Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol teta.....$3.00 Za Ne« York celo leto 0 $7.00 Za Inosemstvo celo leto $7.00 GLAS r. list: slovenskih idelarcevvAmerikL I- The largest Slovenian Daily hi the United States. 9 Isaoed every day except Sundays u gj and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 73. — STEV 73. NEW YORK, WEDNESDAY, MABCH 29, 1933. — SREDA, 29. MARCA 1933 TELEFON: CHelsea 3—8878 VOLUME XLL — LETNIK XLL NEMŠKI FASISTI BODO ZACELI BOJKOTIRATI Z1D E Preprečen atentat na Mussolinija VLADA DRŽAVNEGA KANCLERJA HITLERJA BO PREGNALA ŽIDE Z VSEH VPLIVNIH POZICIJ Načelnik Hitlerjevega informacijskega urada je podal značilno izjavo. — Zidje so izrabljali ugledna mesta, ki so jih zavzemali ter s tem neizmerno škodili nemškemu narodu. — Pogromov ne bo, dasi bi bilo mogoče s pogromi napraviti najkrajši proces. BERLIN. Nemčija, 27. marca. — Danes je izdal dr. Ernst Hanfstaengl, načelnik Hitlerjevega čas-niškega urada, zelo značilno izjavo o stališču, ki ga zavzemajo Zidje v Nemčiji, in o ciljih nove nemške vlade pod Hitlerjevim vodstvom. — V kratkem času ne bo noben Zid zavzemal v Nemčiji kakega odgovornega mesta. Čistili bomo toliko časa, da bo vse izčiščeno. Lahko bi vprizo-rili proli Zidom pogrome, toda tega ne bomo storili. Rečem pa, da bi bila danes že cela zadeva končana, če bi vprizorili pogrom. Kot vzrok gonje proti Zidom je navedel dr. Hanf-satengl sledeče: — — V teku zadnjih štirinajstih let so si pridobili Zidje v Nemčiji važna mesta, in ta mesta so nesramno izrabljali v moralnem, finančnem in političnem oziru. Posledica tega je bila, da je nemški narod moralno, finančno in politično propadal. Ti Zidje pa skušajo sedaj oblatiti preporod Nemčije. — Zidov ne sovražimo iz verskih razlogov, in naša gonja ni naperjena proti židovski veri. — Zidje zavzemajo v komunističnih in socialističnih organizacijah vodilna mesta. V teh organizacijah zastrupljajo s svojimi brezbožnimi nauki mladino. — Zidje tvorijo manj nego en odstotek nemškega prebivalstva. Kakorhitro smo nastopili proti njim v namenu, da napravimo konec njihovemu pogubo-nosnemu vplivu, so začeli trobiti v svet, kako strašno jih preganjamo in kako silne krivice se jim gode. Poročali so o nasiljih, toda dejstvo je, da izza nastopa Hitlerjeve vlade ni bil noben Zid usmrčen. — Pred vojno niso zavzemali Zidje v Nemčiji nobenega vplivnega oficijelnega mesta. Do vplivnih mest so se povzpeli šele po soci jalistični revoluciji. Sedaj so v splošnem odgovorni zaeno s socijalisti in drugimi liberalci ter radikalci za korupcijo demokratskega režima. — Ko je Hitlerjeva stranka zmagala, so se pota mezniki maščevali nad Zidi. Nekaj so jih pretepli, toda, kakor rečeno, usmrčen ni bil nihče. Posebno najemniki goje veliko mržnjo proti židovskim gospodarjem, ker so jih metali iz stanovanj, ali jim* pa neusmiljeno dražili najemnino. Pomisliti je tre-j ba, da je v Berlinu nad 62 odstotkov stanovanjskih' in trgovskih hiš v židovskih rokah. — Zunanji svet je slišal ta židovski krik in si je mislil, da je začel Hitler vprizarjati proti Zidom take pogrome kot so jih svoječasno vprizariali proti njim ruski carji. Nemški podkancler Franz von Papen je poslal cimeriški javnosti sledečo izjavo: — Na stotisoče nemških Zidov, ki se niso udeležili političnih delavnosti, živi v miru in jih nihče ne nadleguje. — Velika židovska podjetja poslujejo povsem normalno. Židovske sinagoge so odprte in židovska pokopališča so nepoškodvana. — Res se je zgodilo par obžalovanja vrednih slučajev, da je razburjena ljudska množica napadla kakega Zida, toda za take slučaje ne sme nihče nalagati vladi odgovornost. — Po svetu so se razširile zlobne govorice, da so nameravali v noči 4. marca narodni socijalisti po- FRANCOSKI POSLANIK PRI R00SEVELTU Claudel je konferira! z Rooseveltom, angleški poslanik pa z državnim tajnikom. — Matsuoka bo v petek obiskal predsednika. Washington, D. C.t 27. marca. Ker ji1 po mnenju predsednika Koosevelta gospodarski položaj evropskih narodov v tesni 7.vezi .* odplačevanjem vojnih dolgov, sta predsednik in državni tajnik dobila danes tozadevne informaciji' iz najbolj zanesljivih virov. Pri 'predsedniku ] ioo.se vel t n .sta hila v avdijenei francoski poslanik Claudel in načelnik IVjua učnega odseka francoske poslan.sk«1 zbornice, Jaques Stern, dočini ar* je državni tajnik Cordell Hull posvetoval z angleškim poslanikom Konaltlom Linds«*veni. Predvsem so razpravljali o bodoči svetovni gospodarski konferenci. Francozi žele. da bi se čim prej vršila. V petek bo obiskal predsednika lioosvelta Yosnke Matsuoka. ki je zastopal Japonsko pri Litri narodov. Washington, D. C., 27. marci. Italijanski poslanik Augusto Rosso je danes predložil državnemu tajniku IIullu Mussolinijev načrt za stabilizacijo evropskega miru. ZAGONETEN UMOF William Olsen. ki je janitor ne-j ke apartment hiše na 8. Ave. v j New Yorku, je potrkal na vrata stanovanja, ki ga je v soboto najel neki moški po imenu Martini. Hotel je pogledati, če je stanovanje v- redu. Ker .se ni nihče oglasil, je pogledal skozi ključavnico in opazil na tleh ležečo moško postavo. Pozval je policista, ki je vlomil vrata. V kuhinji je ležalo truplo moškega. Na. truplu je bilo neštet«* ran, prizadetih z nožem. Kdo je mrtvi neznanec, dosedaj še niso mogli dognati. Tudi o "Martiniju", ki je najel stanovanji' v soboto, ni nobenega sledu. VINO BO NAPRODAJ _ KOT "SEKT Prvi davčni koleki so bili poslani v St. Louis. — Tudi na sod "sekta" bo le pet dolarjev davka. Washington, D. C., 28. marca. Danes so bili poslani v St. Louis prvi davčni koleki, ki ji'i bodo morali v pivovarnah prilepljati na sodčke. Katera pivovarna bo dobila kolek *'Štv. 1". še ni znano. Neki 1r«ov,» v Philade!phiji jc dobil prvo licenco za prodSjo piva na debelo. Licenca stane $">!). Neki trgovec v Hartford, Conn., je dobil prvo licenco za prodajo piva na drobno. Zanjo je plačal Danes se je tudi izvedelo, da-so sestavljene vse določbe za izdelovanje "sekta". To ime bo nosila soda, kateri bo primešajiega toliko vina. da pijača ne bo vsebovala več kot tri in četrt oilstotk i alkohola. Izdelovalci "sekta" bodo smeli naročati dobro vino iz skladišč:« in ga nato mešati s sodo. Na 31 galon tako zmešane pijače bo pet dolarjev davka. iNa kvart tak" pijače bo znašal davek štiri cente. Precej razpravljajo tudi o vprašanju če bo dovoljeno po 7. aprilu prodajati dobro pivo in "sekt" po vojaših kantinah in na ameriških bojnih ladjah. Prodaja "o-pojnih pijač" po arinadnih kantinah je prepovedana že izza leta 1901, dočim so postale bojne ladje "suhe" šele leta 1920. AMER. MISIJ0N NAPADEN Japonski bombni aeropla-ni so o&streljevali ameriško misijonsko postajo. — Povzročena škoda ni velika. Peking, Kitajska, 28. marca. — Ameriški poslanik JoLuson j-sporočil tukajšnjemu japonskem i zastopniku o napadu, ki so ga vprizorila japonska bombna letala na Ta i towing, deset milj južno od velikega Kitajskega zidu. Napad se je za vršil dne 24. marca. liomba je usmrtila devet kitajskih civilistov ter precej poškodovala 1 amosn jo amerišk" misijonsko postajo. Misijonar Charles Oscar Kaul-te in njegova žena sta se rešila. Japonski zastopnik je rekel, da bo o zadevi .sporočil japonskemu poveljniku v severnem deiu Kitajske. liomba je padla dvajset čevljev v.stran od misijonarjevega stanovanja. V steni so nastale velike razpoke. Deloma je poškodovana tudi cerkev. Kautte je izjavil, da je