naše lepo dovršilo. (Gosp. Davorin Jenko), čegar krasna pesem Naprej zastava slave" je njegovo imé razglasila daleč po svètu, napravi pred odhodom svojim v Prago v ne- Novičar iz domaćih in ptujib dežel. ' Iz Dunaja. Državni zbor po kratkem zborovanji prestane spet do 17. dne prih. meseca. Glavna stvar ijegovih sklep sterski predlog, da dozdaj bila ta se davk >> deljo zvečer „besedo" v Čitalnici, v kteri se bode med Ni nam drugim pélo 8 njegovih večidel novih pesem treba reklamov delati za Jenkovo „besedo", njegovo , da je potrdil mini pobirajo prve kvatre pri hodnjega leta po sedanji meri. Poslanec Skene je pri trdii temu predlogu, pa odločno rekel, da s tem pritr dilom ne daje nikakoršne zaupnice sedanjemu minister stvu; isto je izrekel dr. Zyblikievič v in dr. Tom v imenu Slovencev imé je že vabilo samo po sebi. Vstopnina je le 50 kr. (Gospodičina Katinka Phrym) je v dveh kon-certih z veliko slavo na glasoviru igrala. (Ljubljanski „Ubrikovci".) Bilo je danes teden M X m / J r» ^ U í / T9 A 4 rt W\ m  O A T7 A \ Jj^j» vadi daje zbor odgov je v imenu Poljakov Po zborniški na- cesarjev govor. 15 poslancev oljenih v odbor, ki naj osnuje adreso, in med temi je tudi Svet Ko scmo imel ta odbor svojo prvo skup 7 ob /26. zvečer (da je ob V25. že temnó > vé) 7 pri kteri so bili tudi nekteri ministri pričujoči je med družim govoril Svetec za to, da je treba ustavo 7 se čuje v šolskem poslopju iz sobe poleg uradnice nor-malkine neko ihtenje, cviljenje, ropotanje, trkanje itd. predrugačiti in ministra Giskro je vprašal, zakaj je kranjski deželni zbor sklenil pred časom. Minister je akaj je Zdajcise zasvéti, ključi zarožljajo, duri se kaj je bilo? odpró, m dgovoril 7 zato 7 ker je zbor vsa svoja važna opravila Sest zmršenih šolarjev, ki so bili na noč doJ^al! Svetec m vsi drugi sprej mejo ta odgovo z po skupaj zaprti; pisja! Govori se o tem po da tleh so bila znati „neka" zemlje- mestu, a čudimo se vendar 7 velikim smehom lucij tej skup je Svetec bral reso-kranjskega zbora. Cez" praznike bo izdelaval ožji nam A „Tagblatt" o tej „Ubryk-Affaire" — nič ne pové. Morebiti bi vedel o tej reči povedati kaj gosp. Nedved ali vsaj prof. Heinrich, njihov dobrodejni re-šitelj, ljubljanskemu nemškemu teatru na korist? Mi pa vprašamo le to: ali je to prav, skupaj na noč brez odbor 5 poslancev osnovo, adresino. Ko ta pride na vrsto, bode veliki boj v zbornici poslancev. Za zbornico gospósko pa grof Anton Auersperg snuje adreso. Zarad ministrov švigajo vsak dan druge novice varstva mladino tako zapirati? naj veliki pedagog po Je Pirker pové: je li to pedagogisch zulássig?? (Rojstni dan december ske ustave) je v nedeljo zvečer na strelišču obhajalo tukajšnje konst. društvo s pojedino in besedovanjem. Ker je liberalno ministerstvo v hudi stiski, treba mu je od konstitucijonalcev podpore, in brž ko je mesto Brno, eldorado judovsko, glas dalo po Cislajtaniji za decembersko svečanost, bili so tudi drugej konstitucijonalci na nogah. Nihče jih ne moti v tem njihovem veselji; saj je Schmerling skozi leta še celó cerkev napačno rabil, da jej je morala zakaj bi zraku. Nobeden zdaj še nič pravega ne vé. Cesar bil nekoliko dni v Peštu. Pripoveduje se, da predsednik ogerskega ministerstva grof Andrassy na vso moc delà na to, da bi ministri Giskra, Herbst, Hasner, Brestl in Plener ostali, kajti če ti odstopijo, se predru-gači decemberska ustava in bi prišla federalistična v veljavo, odkljenka tudi magjarskemu