Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Pred devetim kongre- som ZKS OCENA DRUŽBENOPOLITIČNEGA DELA V OBDOBJU MED 8. IN 9. KONGRESOM ZKS IN ANALIZA NEURESNIČENIH NALOG TER DOGOVOR ZA NADALJNJE DELO BO OSNOVNA TEMA 9. KONGRESA ZKS V obdobju med 8. in 9. kongresom ZKS smo pri uresničevanju čilijev družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja Slovenije dosegli pomembne rezultate na vseh področjih našega življenja. Toda kljub pozitivnim premikom pa so se v zadnjih letih močneje porajali številni problemi razvoja, zlasti strukture narave. Nadaljevali smo z ekstenzivnim razvojem, pri tem pa je zaostajala rast družbene produktivnosti dela. Akumulacijska in reproduktivna sposobnost naših delovnih organizacij je prenizka. Premalo smo naredili pri samoupravnem združevanju dela in sredstev za investicije, pri družbenoekonomskih odnosih, ki temeljijo na skupnem ustvarjenem prihodku reprodukcijsko povezanih TOZD. Glede na navedene naloge, ki smo jih v predhodnem obdobju slabše ali počasneje reševali, nam resolucija za 9. kongres ZKS nalaga na področju nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja naslednje naloge: — V obdobju, kj je pred nami mora združevanje dela in sredstev na družbenoekonomski podlagi skupno ustvarjenega dohodka in svobodne menjave dela, postati prevladajoči odnos v družbeni reprodukciji.. — Investicijsko porabo moramo uskladiti s planiranimi cilji družbenega razvoja in ustvarjenim dohodkom. (Nadaljevanje na 2. strani) Pred volitvami v samoupravne organe i 114^ Komaj so za nami volitve, na katerih smo volili člane delegacij za skupščino tako v delovnih organizacijah dne 11. marca ter v nedeljo 14. marca 1982 v krajevnih skupnostih, pa bodo kmalu pred nami volitve v samoupravne organe. Kot je znano je oziroma bo potekel dveletni mandat dosedanjim organom samoupravljanja in bo seveda potrebno izvoliti nove, ki bodo v naslednjem mandatnem obdobju opravljali svoje zahtevne in odgovorne funkcije. Če sem poudaril »bodo opravljali«, potem seveda pri tem ne mislim le na tiste, ki bodo izvoljeni v delavske svete ali razne odbore in komisije, ampak mislim pri tem na vse — na slehernega izmed nas, ki je kot proizvajalec — delavec na svojem delovnem mestu istočasno tudi upravljalec, saj mora odločati o rezultatih svojega dela in s svojimi močmi, znanjem in dosledno odgovornostjo pripomoči k temu, da bo samoupravljanje v njegovi temeljni organizaciji združenega dela teklo tako kot mora, in da bo prispevek slehernega izmed nas tolikšen, da bo rezultat našega skupnega dela tudi uspešen. V času, ko pišem teh nekaj vrstic v zvezi z volitvami v organe asmoupravljanja, mi ni znan točen rok teh volitev, toda to ne pomeni, da se že nanje ne bi tudi temeljito pripravili, saj se bomo morali na samih volitvah dokončno odločiti za tiste kandidate, ki bodo po našem mnenju tudi najbolj uresničevali naše skupne interese. Žal moram poudariti (in to iz svojih osebnih izkušenj za časa mojega predsedovanja DS v TOZD Tovarna glinice), da smo večkrat morali iskati skupen imenovalec s katerim smo lahko prišli med drugim tudi na zbore delavcev, ki so bili tisti, ki so lahko dokončno odločali o predlaganih zadevah. Če bi bili (in to bi morali biti) povsem realni, bi morali, predno izrečemo razrešnico dosedanjim organom samoupravljanja, temeljito preanalizirati njihovo preteklo dobo. To pa bi se- veda najlažje opravili tako, da pregledamo njihove uspehe, ki so jih ti organi v