vihral1 raz misijonsko poslopje ameriška zastava. TUDI V DRŽAVI KANSAS BODOIMELI PIVO Topeka, Kansas, 28. marca. — Vse kaže, da bo tudi najbolj suha ameriška država Kansas postala z legalizacijo dobrega piva že vsaj deloma mokra. Ce drugje ne. bo pivo naprodaj v vojaških fori i h in J taboriščih. V NEW JERSEY NAJ BO PIVO JAVNO NAPRODAJ Trenton, N. J., 27. marca. — (loverner A. llarrv Moore je mnenja, daj bo v državi lokalna opcija, to je: v tistih okrajih, ki so zadovoljni z dobrim pivom, naj bo naprodaj, v drugih pa ne; saloni naj se odpravijo; državo ne bo naložila na pivo nobenega davka, lahko ga pa lialožc posamezne občine. -— Prodaja piva — ji' rekel go-verner — naj bo javna. Ce ne bo-■mo previdno in bomo dovolili prodaji* piva za zagrnjenimi okni. nas bodo suhači zopet začeli kritizirati, in preklic" osemnajstc-ga amendment a bo v nevarnosti. Trgovina s pivom mora sama sebe ščititi. Moore je odobril prodajo piva v resta vrantih. hotelih, luueh-roomih in pivskih vrtovih. klati vse nemške 2ide. Namen takih in sličnih poročil je bil zrahljati prijateljske vezi med Nemčijo in Združenimi državami. S takimi sredstvi so hoteli gotovi elementi dis-kreditirati pri ameriškem narodu narodno nemško vlado, ki ima za seboj pretežne večino nemškega — Razširile so se tudi govorice, da so narodni socijalisti grdo ravnali z nekaterimi v Nemčiji bivajo-čimi Amerikanci, — Vse te govorice je označilo ameriško poslaništvo v Berlinu za gole izmišljotine. PETNAJSTLETNI _IZSILJEVALEC Sodnik je fanta oprostil, češ, da je prečital preveč razburljivih povest?. Sodnika se ni bal, pač pa očeta. Akron, Ohio, 28. marca. — Danes se je moral zagovarjati v mladinskem sodišču pred sodnikom llunsickerjem petnajstletni Pro-veno Marcella. ki je obtožen, da je hotel izsiliti od Lindl^rghove žene petindvajset tisoč dolarjev. Fant je pisal več pisem z naslovom "Mrs. Charles Lindbergh. Delaware and iXew York" ter zahteval petindvajset tisoč dolarjev. Če mu ne pošlje tega denarja. ji je grozil z od v Al bo drugega otroka. Detektivi .so par pisem prest re-gili in fanta kmalu izsledili. Ko so ga aretirali, je rekel: — Prav nič se ne bojim iti pred sodnika, toda očeta se bojim, ker me bo gotovo ubil. ko bo izvedel vse to. Sodnik je fanta oprostil in dejal: — Po mojem mnenju nt slab deček. Čital je preveč razburljivih romanov, ki so mu zmedli glavo. Miami, Fla., 2S. marca. — Danes se bo veleporota. bavila s slučajem Gilforda Clobridge, kije obtožen, da je .pisal col. Lind-berghu pretilno pismo in zahteval c»d njega ipetdeset tisoč dolarjev. Nadalje je obtožen, tla je poslal zveznemu sodniku pint žganja. Clobridge je rekel, da se je hotel s tem maščevati nad svojo ženo. ki ga je zapustila. Na pismo in na pošiljko je zapisal ženino ime. PRI DOZDEVNEM ATENTATORJU SO NAŠLI NABIT REVOLVER RIM. Italija. 28. marca. — Danes je bilo objavljeno, da je policija zopet aretirala nekega dozdevnega atentatorja, ki je stregel Mussoliniju po življenju ter je svoj namen tudi priznal. Aretiran je bil v ponedeljek, ko se je sumljivo obnašal na Beneškem trgu ter gledal neprestano v okna Mussolini je ve pisarne. Pri njem so našli nabasan revolver. Na policiji je aretirane« pri-znal. da je hotel usmrtiti Mussolinija na letališču v Ostiji. kamor je dospel, da pozdravi angleškega minlstr. predsednika Ramsaya MaeDonalda in angleškega zunanjega ministra sir dolina Simona. Ce bi hi! Mussolini sam. bi «*a bil prav zagotovo ustrelil, ker pa ni hotel poškodovati angleškega ministrskega predsednika oziroma zunanjega ministra, se je premislil in sklenil počakati nadaljne ugodnejše prilike. Sprva je policija skušala dognati. če je imel dozdevni atentator kakega pomagača. ker se je pa možak vedno bolj zapletal v protLsilovje, so prišli policisti do zaključka, tla imajo opraviti s.slaboumnim človekom. Pri aretaciji ni nudil nobenega odpora. Možak je doma iz Severne Ita-lij«'. kjer im ženo in otroke. Pred dobrim letom je bil areti-ran na lieneškem trgu Angelo Sbardelotto. ki je z revolverjem čakal na Mussolinija. Enajst dni pozneje je bil ustreljen. Možak, ki je bil včeraj aretiran. je že šesti, ki je stregel M us soliniju po življennju. DEMONSTRACIJE NA DUNAJU Narodni socijalisti so na Dunaju razbili več izložb.—Zandarmerija je pregnala dijake v Leob-nu. I v ZRAKOPLOV V PLAMENIH Dvanajst oseb je zgorelo, tri so bile pa usmrčene, ko so skočile iz velikega angleškega letala. Bruselj, Belgija, 28. marca. — "City of Liverpool", trimotorn > letalo angl. "Imperial Airways" je danes treščilo v tukajšnji bližini na tla. Vseh petnajst oseb, ki so se nahajale v njem. je izgubilo življenje. Vzrok katastrofe zaenkrat še ni točno dognan. Domnevajo, da je eden iziued motorjev eksplodiral, nakar je začelo letalo goreti. Tri osebe so $e hotele rešiti s skokom, pa so skočile v smrt. Trupla ostalih so tako ožgana, da jih ni mogoče identificirati. Na 'krovu je bilo dvanajst potnikov in trije možje posadke. Med njimi ni bilo nobenega Amerikainea. Letalo se je dvignilo v Kolinn ter je nameravalo poleteti preko Bruslja v London. j Dtmaj, Avstrija, 28. marca. — Danes je bilo aretiranih petdeset oseb, ker so avstrijski narodni socijalisti navzlic prepovedi Doll-fussovega ministrstva vprizorili p » ! glavnih ulicah demonstracije ter kričali "Živel Hitler!" Seboj so jjiosili nemške fašistične zastave. Policija sprva demonstrantov i ni nadlegovala, ko so pa začeli razbijati izložbe židovskih trgn vin. je posegla vmes. Kravali so se tudi ponoči nadaljevali. Kot znano, je Dollfussovo min! strstvo prepovedalo vse poNtičn demonstracije in politična zbo; • vanja. V Leobnu na Štajerskem s ■ vprizorili narodno - socialistic!)' študenti veliko demonstracijo Ker policija ni mogla proi"' njim ničesar opraviti, je stopil \ zandarmerija v akcijo ter je z golimi bajoneti pregnala demon strante. MRS. WALKER DOBILA LOČITEV ZAKONA Miami, Fla., 28. marca. —» Mrs. Janet J. Allen Walker, ki je tt žila svojega moža. bivšega new-vorškega župana, za ločitev za kona, je dobila tožbo. Zadeva v» je obravnavala v tukajšnjem okr sodišču pod vodstvom sodnika Trammel a. DELAVCI FORDOVIH TOVARN V ANGLIJI SO ZAŠTRAJKALI Dagenham, Anglija, 28. marca Skoro vsi delavci, ki opravljajo j nočni šiht v tukajšnji Fordovi tovarni. so zaštrajkali. Ko so prišli njihovi tovariši zjutraj na delo. so že stali pred tovarno pi-keti. Zastavkali so, ker jim je vodstvo tovarne ponovno znižalo plače. Osem tisoč delavcev je brez dela. FORD JE VLOŽIL MILIJON V V NOVO BANKO Detroit, Mich., 28. marca! — Ford Motor Company je vložila danes milijon dolarjev v novo banko| ki je kontrolira General Motors in R. F. C. ZVEZNIM USLUŽBENCEM BO SKRČENA PLAČA Washington, D. C., 28. marca. Ker je delavski department dognal, da so se stroški za življenjske (potrebščine izza leta 1928 skrčili za najmanj triindvajset odstotkov, bodo najbrže vsem zveznim uslužbencem s 1. aprilom plače znižane za 15%. IRSKI RABINEC JE NAPADE HITLERJA Dublin, Irska, 28. marca. — liabinec Isaac Hertzog je danes odločno napadel Hitlerja in njegovo politiko. Rekel je, da predstavlja hitlerizem povratek k srednjeveškemu barbarizmu. — Na Irskem je pet tisoč Židov, in vsi brez izjeme obsojajo Hitlerjevo početje. T t»U8 H A X O D A" NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 29, 1933 THE LARGEST SLOVENS DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" Owned and Published bj BLOTBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President H RsMdtt. • Place of business of the corporation and addresses of above off leers: Uf W. 18th Street, Bereugh of Manhattan, New Yerk City. N. Y. -GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays la eelo leto velja sa Ajaerlko In Kanado....................................96.00 |a pol leta..........