gospodstvu Ogerskem. Andrassy se tedaj za svojo kožo boji res misli, da tudi na Ogerskem ostanejo Slovani na na in veke podložniki Magj Tako nejasna j tedaj si- peti Te Deum" na slavo njegove ustave 7 tuacija dandanes še o ministerskih zadevah. Novo leto ijasnilo negotovost sedanjo; takrat pride resolucija v razpravo. se bode tudi polj sk konstitucijonalcem ne privoščili pogrebščine za decembersko ustavo. Al zoper to moramo očitno protesto-vati i ustavu. zuper IU luuiauiu UUltUU piuicsiu- CUje, isuuo laau lUUi U a. ICI U da v takih zborih se šopiri peščica ljudi tako, 1870. izdajalo „Verordnungsblatt fiir den Dienstbereich C. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk okli-da bode kakor letošnje leto tako tudi za leto van j ua v laoiu zíuuiíjix o\j ouuiii j/vovivm J kakor da bi bila ona v štant vzela ustavo. Naj se dá des Ministeriums fur Cultus und Unterricht". Ta list ustava taka, da bodo vsi avstrijski narodi zadovoljni, obsega šolske postave, ukaze, razglase in osebna nazna- vsak ukaz ministerstva, kader pride okli- 7 a ne samo nemci potem ne bo sama peščica ljudi ob- nila hajala godu ustave, ampak obhajali ga bodo mnogo- can v tem listu, veljá za oklican uradnijam in uči-brojni narodi. Kdor tej ustavi napiva, napiva le ne- teljstvom vseh onih šol, ki se vzdržujyo iz državnega zadovoljstvu narodov, čemur priča so dosti očitne ali kakega druzega javnega zaklada. Ta list za celo sedanje ustavne homatije! Drugo pa, čemur se moramo leto po pošti pošiljan 7 veljá gold. 7 nasproti ustaviti, je to, da govorniki, kakor Ertel, c. k. dvorna in državna tiskarnica na Dunaji. dr. Keesbacher, pastor Schak, Perger, dr. Gau-_ še dobi list za leto 1869. naročila prejema Tudi se ster se vtikajo v národně in cerkvene zadeve našega Iz Dalmacije. Boj miruje; podmaršala Rodi ča pri- naroda, kteremu so tuj ci, in da neki dr.Jiačič kot čakujejo vsaki dan v Kotor; on pride z velikimi po- oblastili med upornike in nese 200.000 gold, seboj, da katolik" in „Slovan" napiva Miihlfeldu! Če naposled „CVOIUÍ.XCV iia ut*£SAv<* XTi U.U11V1UU ♦ uHj/v/«ivu uuiasilil LUČU UUUI1H1VC IU UC8C 6VU.UVU &U1U* , Ui Dežman pozdravlja pl. dr. K. Wurzbacha, da je přišel se jim škoda povrne, ki jo je armada naredila v hišah kot deželni glavar" med to 7 „ivvw uív,« iv družbo, ga moramo opom- niti, da pl. Wurzbachu ni za to dežela nobenega po- " naša dežela ni da 7 se oblastila dala 7 kajti 77 in diesem Lager 7 in ako Bog dá, tudi nikoli ne bode. vinogradih in na oljikah. Narodni možje mislijo , bode lahko pomiril punt, ako vlada usliši pravične želje ljudstva in slovó dá uradnikom sovražnim, med kterimi je okrajni glavar Franc, sošolec ministra Giskre, kakor Sokol" napravi 26. t. m. ob 10. uri zjutraj „Domov." pravi, v prvi vrsti. - jjíourvwi jua^i c* y a ^u» i • uj« vu jl un ^ j uti mj redni občni zbor, v kterega uljudno vabi vse družabnike (Poslano.) Danes še sem po odbor, ključbi brala 46. list „Novic" 7 v kterem je rečeno, da tudi jaz sem podpisala Št. Petersko zaupnico gosp. dr. Zarniku to ni res. Jaz te zaupnice nisem podpisala, je tudi videla nisem in sploh še dr. Zarnika ne poznam ne. Žitna cena v Ljubljani 13. decembra 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl banaake ô fl. 50. tursice 3 fl. soršice 3 fl. 26. rží Ljublj 21 dec. 1869 Vid 2 fl. 90. ovsa 1 fl. 90 ječmena 2 fl. 60 prosa 2 fl. 60. ajde 2 fl. 90. Krompir 1 fl. 60 Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.