minulem obdobju dosegli, istočasno pa bi seveda tudi spoznali vse pomanjkljivosti v delu samoupravnih organov in samoupravnih odnosov. Taka konkretna in dosledna analiza pa bi lahko tudi že nakazala nadaljnji razvoj samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Kot sem poudaril nam je znano, da nekateri člani organov samoupravljanja (vsaj v glinici — pa tudi drugje verjetno ni bilo bolje), niso opravili zaupane jim naloge in so tako izneverili tiste, ki so jim pred dvema letoma zaupali to odgovorno in zahtevno nalogo. Mnogi so namreč zelo neredno obiskovali seje DS (kdo so, vedo najbolj sami, — celo člani ZK) in ostale seje odborov in komisij, s čimer so samo otežkočali delo, po drugi strani pa so se pred nekaterimi problemi zakrinkali in valili krivdo za tako ali drugačno sprejetje določenih sklepov na druge, češ, da oni o tem nič ne vedo. Že večkrat sem zapisal, da naj bodo v samoupravnih organih delavci — proizvajalci, ki jim je interes uspešno delo delovne organizacije — ne pa taki, ki jiim je samouprava španska vas, ker pač v njej ni najti njihovih povsem osebnih interesov. Zakaj nekdo podpiše izjavo o kandidaturi, potem pa misli, da je s tem opravil svojo nalogo. Da je temu tako, pa smo krivi tudi ostali, ki nismo nikoli na zborih delavcev ali sestankih sindikalnih skupin od takih članov zahtevali, da jim obrazložijo svoj odnos do samoupravljanja — posebno pa še, če so to celo člani ZKS ali ZSMS. Vsi problemi in naloge, ki so pred nami pa nam še kako odločno postavljajo v ospredje dosledno izvajanje naših samoupravnih aktov ter doseganje višje proizvodnosti in produktivnosti — čas nas v to zavedajmo tudi pri volitvah novih sili in izhoda iz tega ni —• to se organov samoupravljanja v naslednji mandatni dobi! ! France MEŠKO Pred IX. kongresom ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) — Hitreje moramo uveljaviti samoupravni sistem na področju oblikovanja in delitve sredstev za OD. Osebni dohodki morajo temeljiti na delu in rezultatih dela delavca. Zavzemati se moramo za boljše vrednotenje proizvodnega dela. — Hitreje in učinkoviteje se moramo vključevati v mednarodno delitev dela na podlagi razvitejših in trdnejših oblik poslovno tehničnega poslovanja. — Utrjevati moramo položaj delavca v družbeni reprodukciji. Člani ZKS pa se moramo spopasti v vsakem okolju, kjer delujemo s prakso odnosov v katerih so delvci odtujeni od odločanja o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. Naloga članov ZKS in vseh subjektivnih družbenopolitičnih sil po 9. kongresu ZKS pa bo, da vse napisane naloge v resoluciji konkretiziramo v svojih okoljih, skrbimo za njihovo sprotno in tekoče izvajanje z vso družbenopolitično odgovornostjo in zavestjo. Stanko Meško Na volitvah 14. marca v Apačah Spomini na revolucionarja »Borisu Kidriču je bilo dano le kratko življenje. V trenutku, ko je bil na vrhuncu svojih izrednih ustvarjalnih moči in izkušenosti, ko je bil na najodgovornejšem delu vodenja gospodarstva socialistične Jugoslavije, ga je zavratna bolezen iztrgala iz naših vrst. Začel je zelo mlad, živel in delal je zelo naglo. Njegova revolucionarna pot, kot borca in graditelja, je trajala le 25 let«. To so bile besede, ki jih je izreke! na proslavi v Kidričevem pred desetimi leti tovariš Miha MARINKO, ki je takrat tudi obudil vrsto spominov na tega velikega junaka dela in borbe, pravega gospodarstvenika in neumornega borca za pravice delavskega razreda, za katere se je tudi sam