-..........$3.00 ISa četrt leta ..................$1.50 Za New York za celo leto......97.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo sa celo leto......$7,00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" ixhaja vsaki dan iXTzemSl nedelj in pranlko?. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobči je j o. DenSr naj se blagovoli MB U a ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam radi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N- Y Telephone: CHelsea 3—3878 NAŠIM NAROČNIKOM Ameriške gospodarske razmere so niso bistveno izboljšale, toda boljšati so se začele, kar je dobro in razveseljivo znamenje. Poročilu o nad.ljnih zastojih, v industriji so ponehala. In wkrajni ča^ je. cL kajti fcdsednik Hoosevelt je prevzel državne vajeti bas v pravem trenutku. Hoover jeva administracija jo je za vozila, deloma po svoji krivdi, deloma pod pritiskom splošnih razmer. V kratkem se bo obrnilo na bolje. Preobrat ne bo nenaden. Prej počasen nego nenaden, toda pretežni večini ameriškega prebivalstva zadostuje tudi počasen preobrat. Amerika se je že skoro do ust potopila v močvirje depresije. Zdaj se ne potaplja več, ampak se Vlviga iz nje. Nobenih jasnih znamenj š - ni, da se je obrnilo kdove koliko na bolje, dejstvo pa je. da se izza Kooseveltovega nastopa ni obrnilo na slabše. Kakor skoro sleherni posamt znik se morajo tudi podjetja še vedno boriti z velikimi težkoč uni. Xasim naročnikom naj služi za primer "Glas Narofla" ki že nad štirideset let odločno vztraja na svojem stališču. Ce bi ne imel zvestih naročnikov, ki se zavedajo svoje dolžnosti, bi se v zadnjici dveh letih I«- težko ali bi se pa sploh ne mogel vzdržati. Kdinole naročniki so ^ani omogočili, da smo preživeli najtemnejše dneve krize oziroma kkpresije in da zamore-ir.o pedaj zreti z večjo nado v bodočnost, ki obeta biti boljša za nas v.sh. Lahko rečemo, da ima 4'Glas Naroda" nad petdeset odstotkov takih naročnikov, ki 'točno poravnajo naročnino, bodisi naravnost ali s posredovanjem naših zastopnikov. (Mali se pa dele v dve skupini. V prvi skupini so ne-firečneži, ki jih je depresija tako udarila, da niso imeli niti za najnujnejše življenjske potrebščine. Bili so pa toliko odkritosrčni in pošrtoni, da so nam v pismih opisali svoj položaj in nas prosili potrpljenja. Z veseljem smo jim ustregli in jim list še nadalje pošiljamo, ker se popolnoma zanesemo na njihovo besedo, da bodo plačali, ko jim bo količkaj inogoče. V pogledu poštenosti je le malo takih narodov kot je slovenski. V najširšem smislu se lahko sleherni zanese na pbljubo našega človeka. Hi smo se zanesli in se nismo varali. Je pa tudi nekaj mlačmžev, ki se na ponovne opomine niti ne odzovejo. Oglase se šele 'takrat, ko jim prenehamo pošljati "(J is Naroda", in so eelo nekoliko ogorčeni, ker smo to storili. Le nikoJ. ga ogorčenja ne in nikake zamere! Vsak dolžnik naj nam sporoči, če misli poravnati naročnino ali ne. To je vendar najbolj preprosto in enostavno. S tem nam prihrani mnogo dela in mnogo stroškov. Vsak, ki je naročil list z obljubo, da ga bo plačal, ga je dolžan plačati flotbie, ko ga dobiva. To je par odkritosrčnih besed, katerih nam gotovo ne bo nihče štel v zlo. V teh težkih časih smo z naše strani pokazali mnogo obzirnosti 171 trmogo požrtvovalnosti. Malo manj mlačnosti, malo več dobre volje, požrtvovalnosti in točnosti pri nekaterih naših naročnikih, pa nam bo inogoče uspešno premagati še poslednja težkoče, ki nam zastavljajo pot. NAJDENA TIZIANOVA SLKA V Pojmaniu j<* aretirala policija ,reS trgovcev g slikami, ki so pro-ilijali ume dragocen* alike, med 150,000 zkttov. Ta pa izvira, kakor domneva policija, iz lekcije slik grofa Cfcazkovškega v Wieme» ki bila nedavno Iz Jugoslavije. Oče ist sin utonila v Savi. V bližini Bosanskega Šarnea sta v Jšavi utonila šestdeset let ni starec Marijan Iva novi č in njegov 19-letni .sin Marko, ko sta se vračala iz Slavonije, kjer sta imela opravka. Ker brodnik ni več pre-vaižaJ. sta naprosila nekega mlinarja, da ju prepelje čez reko. Močan veter je prevrnil čoln. Oče in sin sta našla smrt v valovih, mlinar pa se je rešil. Živa baklja. Iz Cakovca poročajo o grozni nesreči, ki se je pripetila te dni v rodbni Tkalčee. Domači so zjutraj odšli k maši. otroke pa so pustili doma. V bližini so si pastirji zakurili in tudi Tik al če vi otroci so se približali k ognju. Pri tem pa je neki deček triletno Matildo Tkai-čec s'unil na ogenj. Nesrečna deklica je bi'la takoj v.plamenu. Vsa obloka jf zgorela na njje. Zc v teku dneva jo revica podlegla opeklinam. Ostanki starega rimskega mesta v Fraški gori. Pruska jrora je bila vedno zanimivo področje za arehološko raz-Lskaranje. Znano je, da so obronki FVnške jrore kot skrajne meje rimskega imperija proti severu bili zavarovani z utrdbami proti barbarskim plemenom, ki so pogosto vpadaili preko Dunava v rimsko provineo. Arheolog dr. Nikola Vtdic je nedavno odkril že preraščeno zidovje rimske trdnjave. po katerem se v glavnem dajo določiti obrisi eelega mesta. Pomladi bodo nadaljevali izkopavanje, pri čemer se boflo brez-dvomno še našli važni ostanki! Sodba v procesu zoper dr. Pernarja. 34. marca ob pol 12. je državno sodišče za zaščito države objavila sodbo v procesu proti dr. Ivanu Pernarju in tovarišem, obtoženim po zakonu o zaščiti države zaradi širjenja letakov, hujskanja na nasilje proti državnim obla-stvorn in ogražanja javnega reda. Sodišče je obsodilo: dr. Ivana Pernarja na leto din strogega zapora. {jjuro Kemfelja na »poldrugo leto strogepra zapora. Viktorja Košu tie a na 10 mesecev strojrega zapora in izgubo državne službe. Vsem obsojenim se v šteje .v kazen preiskovalni zapor. Soobtože-na Fajbian Plažo vie in Paško Ka-i literna sta bila oproščena. Brezvestno izkorisoevanje izseljencev. V«*s ttanat z velikim zanimanjem pričakuje nadaljevanja razprave proti ponarejevalcem izseljen iških rtj uwdww. Mrak imIJujMM io boljo potojo. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate podati______$ 5.75 " " $10.00 " » ........$10.85 jllS.00 » » ...... $20.00 " $21 — " ........$41.25 " » -------$51.50 Prejetimi* doke v staram kraja v fl^fj"1 Nujna nakazila tefriujemo po Cakte Letter sa pristojbino fL— METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FEARK BAKSXB) 9H WEST ŽStk 8TEMET VEW YORK, N. T. ANGUJA IN IZVOZ OROŽJA V AZIJO V Angliji, kjer vlada sedaj politično mrtvilo in ne leže pred parlamentom nikaki .posebni domači problemi, se je javno zanimanje osredotočilo na velika zunanja politična vprašanja. V o-spredju političnega interesiranja stoji ,poleg dogodkov v Nemčiji zlasti spor med Japonsko in Kitajsko. ki je že od nekdaj razburjal in razdvajal duhove v Angliji bolj kakor drugod na svetu. Pro-tijaponski afront izredne skupščine Lige narodov, odhod Japoncev iz Ženeve in obnova vojaških operacij v DžehoJu «o v parlamentu in tisku predmet dnevnih polemik, ki se jih s pravim ognjem udle-žuje tudi javnost. Zlasti se je v dva tabora razcepilo javno mnenje v vprašanju prepovedi izvoza orožja obema bojevnikoma na Da I jn jem vzhodu. sme razširiti tudi nn Jvilajsko. Dobavljati orožje Japonski pomeni raztrgati versaillksi mir in Ke!