335
Poučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
242.
Konoplja v starem veku.   Moška  in ženska konoplja.   Smola na konoplji po toplih krajih.   Nabiranje smole in sušenje konoplje.
Konoplja raste dandanes po evropskih njivah od severa do juga, ž njo se ukvarja delavni poljedelec, da pridobiva čvrstega prediva in mastnega olja, a težko da bi kateri vedel, da na daljnem vzhodu od te rastline namesto prediva In olja iščejo ljudje čarobnih darov, kateri jim srce razveseljujejo in dušo v sladke sanje zazi-bavajo. No zastonj bi bilo našim ljudem, ako bi tudi za
336
to vedeli, ker konoplja po naših krajih nima one čarobne moči, ki jo ima na toplem vzhodu. Pri nas je konoplja predilna rastlina in to tudi ostane, a po toplih krajih bode se ona še stoletja vzdržavala kot dar, ki človeka omamlja in draži.
Konoplja je tujka v Evropi. V starem veku je prešlo veliko časa, da v Evropi niso vedeli za njo. Niti stari Egipčani niso konoplje poznali. V tkaninah, v katere so egipčanske mumije zavite, ni konoplji sledu. Prvi in najglavnejši trgovci starega veka Feničani tudi niso konoplje poznali, ker bi jo bili gotovo najpreje po Evropi raznesli. Prav tako niso za njo vedeli stari Izra« jelci, ker sv. pismo nikjer konoplje ne omenja. Šele za rimskega robstva so se Izrajelci seznanili s konopljo. Po mostiščih na švicarskih in italijanskih jezerih niso nikjer našli konoplje. V tem času pa je bila konoplja v srednji in vzhodnji Aziji dobro znana. Najstarejše kitajske knjige opisujejo konopljo kot poznano rastlino, dasi je ona tjakaj dospela šele iz srednje Azije. Divjo konopljo nahajamo še dandanes okoli Hvalinskega in Bajkalskega jezera, po Kirgiških stepah in po nekaterih krajih v južni Sibiriji, a vzgajati so jo začeli po vsej priliki Arijci, ker iz sanskrtskega jezika so potekla vsa naša imena za konopljo. To pa nam priča, da se je kultura konoplje začela v srednji Aziji. Skiti, kateri so okolo 1500 1. pr. Kr. iz Azije na zahod krenili, nesli so s seboj konopljo, in ko so prišli v dotiko z evropskimi narodi, upoznali so jih prvi pot s konopljo.
Na Grškem vse do petega stoletja pred Kr. ni nobeden za konopljo vedel, šele Herodot omenja prvi konoplje in pripoveda, da jo vzgajajo Skiti, kateri pri pogrebih posipljejo konopno seme na razbeljeno kamenje, da se s parom čistijo in ob enem omamljajo. Videti je, da Skiti v tem času niso konoplje upotrebljali za predivo, ker Herodot omenja, da Tračani umejo od konoplje tkati obleko, katera je laneni zelo podobna. Od Ponta in Tra-cije so tedaj Grki dobivali kodelje za vrvi, kakor jih brodarji še dandanes dobivajo z Ruskega. V tem se je koncplja razširila dalje na zahod po Evropi, in ko je Kralj Sirakuski, Hiercn II, gradil velikanski brod in zanj najboljše gradivo nabiral z vsega sveta, dobil je konopljo za vrvi iz današnje Francoske. Na Italijansko je dospela konoplja bržkone zelo kasno, ker je prvi omenja okolo 1.100 rimski satirik Lucilij. Omenja je tudi Plinij kot zdravilne rastline in pripoveda, kako po nekaterih krajih italijanskih dobro uspeva. Danes se je konoplja udomačila po vsem svetu, kakor tobak in korun. Danes ne raste samo po Arabiji in Perziji, Indiji in Ki-taji, ampak tudi po vsej Afriki od severa do juga. V Ameriki jo nahajamo ne samo po Zjedinjenih državah, temveč tudi daleč po Braziliji, a v Evropi ni zemlje, kjer je ne bi vzgajali. Po severnih krajih ruskih je konoplja najvažnejša gospodarska rastlina, ker brodarstvo vsega sveta dobiva najboljšo konopljo za vrvi iz ruskih polarnih pokrajin. In čudo, da je za to severno konopljo najboljša ona, ki raste na jugu v Italiji.
Konoplja je dobro poznana rastlina, in vsak ve, d» so moške in ženske konoplje. Samo ženska konoplja nosi plod, ker samo njeni cveti imajo pestiče, v katerih se plod razvije. Moške rastline imajo v cvetovih sama prašnike, in zato ne morejo ploda obroditi, ali biti morajo, da opraše ženske rastline, ker drugače bi one ne rodile. Moške konoplje so manjše, visoke so le po edenr dva do tri metre, ženske pa se potegnejo od dveh da petih metrov, v Indiji tudi do desetih metrov. V Evropi konopljo sejejo zaradi prediva in semena. Vlakno od moške konoplje se bolj ceni nego oi ženske, ker je nežnejše, finejše in prej dozori. Konoplja se seje majnika. V avgustu se izpraše moške rastline, perje jim ovene, in to je znamenje, da jih je čas poruvati. Ženske konoplja ostanejo na polji do septembra, ker šele takrat dozori seme. Ženske konoplje porujejo navadno nekoliko prejr predno seme popolnoma dozori, ker se tako dobiva boljše vlakno. Pozneje je vlakno trdo in se da samo za najpri-prostejše predivo porabiti. Da se vlakno od stebla odloči, konoplje namakajo, suše, potem s trlico obdelajof otepo in očešljajo. Konopno seme prodajajo za hrana pticam ali stiskajo iz njega olje. To olje upotrebljajo za luč, za milo in za firnež.
V konoplji je neka smola, katera človeka izredna omamlja. Po hladnejših in zmernejših krajih napravlja konoplja tako mulo te smole, da je navadno niti opaziti ni. V Evropi kakor da ni sladu tej smoli, a vender vemor da tudi pri nas konoplja neugodno v nos udarja in da od tega duha človeka rada glava boli. Znano je, da živali poginejo v vodi, v kateri se konoplja namaka. Po toplejših krajih na vzhodu ima konoplja toliko te omamne in strupene smole, da so tej rastlini posebno ime vzdelL Tu pod toplim podnebjem kakor da se vsa životna moč konoplje zbira v tem, da napravi čim več omamne smoler kajti kedar rastlina dozoreva, takrat se cvetovi in perje in najmlajše vejice ospo s smolo, kakor da jih je pot polil. Rastlina se na smolo iztroši, zato jej vlakno postane slabo, iu zbog tega je južni narodi kot predilne rastline ne cenijo, temveč jo poglavito samo zaradi njece
omamne smole sejejo in  goje.
(Dalje prihodnjič.)