že od svoje rane mladosti boril. Letos poteka že 70 let od rojstva tega velikana naše revolucije in. 29 let od njegove prerane — mnogo prerane smrti. Kdo izmed nas se ne spominja tistega turobnega deževnega aprila 1953. leta, ko je za vedno nehalo biti plemenito srce enega največjih sinov našega časa. Za vedno nam bo ostal v grenkem in neizbrisnem spominu dan, ko je, kot smo dejali, tudi nebo žalovalo za tistim, kar smo izgubili, ne da bi se takrat v izredni žalosti in bolečini sploh zavedali. Naše gospodarstvo je izgubilo človeka, katerega nihče več mi mogel nadomestiti v vseh njegovih programih in načrtih, ki jih je snoval in imel za dokončni dvig našega gospodarstva, saj je bil njegov prvi in osnovni cilj najprej postaviti na noge prav to panogo, zavedajoč se, kako je čimprej treba preosnovati naše bivše gospodarske rezultate in kao čimprej ustvariti to, za kar so se z njim vred borili tisoči in tisoči borcev za našo svobodo in naše bodoče gospodarstvo, samostojnost in nedotakljivost naših meja in za poznejšo neuvrščenost naše današnje socialistične samoupravne Jugoslavije, ki ni in nikoli ne bo skrenila s Titove ir) njegove poti. Vsekakor smo lahko še kako ponosni na njegovo ime — ni ime človeka, ki se ni bal nobenih nalog in nobenih groženj, s katerimi nas je nameraval inform* biro s Stalinom na čelu izbrisati iz seznama socialističnih držav oziroma tistih, ko so si po težk( štiriletni krvavi in neenaki borbi sklenili graditi socializem v duhu enakopravnosti ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Boris Kidrič — Peter Kalan je bil najširšim slojem delovnih ljudi v Sloveniji in Jugo* s lavi ji znan kot povojni revolucionar in ljudski voditelj. Ne bi želeli ponavljati vseh tistih datumov In vseh uspehov, ki jih je naš pokojni Boris Kidrič dal lé v samem cvetu mladosti, saj je že takrat vedel, da njegova borba in borba KPJ s tov. Titom na čelu ne bo nikoli izničena, saj ima za seboj vrste tistih zatira--nih, ki so bil trdno odločeni se boriti do končne zmage ter è tem tudi nove ustvarjalnosti v svobodni SFRJ. Danes nosi ime tega velikega revolucionarja in borca za delavske pravice tako naša organizacija, osnovna Sold in naselje oziroma krajevna skup* nost Kidričevo. Da pa istočasno nosi imena po tem velikem ju* naku borbe in dela še cela vrsta delovnih organizacij, institucij in mnogih drugih, ni le zgolj naključje, ampak najgloblje in iskreno spoštovanje do vsega, kar je pokojni tovariš Kidrič storil v svojem kratkem življenju za vse nas, ki danes uživamo tudi del tistega, kar je nenehno želel, snoval in uresničeval in če bi še mnogo mnogo več, če ga zhrbtna bolezen ne bi iztrgala iz -naše sredine prav v tistih težkih časih, ko smo ga najbolj potrebovali, saj so pritiski tako iz vzhoda kot zahoda nenehno pritiskali na našo suverenost in odločnost za ustavitev socializma, takega kot od- aluminij 2 Odgovornost za vse V zadnjem času vsepogosteje oziroma že zelo pogosto slišimo o mnogih problemih in težavah tako v delovnih organizacijah kot v raznih društvih, krajevnih skupnostih in še kje. Pri vsem skupaj pa je v ospredju trenutno ena sama in to zelo pomembna postavka in to je »ODGOVORNOST«! Nedvomno je res, da smo o posamezni ali skupni odgovornosti že večkrat pisali in poudarjali pomen odgovornosti tako individualne kot tudi skupne, pa kljub vsemu ne gre in ne gre. Tu bi se morali dokončno le zdramiti ter na vsak način ugotoviti odgovornosti posameznikov, ali naše skupne