-logov pakt, med tem ko dobavljati ga Kitajski pomeni pomagati proti razbojniku. Toda Japonci imajo še vedno tudi dobre prijatelje v Angliji. "Daily Mail" ki svojih simpatij in antipatij ponavadi nikdar ne skriva, odkrito hvali Japonc? kot dobre in zvewte prijatelje Anglije in pravi, da se Japonska » tem boju le brani proti sabotaži Kitajske. Brez nesmiselne potulie. ki jo je Liga narodov dajala Kitajski. bi se .slednja nikdar «e" Razorožit vena konferenea se jo zopet odgodila. Pravijo, da preko velikonočnih praznikov. Koncem aprila bodo delegati začeli zopet zborovati. Kasorožitvena konferenca je v gotovem ozira slrčua zborovanj vaških fantov, ki sklenejo, da se v bodoče ne bodo več z noži. pa i pa samo s kolmi. Gospodje v Ženevi pravijo, da strupeni »plini niso častno orožje. Lstotako tudi tanki ne in bombni aeroplani. Po mojem skromnem mnenjn ni drznila izzivati Japoncev. Man- j nobeno orožje prav posebno east džurija je delo Japoncev in oni so jo iztrgali iz sovjetskega vpliva. Prepoved izvoza orožja pa ne bo imela nobene praktične vrednosti. Če .se ji nn pridružijo še dr\i-ge države, a poleg tega bo še povzročila veliko škodo anjrleški industriji. Nekako v Lstem smkiu modni- Poslanec Lansburv. ki je po izstopu MaeDonalda in padcu Ilen-dersona prevzel vodstvo delavske stranke, je v imenu opozicije na- • slovil v parlamentu jia zunanjega j . . ministra Simona ostro interpela- j *\kon.seryativna "Morning Post". eijo. zaknj vlada x omogočanjem!1^ bl b,l° ""^ogočn omejiti prodaje in dobavo orožja podpira »P«™*«™ tm Japonsko. Vendar prelivanje krvi na vzhod... Znna-T tl,d' ™ oh;t Pivnika nji minister je odgovoril, da via- j ,n nevarna. da nima ničesar proti takojšnji obči prepovedi izvoza orožja. Vendar bi ta korak, če bi pstal omejen .samo na Anglijo, ne rodil ni-kakega uspeha. Imel bi pomen le. če bi se mu priključile vse države, ki izdelujejo orožje in mum-cijo. Anglija se zato v tej zadevi pogaja še z drugimi državami. Par dni po teh ministrovih izja vah pa je angleška vlada vendar prepovedala izvoz orožja na Japonsko in Kitajsko, ne da bi čakala na pristanek drugih v postov prihajajočih držav. Javnost je njen ukrep sprejela zelo deljeno. Delavska stranka še vdno ni opustila nade na mednaroden na-stop proti Japonski in se nadeja, da bi Združene države tako akcijo podprle,, Zato očita vladi, da je premalo odlor-na. ker ne izsili splošne mednarodlne prepovedi pošiljanja orožja na Japonsko, in ji obenem očita favoriziranje Japoncev, ker je svojo prepoved razširila tudi na Kitajsko, čeprav je ta vsilobranu in nima nikake svoje industrije, kakor jo imajo Japonci. Predvsem pa grmi proti Japonski borbeni Lloyd George. Liberalni tisk, ki ubira njegove strune. ne prinese nobenega uvodnika o Daljnjcnt vzhodu, ki ne bi konC-al z zahtevo: "Nobenega o-rožja Japonski". Bilo bi žalostno in nezaslišano, pravijo liberalci, če bi se dovoljevalo izvažati orožje v državo, ki se je dosedaj uprla še vsem sklepom Lige narodov. Zapora se pa mora omejiti samo na Japonsko ter se nikakor ne Brezuspešna, ker danes ni predmeta. ki ne bi služil vojni, in nevarna. ker ho imela brez dvoma za posledico neprijetna diplomatska trenja. ROMAN 0 BOLJŠEVIZMU '4 Aeademie d'Education et d' Entre* aide >>oeiaie*\ ki prese-duje msgr. liaudrillard, rektor katoliškega vseučilišča v Parizu. j<* razpisala nagrado za najboljši ro- no. Niti puška uiti revolver. 1'lovek, ki dobi bajonet med rebra ali kroglo v trebuh ima o tem "rastnem orožji." svoje posebu«* pojme, in ti pojmi ne delajo nasprotniku nobene posebne časti. Pravijo, ila bo izbruhnila vojna med Jugoslavijo iu Italijo. Italija so te vojno da>ti bolj boji nošo se je boji Jugoslavija, kajti če bi se je ne bala, bi jo že zdavnaj začela. Papež se jezi na bolgarskeg< kralja, ker ni dal svojega otroka krstiti po katoliških obredih. Otrokova mati je hči iialijan-skega kralja in kot taka verna katoličanka. > t'emu tako razburjenje zaradi nedolžnega otročiča. Pravoslavni Rog se menda ne razlikuje dosti od katoliškega, navsezadnje sta papež in Mussolini napravila dobro politično kupčijo, ker se jima je posrečilo spraviti na Bolgarsko man o boljševizmu. Roman mora. laško princeso ter s tem utrdili prikazati nevarnost boljševizma za | obroč sovražnikov, ki obdajajo kulturo vsega sveta. Genii se lahko Jugoslavijo, v Rusiji sami, lahko pa tudi med komunist'! drugih držav, v kater.h je komunizem prizadel največ škode. Razpisane so tri nagrade, in sicer v znesku 50.000, 20.000 . in 10.000. V odboru, ki bo od loč; I, komu naj se nagrada podeli bodo naslednji pisatelji: Ilenrv Bordeaux, član francoske akademije, za Francijo; G. K. Chesterton za Angl'jo. Filip Meda za Italijo, baronica Handel-Mazzetti za Nemčijo in Avstrijo. Manuel Gal vez za držav**, v katerih govorijo špansko, in pater Walsh, podpredsednik vseučilišča v Oeorgetownu, za Združene države. Poleg tega bo imel od^or posebne generalne tajnike, med katerimi ih> tudi Rus, profesor Maklakov. Tekmovanja se udeleži lahko kateri koli pisatelj ne glede na njegovo narodnost. (Pojasnila daje Academic d'Education <-t d'Entr«4* aide Šoeiale. Parts. 31, rue de Bellechasse. i M ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrko je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONET ORDER I herewith declare that Money Order No............................. is sent by me for the purpose of------------ and is not intended for the purpose of speculation, ptfctiBg savings or making; investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. ta BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POŠILJATEV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAK8ER) ait WEST Uth NEW YORK N. T. Poznam rojaka, ki pravi, da so je edinole zato oženil, ker se njega va žena od vseh drugih žensk razlikuje. In če ga vprašaš, v čem se razlikuje njegova žena od drugih žensk, ti ho odgovoril: — Ona bila edina, ki je rekla "ja*\ kosem jo zasnubil. * Ne vem. kaj ho letos »s pomladjo. I)ež. neprestan dež. že vsaj v New Yorku. ('emu torej ta neprestan dež* Tudi brez dežja bi bilo dosti mokrote, če ne zdaj, pa po 7. aprilu. Žal, da tista mokrota ne bo dosti bol ja od navadne 'kapniee. Newyorsjka slamnikarija je prišla na bum. Tako mi že vsaj zatrjujejo nn>- ji domžalski prijatelji. Delavcem plačujejo gospodarji .sramotno nizke plače. Navzlic temu bodo pa poleti slamniki najmanj po dolarju. Hiamnikar res malo zasluži, gospodarji pravijo, da nič ne zaslužijo, trgovec, ki slamnike prodaja, pa pravi, da jih v izgubo prodaja. Tvje je torej denar? V Rimu so že zopet aretirali človeka, -ki je baje hotel vprizori-ti atentat na Mnssolinija. . Aretirani atentator je slaboumen. f'e bi bil zdrave pameti, hi pro-tovo ne nameraval kaj takepa. Mussolinijn ni treba, da bi postal žrtev atentata. Mussolini bo postal žrtev fašizma. * Vino s tremi odstotki alkohola. Sveta nebesa, kaj so znoreli? Saj pa mora imeti/najslabši pre-ševec pet. če noče«, da se ti preko noči ne skisa. V Nemčiji so začeli preganjati Žide. . Med Žid iso dobri iu slabi ljudje. Ncmci ne smejo nikdar pozabiti, da je bil ?d«n nlfivečjih nemških pesnikov — H^me — Žid, in da je največji sodobni matematik Einstein židovskega pokol en j«. tli Al H MAECH 39, 1033 THE LARGEST SLOVENE DAILY fa TJ. S. Ji KDO DAJE SREČO i PRAVLJICA) \Yk<- Mu živela '?ta mogla prezirati, zato sta tedaj Ma se mu poklonila iti prosila, naj jima pove. zakaj ju j<> dal poklicati. Car .in jc vprašal, če ga ne poznata. Xi jima pa niti na mUel prisilo, da hi b".l tisti revni mož postni car, in odgovorila sta. da ga ne poznata. Tedaj se jim je dal -.poznati in rekel: "Jaz sem tist! ubožec, ki sta mu bila dala denar. otrehovala. slu sklenila «lo-irnati. ali prihaja sreča od H«iga ali pa od ljudi. Nekega dne sta se prepirala o tem; .