odgovornosti in temu tudi primerno ukrepati. Menim namreč, da prav področje naše odgovornosti kaj slabo poznamo oziroma bolje rečeno, ga sploh nočemo poznati, ker le-to kaj radi prevržemo na ramena drugih, če je to-Ie mogoče (kar mnogokrat tudi uspe). Nikakor nj potrebno poudarjati v kakšnem položaju smo, ker smo temu že priča na vsakem slehernem našem koraku, bodisi v naši delovnii organizaciji ali krajevni skupnosti in tudi drugje v našem vsakdanjem življenju. Žal pa nas kar naprej tare tista naša nepozabljiva in neminljiva slabost, da še tako kričečih problemov, ki jih mrgoli okrog nas, sploh nočemo videti, kaj šele, da bi jih skušali čimprej in čimuspešneje odpravljati. V nas še vedno prehudo rada pravladuje miselnost, da tisti minuli dobri časi, polni plačilnih vrečk ne morejo biti danes drugačni ne glede na to kje in kaj smo storili za vse to, da izboljšamo našo produktivnost in se nenehno borimo za čimve-čjo, kvalitetnejšo in racionalno proizvodnjo, v kateri bi res moral biti vložen naš maksimalen trud in tiste ure našega delovnega časa, za katerega prejemamo svoj osebni dohodek. Res je to, da so naše delovne naloge in obveznosti različne, in da smo prav zaradi tega še toliko bolj odgovorni za to, da vsak izmed nas vloži svoj maksimum tam, kjer opravlja svoje delo in naloge, kajti tako ne bi prihajalo tolikokrat do mučnih scen tako na naših sejah samoupravnih in drugih organov, družbenopolitičnih organizacij, ki niso vedno (žal) enotne pri iskanju rešitev za odpravo mnogokrat resnično perečih problemov in da ne govorim o neresnostih na nekaterih zborih delavcev, kjer -na primer ob sprejemanju zaključnega računa v svojih razpravah prikazujejo dohodek kooperantov v kmetijskih zadrugah ter individualnih kmetov pri gojenju plemenske ali klavne živine ter še in še. Pri vsem tem so namreč še prav taki razpravljalci pozabili na to, koliko dela in truda je vložil tak proizvajalec, da je prišel do tistega svojega težko zasluženega prihodka. Neresnost in odgovornost ter tudi nemara nezainteresiranost do tekočih problemov vodi mnogokrat na take stranpoti, ki so za našo prihodnost še kako vprašljive — če si ne bi upal trditi — celo za nas nekoliko nevarne. Zato menim, da je končno le p-rišel čas, ko se ni moč več skrivati za lastno senco in vedriti pod krovom drugih, ampak je res čas, da se predramimo iz naših iluzijskih sanj preteklosti in imejmo v vidu našo sedanjost, ki jo imamo vsak dan pred očmi, jo občutimo — žal pa premalo storimo za to, da to odpravimo — seveda tisto na kar imamo vpilv in kar lahko tudii sami storimo. Zares je pred nami vsemi skrajni čas, da bolje pogledamo okrog sebe, storimo vse, kar je v naši moči, kajti ukrepajmo, dokler je še čas in ne bo prepozno. Ni moj namen spuščati se v pravkar minulo situacijo okrog sprjemanja zaklju-čnegaračuna za leto 1981, nikakor pa ne razumem tistih delavcev, ki na naših zborih ne želijo govarja našim delovnim ljudem in občanom in ki so že rezultati zametkov iz NOV. Vsi zato dobro vemo, da je prav pokojni tovariš Boris Kidrič —- Peter Kalan v času ekonomskega in političnega pritiska na našo Jugoslavijo po tistem nerazumljivem letu 1948 neutrudno branil v teoriji in praksi stališča, da je neodvisnost SFRJ možno ohraniti le in predvsem z lastnimi napori in razumljivo z moralnopolitično enotnostjo ljudstva. Njegova nepopustljiva borba proti birokratizmu (to bi moralo biti tudi danes) in državnokapitalisti-čnim tendencam, osnovanja delavskih