-»tarejii je menil, da pr haja sreča »d ljudi, mlajši ju*. »««» a bi torej zvedela, kaj je resnica, sta storila tako: odšla sla .-kupaj tu potovanje in vzela s sehoj veliko denarja. K • sta tako potovala, sta prišla v neko vas in tamkaj vprašala, kdo j«' najrevnejši. Tega »ta dala jx>-klieati. in ko sta videla. "-. la i.stevatl. da j<* bil trapast, ko j«" sprejel tuj - denar, kajti, če ga bo porabil, ga ne lw» mogol vrniti; Ja!; > ga je jiriganjala. naj denar takoj vrne. On je pa ni pokušal, marveč j«* š«-l na trg pogledat, kakšno blago je tam. da bi kaj kupil in s tistim trail ter tako kaj pri -dobil. Ko je šel tako zamišljen po (»»'ti jc prišel mimo mesnice, in ker je živel tol ko ča>a v revščini, si i«- m i.lil: "Vsaj zdaj naj vzamem '•« tra. da bodo moji otroci vsaj enkrat okusili meso." Kupil je jetra i n m vrnil prot'1 domu. Med pot jo pa je opazil, da je nad njegovo glavo letal krokar, in prišlo mu je na m sel, če se krokar nemara ne pripravlja. da bi mu nropal jetra. — Zat'» jih je skril pod obleko. Ko j«* bil pa že blizu svojega doma. se »pustil krokar nizdol. mu strgal kučmo 7. glave in izg'nil. V kučmi pa j«* bil inn-! mož spravljen svoj denar, in ves njegov krik ni irič zaletel. A ne dovolj tega; ko je pri-«e| domov iu povedal svoji ženi, kaj se mu je bilo pripetilo, se je ta /a čel a prepirati in ga oštevali:— tak da je in da je ona že vnaprej vedela, da bo vrgel denar orlom in k 1 oka r jem. Xazadnje sta začela od žalosti jokat'1 in s skrbjo misliti na ničesar s seboj, kamor bj bil spravil otrobe, je dal ženi n«*kaj jabolk L" za lonec in odšel z otrobi in lou- etin. Zvečer je prišel mož !n šel takoj k loncu, a ni ničesar našel; vpraša! je ženo. ki nui je povedali, da je dala lonet- prodajalcu jj* ja-ln»lka. T« *laj je začel mož kriča+i in viti roke. a lonca pa le ni bilo. Tako je mineval dan za dnevom, ie ko je zopet poteklo leto. sta prišla zopet oba brata, da bi vedela, kaj je ulKižec napravil z denarjem. Ta jim je povedal, kako mu je bila naključiki. \ato sta mu dab dve svinčenki. eno zanj in en > za njegovo ženo. Ko je tedaj prišel domov In povedal svoji žen:. l aj sta mu dala. je vsa jezna iu raztopotena vrgl« krogli nekam na polico. Njima hiša je >tala ob reki; tja ',0 prišli nekoč ribiči, ki so sc ji'11 r. mreže potrgale svinčene krogle. In vprašali ženo. če nima svinca pri hiši. potem naj jim tra da. da bodo motri i popraviti mreže. Tedaj m* jc žena spomnila obeh svinčenk. j h poiskala in dala r bičem. Ko so l.ili ti zopet popravili mreže, -o ji obljubili, da vržejo mreže v r»-ko. in prvi plen. naj bo že kakršen- sArt pri živem telesu Preti porotnim sodiščem v Roue-uu se je začel te dni eden nasenza-cijonalnejših procesov zadnjih let, obravnava, ki ima. na sebi mnogo zagonetn<*ga- s je baš zaradi tega j«rivlačna in jo aasleduje vsa francoska javnost z ogromnim zanimanjem. Madame Boutet je bila lepa. Ugantna žena veletrjrovca. IJout«*t*». k: je prišel v zadnjem času zaradi gospodarske krize v nekoliko mučen položiij in je izgubil precej denarja. Kakor nt nogo zen.sk, ki so ji sličite ]h> položaju, je imela tudi tona poleg moža prijatelja. Pisal se je Falcon in ni imel prav za prav ni kakega poklica. Svojčas je hodil z Boutetom v šolo. Pred petimi leti g*t jc lioiltet iztaknil iu ga povabil k sebi v hišo. Tam se jc pojavljal Faleou najprej kot {»ost. potem kot hišni prijatelj iu slednjič se je kar vselil v Boutetovo vilo. Boutet a je bil Falcon v l-.ekem ]K>gledu nepogrešljiv pi*i;a jatelj. llotel ga je imeti pri sebi. spraševal ;ra je za .-»vet v vsaki stvari. Falcon pa. zvit kakor j;1 bil, je ume! pravočasno podjarmiti n«' samo Bouteta. ampak tudi pridobiti njegovo ženo. Ko jc Boutet spoznal, da s»mjj» Faleoujevo prijateljstvo j »reko iijcjra, je bilo že prepozno. Pozval je prijatelja, naj <» umakne iz hiš«. toda žeua ga je zdaj zagovarjala iu tako je ostal šc dalje po«I skupno streho. Kmalu |»o tistem doeodku se je fJouteiova žena sprijaznila z mladim vrtnarjem, ki jc prišel k hiši. Odslovila je Falcouja. zaradi Spisal EMILE GABORIAU VELEMESTA jj (irof 11 je bilo kot du je udarila strela vanj. Kri 11111 jc udarila v obraz, dušil s*« jc. — Dokaze! — je jecljal. — dokazi*. Dokazov nimam pri sebi. XXVII. Oče Tantaine je slutil, da bo tako. in prav j uit* se ni čudil, da ga puste tako dolgo čaka J ~ J/MKi.,znv, . , , (j jvonl hivsi sodili eksekutor. Slednjič so se vrata odprla iu na pragu! ^^V^ '"'^V1 «0 j.. ]m» javil Krof do Mt^ian. bled ko z i. i. ,llla< 1,1 ^Uubljtnu-ev. In 1)1 trajalo predol- — je nfdgo-in rabil bi toda miren in dostojanstven. — Ali hi se mogel pogajati kar ■/. vami i -je vprašal grof. go. Je ]»a prav lahko sredstvo, da s? gospod grof prepriča, če govorim resno ali ne. Pridite jutri pred (»smo uro*mi naslov, ki vam ga — Seveda... tem bolj, ker nisem posred- (la,il* in vstoI>il>' naravia-si v atelje gospoda i Andrea. Tam najdete pod zeleno zaveso sii- ht tisti dve svinčenik, s katerima naj hi se usmrtila moja žena ji ja*. "^ar > nastalmed njim"in njenim tedaj me je Dog povzdignil in na- niožem nstP1. par 0 dali ženi in odšli. svoj greli, prosil za odpuščanje in Zvečer je /ena ribo razparala, jo ir.prala H hotela pripraviti za ve-rjo. toda na .-voje veliko začudenje je potegnila iz trebuha majhen kamen, ki se je svetel kakor vr.ee, \'i vedela, da je bil to zei'* dragocen kamen in uporabljala ga je namesto svetilke. Xasprot'I njeni hiši je pa stano-# \al neki Žid; ta je opazil, da je li lo v h mi vso noč .-vet So in se čudil, odkod^ revežem denar za svetilko, ker vendar niso imeli niti kruha in so otroe.i ee]e dneve stradali. Nazadnje je hotel vendarle videt-'., kaj je na stvari; šel je neke«a ve-čt ra k revežem iu se zelo začudil, ko je videl, da je bilo to. kar je tu svelilo. velik demant. Kmalu nato je hotel jud kamen kupit! n je re- kel ubožcu: "Zahtevaj, kar hočeš, samo daj mi kamenček." Ubogi mož. ki ni vedel, koliko je kamen vreden in da je drairoeen. ji* odgo- Minulo jc leto in dan in tedaj sta >opet prišla v va> oba brata, da bi > idela. kaj je ubožec napravil 7. d:1-r ar jem : dala sta jra poklicati pred-s« iu jf« vprašala. P »vedaI jim svojo nesrečo, nakar sta mu dala Irideset cekinov, reko'*: **Vtemi tudi ta denar, toda mena Iiožjega ne v.iu'"" izpregovoriti, in zdaj zdrav-stvnjf* 1'božce je vzel denar s seboj dom'»v, a ni s\-oji ženi n e ]>o-\cdal. marveč j»ji je skril v lone«% v katerem.so navadno shranjevali o-Irobe. Xnto je ikImc! na trg. da Iu './bral kako blago in z njim kupec-val. Ko se je pa tam mudil, je prišel po cesti mimo njegove hiše prodajalec jabolk in njegovi otrobi ko na vsjik način hoteli imeti jal>olka. Ker mati n-i imela nob«>nesa denarji:. jc prinesla otrobe in vzela za to to. odkod naj vzameta denar, da ga j Voril: "Daj. koKkor je prav." — vrneta. ,.lnd mu je dal deset zlatnikov. — Revež je mislil, da se jud norčuje in je zopet rekel: 4'Oaj. kolikor jc prav." Teilty mu je Žid ponudil dvajset, petdeset 'in nazadnje sto zlativkov. Tedaj se je ubožcu posvetilo kako stvari stoje in kamena n« dal židu, marveč je dejal, da jra ponese carju v dar. Tako je tudi storil in rekel carin : "Car. ta kauu ii sem našel, ;;i ker sern zvedel, da je zelo dragocen, ■cm prevdaril. da spodobi ličarju, da jra ima. zato sem ti pra prinesel in ti ga darujem." Car ,ic vzel kamen in vprašal ubožca, kaj se želi za protklar. ta pa ni maral ničesar. Xazadnje mu je rekel car. 1!» mora nekaj vzeti za kamen, in ubožec je odgovoril, da je zadovoljen z vsem. kar mu car da. Nato je vprašal car, kaj in odkod je in S ^ :wcm mnmasammamm wmmtmBSi latyir-'.w i r-:■-irii-^Tm— Ilir1 nnrfflr^nnumnrnir irmiiiiimnT^^^-iTrirniB j imajo vejlik uspeh ■s i Pri }»oslaji Irene v Južni Alriki vi odkrili jamo. v kateri slutijo nov vhod v "Jamo smrfi**. kjer so Ulje poginili tisoči ljudi. Samo et» človek je še živ, ki trdi. da je bil pred 40 leti v tej jami. To je rudniški inženier Ernest Shep-pj*rd. ki poroča sedaj o tej svoji ckspediciji sledeče: L. 1894. se je odpravil z dvema visokima uradnikoma iz Pretorije, nekim farmarjem in dvema zamorcema x divje gorovje, ki gre spo-redno z železrflško zvezo Johau-ncsburg-Pretoria. Hotel so ugotoviti kaj je resničnega v pripovedkah domačinov, ki so govorilo o "Jami : inrt\" in celih plemenih, ki so našla v njej smrt. Xa nekem sedlu, pod mogočno divjo smokvo so v resnici našli vhod v podzemeljski hodnik. Splazili so se vanj in do-•peK do velike skale, ki je ua videz zapirala nadaljnjo pot. Sheppar.l je začel iskati okro« te skale, hipoma iie zadel z roko ob človeško lobanjo. ki se je 7. ropotom zakotali-la nekam navzdol. Ozki hodnik jc za skalo nenadoma razširil v veliko dvorano, iz katere so vodili ne-številni stranski hodniki v drnge. še večje dvorane. A vsepovsod so ležali na tleh ostanki človeških o-ko«tij. tla so bila dobesedno tlakovana s temi okostji in njilt prašnimi razkrojinami. Koliko ljikK je tu spalo poslednje spanje, ni bilo mogoče prešteti. preveč jih je bilo — in jama je bila na videz brez konca. Po več-urnem tavanju v podzemlju se jc (kspedieija končno vrtfila in je tudi srečno našla vhod. skozi katerega je bila prišla sem. Nekoliko dni pozneje so vsi njeni člani oboleK; za legarjem, o katerem pravi Shep-pard. da so si ga nalezli v strašnem, okuženem vzdušju mrtvaškega podzemlja. Vsi razen Shepparda so tudi umrli. Tako so dognali, da v res-riei eksistira jama, o kat«rih so pripovedovale grozotne zgodbe čr-rnih domačinov. Od kod toliko mrtvecev v njej pa ni točno znano. Po neki verziji so v jamo pri bežal i pred sto leti rodovi miroljubnih zamor-rfv, ki so živeli tu okrog, in sicer pred silnim navalom matabelske vojske, ki jo je vodil Momelikace, "Črni Napoleon". Mozelikace jc bil prava krvoločna zver in bi bolj nego naslov Napoleona zaslužil naslov črnega Džingiskana ali Ti-m url ena. Ni izključeno, da je odkril pribežališče napadenih narodov ,in da jih je dal -v podzemlju vrne poklali. i*u se je pripeljala Boutetova žena domov v krasni zeleni limuzini. Bila je sama pri volanu. Zavila je v garažo — par minut pozneje pa je začela klicati ua pomm\ Pritekel je L*en mož, a lepotica je bila tedaj že v plamenih. Imela je komaj še toliko moči. da jc izgovorila Fat-eoujevo ime, nato pa izdihnila. — Boutet je obdolžil svojega nekdanjega sošolca, da mu je polil ženo z bencinom iu jo zažga). Falcon taji svojo krivdo in pravi, da ni zločinec. Nastaja torej vprašanje, kdo je izvršil zločin ? Na tn vprašanje p ni konkretnega odgovora. Proti Falcon ju so se rmknpieile iudicije. a dokaza za njegovo krivd > ni. Zato pričakuje Pariz in 7. njim vsa francoska jav-nc*:t z veliko napetostjo, kakšna bo sodba v tej nenavadni obravnavi. nik. temveč lastnik teh dokumentov. — Kuj. pa vendar niste vi tisti. ki. Stare«- s<* jt» liodro priklonil. — Jaz, gospod grof, imam liste iztrgano iz dnevnika gospoda de ( 'lineliaiia tu — čemu hi tajil — tudi vso koivspondwo grot'i- cj^ de Alussirlon. — j«» «Mlg<»voril. _ Oh strani sem pa stal doslej zato, ker mora i»iti elovek previden. Zdaj pa. ko sta gospod grof in gospa grofica skupaj, se lahko pomenimo odkrito. s]ediea neumorne nvarlji\-ostj, kj je obdelala genijaluo misel. Za prvo zmago izuma se pa mora človeštvo zahvaKti večinoma naJilj ličju. Neobhodni pomočnik zciraAmika pri ugotavljanju pljučnih in srečnih bolezni je zdaj šteti skop. cevka, ki o*redotoča zvok delujočih organov v zdravnikov sluhovod. Cela vrsta naključij jc privedla to pridobitev do zmage. Malo znani pariški zdravnik Laen-ncc je po«tal predmet zasmehovanja svoj ill tovarišev, ker je nastavljati bolnikom na prsa papirnato cevko in poslušal, kakom jim bije srce. Dr. Lacnnec je bil sicer bolan, pa so ga vendar p«> naključju poklicali v vojaško službo za časa Napoleonovih vojn. Slučajno je pa služil pri vojakih tudi njegov nasprotnik. ki ga je dcnuneiral gene-ralu-šefzdravniku, da muči vojake s svojo papirnato cevko »In neprestanim prisluškovanjem. Dr. Laenneca je poklical general na raport. Cicneral je bil dr. Corvi-sart in naključje je hotelo, da se je bil isti dr. Oorvšsart. malo prej zavzel za drugega zasmehovanega zdravnika dr. Anenbruggerja. ki jn odkril tako zvano avskultacijo, drugo izmed kardinalnih preiskovalnih metod. Dr. Corvisart je tako i »poznal tudi pomen Laenneco-vejra izuma in na njegovo priporočilo je »imenoval Napoleon Laenneca tako rekoč sredi bitke za vselit i I iskega profesorja. Pa tudi Corvisartu samemu je naključje pripomoglo, da je postal general-Sefzdravnik. Kot eden najmlajših zdravnikov je a&istiral slavnemu zdravniškemu konziliju, ki je pomagal .pri porodu Napoleonove soproge Marije Jjuize. Po operaciji so smatrali novorojenčka zn mrtvega in so «ra odložili, toda čez 10 minut, ko so se profesorji nkvar-ji.Ji s porodnico, je nak&pal dr. Corvisart novorojenčku v usta al-kt-hola 'in izjavil, da je dete živo. Dr. Corvisart je postal telesni zdravnik cesarja Napoleona in prvi sdravnik armade. jdete ji j ko gospodične SaHine. krasno sliko, hognie.. samo da je po mojem skromnem mnenju ni naslikal sam in hiez modela. (irof je čmil. da ne ho mogv] dolgo krotiti strašne jeze. -— Tzgnhite se! — je zakričal s Inipaviin glasom. — Izginite! Očetu rantainn ni l>i•«► neha ponoviti tega povelja. 1'niii je odprl vrata in ko je l»ii že na hodniku, je dejal porogljivo. — Zapomnite si naslov, gospod grof. — Slikar Andre stanuje na ni/ de la Tour d' Auvergne, št... pred osmo uro. Videl je še, kako je grof pri teh hes« dah poskočil od jeze. potem je pa hitro zaprl vrata in jo ubral po stopnicah iz palače, kar so ga nesle noge. , * XXVI1. (tote ni zavede se. da ho zakon sklenjen v najkrajšem času. Stari sodni eksekutor je hitel po t'hamps Jutri pride markiz de Croisenois ofieijel- E1>sees> '^»»'ajoe se na vse strani, no v palačo Mussidanovih in ho zelo pri jaz-1 ~ Samo da bi me Toto ne pustil na celino sprejet. . — je mrmral sam pri sebi. — Domenila Danes .štirinajst dni priredi grof de Mns-iSVil (iii -stl med poldnem 111 eno. sidan veliko svečanost, na kateri ho podpi-l Zavenjal .^e je že bali. ko je slednjič za-sana pogodba. 4 !gledal fantiča, priliajajočega 11111 na]»roii po Lisli iz dnevnikfi in korespondenca ho iz-MavneUi drevoredu. Ko sta so srečala, ga je ročena grofu de Mussidanu po odhodu z t Tantaine pod roko in krenila sta proti magistrata..." stavbi pddjetnika (»andelua. Tam krenil (Irof seje znal tako dobro premagovati j Tantaine h klopici, sto^k'-i baš nasproti stav. da je ohranil med čitanjem teh nesramnih I pogojev mimo kri. ? — Sediva malo. — je dejal fantiču, i liti- — Dobro, — je dejal na videz Im zbriž-. ieil S,'U1 tako* thl S(" držim na nogah. 110, — toda kdo mi jamči, da boste izpolnili: sodni eksekutor je potrgnii i/, žejm pogoje in da mi vmete te papirjei P^ano cunjo, ki um je služila za robec, in za- Starec se jie nasmehnil. * ^ s' -i4' brisati /. njo očala, ne da t»i jih od- — Zdrava pamet, — je odgovoril. — Kaj j_ bi vam pa mogli še vzeti, ko bomo imeli vn- — ( nj.T« to. — jc začel. — če s« m> mot tin, šo hčerko in vaše premoženj«-Nič, kaj smrtni sovražnik dveh lopovov ki sta te Grofje prikimal z glavo. dan v krčmi pri kartah tako temeljito o- skubila. liecimo, tla zveš. da skačeta ta dva No torej, zdaj pa lahko grem. — je menil sodni eksekutor. — Naj ostane gospod grof mož beseda, mi bonio že izpolnili svojo J obljubo. Držal je že za kljuko, ko ga je grof usta« , itsa razmišljal. fantiča ves božji dan liki vi veriee po odru tistele nove hiše.. . Kaj bi storil Toto je potisnil roko pod čepieo in nekaj vil. rekoč: — Se nekaj. Jamčim vam lahko za*- in j za gospo grofico, toda. kar se tiče najine 'hčerke... — Cehi bila vaša domneva pravilna, — je odgovoril končno,— bi lahko pisala svoje-.-m i poslovilna pisma. Odšel hi neke lepe noči ! na iznreliod v tole hišo in z ročno žagico hi I Taintainov obraz se je pri teh besedah! P^žagal spodnjo desko... Ko hi falota zju-uaenkrat iziiremenil. . .1 raj'stopila na oder, bi. razumne očka i — Lahko se zgodi, da bo moja hči cilkuJ °,V Tantaine je položil malopridnežu ro-nila markiza de Croisenoisa. • ko na glavo. — Zakaj pa i... Gospod markiz ie čeden' — To sl;lho- ~ M' il^jsil prijazno. — za fant. prijazen, duhovit... " j osemnajst letnega fanta to ni slabo. — Že prav, a če bi ga kljub temu od k loj Toto se je vzravnal. nila t 1 — Ju jamčim vam, da bi me ne zasačili. — (V se g( biite, da bom latino govoru z njo očmi. — je Odgovoril Tantaine samozavesx-no. — Potem vam ])a jamčim, da se bo uklonila. — Kaj bi se pa drznili reči moji hčerki, gospod i — Dejal bi ji. .. No, dejal bi ji. da če že ljubi koga, gotovo nI ta srečnež baron de Breulh. Tantaine je hotel po tem odgovoru oditi, toda grof je planil k vratom in jih z nogo zaloputnil. — Nikamor ne pojdate. klokler ni i ne pojasnite, kaj ste mislili s tem! Bilo je, kakor de. se starec posvet u je sam s seboj. V svoji nestrpnosti je bil zašel predaleč in zdaj ni vedel, kaj početi. j — Bože moj! — je odgovoril in si po-1 pravil očala. — Mislil sem reči samo to, kar! sem rekel... "nobenega slabega namena ni-! sem imel. Sicer pa, zakaj bi tajil t Priznam, da sem videl gospodično Sabino večkrat, kako je smuknila v neko hišo v rue de la Tour d'Auvergne in hitela vsa srečna v najvišje nadstropje, kjer stanuje slikar Andre... Prepričan sem seveda, da se ni zgodilo tam nič hudega. gospodična Sabina upira, poskr- Na stavbah se dobro spoznam, lahko govoril z njo med štirimi Tantainu se je zjasnil obraz. NADA UT EVAN J E S17EDI Ljubiteljem leposlovja • Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" > "O L mmmmi ODA* ; HEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 29, 1933 THE LARGEST SLOVEKT DAILY in U. ft. A. JUDITINA PRISEGA ZA ■moKiir iz žtoljenja GLAS NARODA" PRIREDIL I. TRAGIČNA USODA 18 RUSKIH VOJAKOV V « d« I je va n j<0 Iz Xajxil.ia {wmW-ajo o žalostni u- trpinov, ki molče oil začetka. Vsa sedi nekdanjih 16 ruskih vojnih u-' požvedovanja so ostala brezuspešna, jftnikov, ki ž«' sedmo l^to bivajo Italijanske oblasti so poklale Vso italijanski nr»rišuiei v Aversi. a na' skupino v vojaško žrebčarno v Per-i roben način ne marajo izdati svc-j^mu. (»stali so tam do leta 192t>, jih imen. Znano je samo. da ko do- a niso marali delati, temveč samo ^peli ti Kusi v Galiciji ali v Kar-' moIiH. Avgusta Jeta so ne- i patih v avstrijsko njetniStvo. na dno pričeli odklanjati sleherno Ktrija se ni brijrala za mednarodne'},rano. Zdravniki so v domnevi, tla otov ajala tire/ mene. n«*prmt«no gteilu materi v obraz. innožiiLsko potlačenost, ki more bi- ,„„ , . . , n;Htnil.!t. 11- i-, i i . -, ma 'Jezi. iz katerih moro «>r> njotniiv ti posJetliea nekih skmm h težkih , , . ..... ... 1 sleherni priliki iztisniti smrdečo ttkoT-ino. katere smrad je tolik, da -- morale radi nje^a cele vasi T"ft si vendar bila nav/.lie moji prepovedi pri teli damah?! - i. , :„ ;, L*' * i* • * - i a l, , , . . . , ženevske ]K»*r\aii,!«> «M«»nru ;«•. I »a voh. kam >ta me pripravila s svojim obna-!„„t- ^^.i.., -....i-« rw,„t; /v--. v i .i • • i • • „ , iii - , , pati streLske jarke na fronti. O««- Zdravniki mislijo. da gre z a H»njom do m.no. — prav kmalu bom za nejrof.v ,-as z Mildred <*!-;.pJa ^dnarodiM-n Hder.ga križa Iver sin ,>o moja otroka obrnila o»l mene. bom ubogo z.i- no .Mildred vzela pod svoje varstvo. Samo glej. kako bos iz- . . ... , ;,i- . . , .. ...... J izkoriščan zoper svoje rojake ali j doživljajev m jo Je narasla vsled zaveznike.) Menda je b'lo to le1«i4 strahu pred zasledovalci. A zdrav-. . 1.11 S. Ko je streljanje na fronti u Da. mama. to s, nama zagrozila že sinoči. In zato sva | filniil«*. Italijani mlfmilli Kliae V ja/ pti.sihi vro>[Hi Heiiiovo. da ine vzame pod svoje varstvo, in „ . •-- , , ii 'svoja taborisea. Oj je b.la pnpruv .ena. kakor vedno, kadar more komu pomaga-; />mm:#.IU| .^.nna j-rorh-a njet- Visa hva do je ho s tem seveda vedno večja. 1oda nisem J nik(|V tPllovratno *kpiva ,voja in.e- veaeia, kje drugje fu mogla najti zavetja. Seveda sem upala - Fe- fiein glas [Mistane malo slabejši in negotov — da se boš premislila. iinlaj pa vidim. <1 i tetini ni tako in da si trdno odločena, da oilpo- ii i i ■, .. * . , . , v so se \rnili v KiLsijo. — na. v »oiioee se no hom ]»rav nio ozirala na svoje nehvaležne otroke Mildred mi bo napravila prijetno življenje in prijetnejše.'kot pa sem ga zadnje čase imela tukaj. FHiee je potlačila svojo mehkobo. Tudi sama stoji ponosno in JAZBEC IN NJE60YA PLINSKA BOMB 4 Sleherni prebivalce filipinskega otoka Palavan dobro pozna javan-skega smrdečega jazbeca; in ako bi ga moral srečati .se mu prej nn ualeč iz<»gne. .Ta van.sk i smrljrvi jazW n i večji kot srednje odrasla mačka: ima pa košat rep in za ost roti gob- «Vk. n katerim grebe Takoj pridem, moja ljuba Mildred, — zakliče nežno in Iju-bezn.'i vo. In ko stopa po stopnicah, še pravi preko rame: od dobrim varstvom. | I S tem je odpravila grofica s svojimi mehkimi občutki in s kral I *im pozdravom naglo gre iz sob«*. Molče in z velikimi oetni gledata oba za materjo in molee ter dolgo ie gledata zaiprta vrata, skozi katere je odšla mati. Nato pa si ' pod h sta roke in se gledata s srtlznimi očmi. Najprej izpregovori liens: ' ! — Glavo pokonci. Feliee, — vrnila se bo. bodi popolnoma mir j na Mildred se ne bo dolgo razumela z materjo. In ko bo enkrat naši.t moža, jo.bo mati oazniki seveda poznajo "v s=> Smrdljivi jazln-e si je tako s v est voje moči, da se z največjo drznost-.jo preriva jm sredi najbolj oblju-dtne va-i. Ako ga puste v miru in se zadržc pred njim v spoštljivi oddaljenosti, tedaj ne uporablja svojega orož:a. V trenutku pa. ko , - .... . , . . začuti v sebi bolečine krogle ali po- skusa označiti v »ilstvo umobol- - .. . . 1 cice. iztisne v. sebe zoprno teko- , . • » ,,Tno: smrad se širi z neverjetno ko številko na pamet in >o revežem . .... *' ... ..... . brzino skozi zrak ter ga okuži v * •• ...... priimke, ker so ze velike si rjave; lovec pa se mora takoi v » gosto posuti z prahom zakaj t . iko razretlčen smrad pro- liatleK svo-t ilolg h let v norišnici. "Številki 0." visok temnolas mož z živahni-! i mi črnimi očmf in v starosti 40— A7, lot. jo priznan vodja skupili". k' mu izkazujejo 't'lš" stalno.po-koršlgo brade in se ne ločita n<| cer-kvenoslovanskega evangelija. Tudi ta dvojica uživa med tovariš: j>o-bno spoštovanje. VotLstvo zavoda jo ponovno poskušalo fotografirali Ruse, da b*. poskuilo poslati slike v Rusijo. Sovjetski konzul je 1.'l pripravi:en to storiti. A "IS" trdovratno zastirajo obraze, se skri- ! vajo. utečejr> paznikom »*td. "18" imajo same pametne, fine obraze. Človek bi mislil, da so sami izobraženo7. Nekateri imajo odločen možat na.stop. Drug! so zo-l>et plahi in tihi. Ko je vprašat poročevalec skupino, zakaj ne bi šla v domovino, je s tem izzval ?p I o? ni" strah. Samo "vodja" se je zaničljivo nasmehnil :n po daljšem molku tiho odvrnil: '4M>1 ne smejmo domov, pustite nas." Potem je j uprl oči v zemljo in ničesar ni hotel povedat1.... Sploh so "18" mirni ljudje, a morajo smatrati v.se pazn'ke in zdravnike za so-j vražnike. Malokdaj govorijo tudi z ostalim bolnik". Med slednjimi bi-a v umobolnici Vladislav Poz-nanjski, nekdanji avstrijski vojak, Poljak iz (Jalic je. Ta mož je dolgo Iti I z Rusi v Persanu. Ima ecr dokaj zrahljan spomin, a je -,e večkrat pripovedoval, da niso *18* Mikoli delali, ker je tako hotel du-hovn k. ki je med njim1!. "Zato so jo tuili izkupili." Razvname se samo takrat, če ga vprašujejo, ali :>o I »tis j umobolnic — "Ne. sevecla j ne." otlgovarja Poznanjski. "t! ljudje vedo. kaj hočejo.*' Koliko let bodo opominjali ti in sli -ni reveži na vojno prokletstvo! (Dalje prihodnjič.) ^tJariKWa,^^ 'iii smrad še dokaj močan, smo ven-tiar prodirali z vetrovo strujo v nn.i «n.er. Vsako drugo truplo bi v tem času ogulile mravlje do belih kosti, to pa je bilo nedotaknjeno. S pomočjo vličaste palice sem dvignU -mrdečo žival in jo dal v posodo, 'ci je hila napolnjena z alkoholom. To pa sem zapečatil s parafinom. Nekaj dni nato me je obiskal ne k' prirodoslovec. ki je zvedel, da posedujem v alkoholu namočene-t;t smrljivca. Prosil me je. če bi smel izrezati v poskusne namene obe- žlezi smrdljivega jazbeca. Pripravljen sem — je dejal — plačati 20 pezov, a hkrati bom žlezi tako izreza 1, da ne bom najmanj poškodoval kože in kosti. Dovolil sem. Ko sem ga oskrbel s parafinom za zopetno zapečaten :e posode, se je odpravil s posodo in nekaj 111-strumenti na obalo, ki je bila oddaljena en kilometer in pol od zadnje hiše mojega selišča. T'ro kesneje >e je vrnil kot bolnik, žlezi pa je v resnici izrezal. To je bi' moj najstrašnejši dan a- življenju, — je dejal. To je bilo v^-e. kar sem zvedel. Ko se je naslednjega dne vkrcal na ladjo, je bil še zni"-rom kot živ mrlič, Kesneje sem 2:1 srečal v Manili in v smehu mi je priznal, da je pri odpiranju posod£ padel v nezavest. Vso instrumente, ki so prišli v do-tiko s poginolim jazbecem, je nio-Neka ruska odprava je odkrila. v L. zalučati v morje, hliziuj1 Arhangelska zanimivo najd-j V malem selišču filipinskih krist-ho, hirf.co, v kateri je bival zname-; janov v notranjosti Palavaua leže niti ruski car Peter Veliki za časa umji škomji. kahki-hlače, volneni nordijske vo-ne. ki jo je vodil proti in nahrbtnik: zakopal sem Svtdom v. letih 17tK) do 1721. yih v zomljn. To pa zato. ker sem V tej hišici se je po vsej priliki j(1riekein nočnem spreliodu po ne. odigral veliki ljubavui roman med ; sunjj z m>go v smrdljive-i hpo Marto Skovronsko. pozneje, ii1/boca Seveda sem takoj odsko-carico Katarino I. in Petrom. — in spUstil v blazen beg. da hi Marta Skovmnska je bila najpr-j tlf>sojr
  • lu: v Chrrbuurj 1'aris v llavre 19. aprila: M.mluittail v Havre New Vin k v Haiiilturg 21. aprila: tH.vineit* v Chrrttmtaig Muuretanla v Cherbourg 22. aprila: Champluln v Havre ICi>m:t v Clenoa 25. aprila: 1.. viailian v Cherbourg K u ropa v ISremeu 26. aprila: ll osnovali j»*i Zvezo družin z mnogimi otroki", ki pa zmerom bolj napre-cirje. Tuko j«* pristopilo leta 1!>.TJ k t«-j /.vezi 22. i MX > novih članov. — l);:nt's šteje Zveza mul 1G(),000 »Irn-/. 11. Zveza .->i prinlvsem prizakili družin. Poziv! Ixdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroiki. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno Uprava "O. H. n 2. maja: lin-: it-ii v nr^m^n 3. maja. Aquiuuiia v Oh^rbours Hamburg v Cherbourg 4. maja: C«>m»- tli Smola v Orn'« 5. maja: Majestic v Cherbourg W.sieinland v Havre Voit-iidam v Boulogne S. maja: I««iayetle v Havre Vulcunia. v Trst 10. maja: M a u retania v Cherbourg l>euts»chlitinl v Chtrbourg 12. maja : Olympic v Havre Miifneivaska v Havre Uiittci-dam v Boulogne 13. maja: Champlain v Havre l>x v Genoa lSuropa. v Hremen 16. maja: I^eviatlian v Cherbourg 17. maja: llerenguria v C'herbtmrg New Yt.rk v Clierbourg 19. maja: Slalt-nilam v l'»>ul)>cne 1'aris v Havre 20. maja: Cf»iitf Crande v Cl«-noa 1 Sremen v Bremen fleorKio v Cnbh 24. maja: Manhattan v Havre .Albert ItaJim v Cherbourg A<|iii ta nut. v Cherbourg 25. maja: Con te rti Savoia v Oenoa 26. maja: Majestic v Cherbourg Miimetunka v Havre V'crubm v Iiuul>>gne 27. maja: lie »le France v Havr« Sat urni.'i v '1 r»t 30 maja: Kur. pa v llremen 31. maja: Mauretatiia v Cherbourg llamburc v Cherbourg I're.x. Itoosevelt v Havre Koma v Genoa 2. junija: Olympic v Cherbourg Wester n land v Havre Voleiitlain v I'oulogne 3. Junija: Cbamp'ain v Havre Hex v Genoa ltritannic v Cobh 6. junija: I.O via t ha n v Cherbourg 7. junija: I»euts.-hlanrl v Cberboiiig Bereiigariu v Cherbourg 8. junija: 1 .a fa yet te v Havre Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. Junija: Stutendam v Boulogne Minix vvaska v Cherbourg 10. Junija: Haris v Havre 14. junija: l're*. H.trdinp v Havre Majestic v Cherbourg New Vork v Cherbourg Aquitanla v Cherbuuig 15. junija: Conte di Savoia v Genoa 16. junija: Kuri.pa v Bremen IVnnland v Havre Botterdam v Boulogne 17. Junija: Itritanic v Cc>bh He de France v Havre 20. Junija: l*e lirasae v Havre 21. Junija: Vulc-ania v Trst Mauretatiia v Cherbourg Albert BaKin v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: < »lynipfc v Cherbourg Minetonku v Havre Veendani v lioulogtie 24. junija: Clumiplaln v Havre Be\ V < tenon Bremen v Bremen 27. junija: l.eviajhan v CherU'Urg 28. junija: Berengaria v Cherlwturg Hamburg v C'berbutirg 29. Junija: Conte Crunde v Gem* 30. junija: Majestic v Cherbourg Stutendam v Boulogne 1. julija: Bar is v Havre Lafayette v liuvre 3. Julija: Kuritpa v Bremen 5. julija: Saturiua v Trs«t Aquitan.1 v Cherbourg l»eutN, h!ai.d v Cherbourg 7. julija: lie de France v Havre Volendam v Boulogne 8. julija: Con le d i vola v Oenoa 11. julija: Bremen v Bremen 12. julija: Majiretanta v Cherbourg New Vork v Cherlmurg ' »'ympic v Cherbourg IS. Julija: Oba m plain v Havre liex v Genua 18. Julija: I .ev la t han V Cherhour* 18. Ju'iJa: liereriRarln v Cherbourg Manhattan v Havre Albert Ru!l!n v Cherbourg 20. Julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: Paris v Havre Kuropa v Bremen statendam v Boulogne 26. julija: Ijirayeite v Havre Aquitanla v Cherbourg Hamburg v Cherbourg Brei«. Roosevelt v Havr« 27. Julija: > v Bremen v Bremen 28. Julila: Veendam v Bonlogiif I le de France v Tla vre 29. julija: Vulcanla. v Trat