svetov, predaja tovarn v upravljanje neposrednim proizvajalcem, ki so se vsebolj uveljavljali na vseh področjih, borba proti administrativnemu dušenju objektivnih ekonomskih zakonov, borba za resnično družbeno prisvajanje viška dela in za socialistično demokratično upravljanje, razvijanje mednarodnih ekonomskih odnosov in tako dalje, je delo, ki bo ostalo vedno in tesno povezano z njegovim imenom. In da si ob koncu sestavka le še malce obudimo spomin, da je prav 12. aprila 1953 v znak priznanja njegovemu delu Izvršni odbor SRS sprejel sklep, da se naselje in tovarna glinice In aluminija v Strnišču preimenujeta po narodnem heroju — junaku dela in borbe — tovarišu BORISU KIDRIČU — PETRU KALANU. Zato pa nas prav to vse tako v delovni organizaciji, v prajevnl skupnosti in šoli ter še kje obvezuje, da kot nosilci imena tega narodnega heroja in velikega revolucionarja stalno krepimo njegove ideje In realiziramo vse tisto, čemur je pokojni BORIS KIDRIČ posvetil vse svoje kratko življenje. VEČNA SLAVA NARODNEMU HEROJU IN BORCU ZA DELAVSKE PRAVICE — JUNAKU BORBE IN DELA BORISU KIDRIČU — PETRU KALANU! France MEŠKO in nikakor nočejo razumeti naših težav, s katerimi se vsakodnevno otepamo. Jaz sicer poznam podrobneje le probleme v svoji TOZD, prepričan pa sem, da ni bolje tudi v ostalih TOZD pa tudi v DSSS. Nihče izmed nas ni vesel, ko sliši dan za dnem o raznih povišanjih cen, ki nebrzdano oziroma skoraj nekontrolirano rastejo iz dneva v dan, vendar pa bi se tudi v tistih krogih, ki vsakodnevno rešujejo le predloge za dvig cen in jih v večini tudi potrjujejo (čeprav seveda ne vedno v predloženih zahtevah) in bi tudi tukaj trebalo več odgovornosti, kajti kaj nam pomaga beseda stabilizacija, če pa si sami iz dneva v dan, povečujemo inflacijo, pri tem pa se pač kot smo mi navajeni največkrat izgovarjamo na druge in krivimo vse drugo — malokrat pa naše osnovne slabosti, ki pa ne izhajajo le od delavca neposrednega proizvajalca kot edinega faktorja za tak način. Seveda to le mimogrede, ker menim, da moramo področje naše odgovornosti reševati prav vsi skupaj in ne le eni, medtem ko za nekatere to največkrat sploh ne velja. Kot sem že omenil, vsi dobro vemo. v kako kritičnem in težkem stanju smo, vendar pa je še kljub vsemu temu opaziti malodušnost do vsega, kar se dogaja okrog nas in pri samih nas, saj je še kako napačno, da vedno le gledamo okrog, medtem pa pozabljamo na svoje osnovne naloge, ki smo jih dolžni opravljati. Ali so nas rezultati, ki smo jih dosegali nekoč (seveda pod povsem drugačnimi pogoji) povsem uspavali, da več ne vidimo prihodnosti in ne mislimo na čase, ki so še pred nami. Odgovornost je seveda nujno potrebno poostriti pri vseh — to je od vrha do ta), kajti eden izmed osnovnih vzrokov za naš malomarni odnos do odgovornosti tiči tudi v tem, ko delavec v svojem glasilu v rubriki »Disci plins ki ukrepi« najde največkrat svoje sodelavce ali morda sebe, nikjer pa ni tudi tistih, ki so odgovorni za poslovanje in ostala dogaja- nja v DO in svoje naloge mnogokrat tudi niso opravili, pa ni bilo od njihovih storjenih napak nobenih ukrepov (vsaj delavec za njih ne ve). Zato ne gre prevračati krivde iz enega ramena na drugo, ampak bomo morali svoje samoupravne akte, ki govore tudi o naših delovnih nalogah in odgovornostih dosledno izvajati ne glede kdo je to bil, kajti odgovornosti za napravljene oziroma storjene prekrške so in morajo biti za vse enaki —razumljivo pač po teži storjenega prekrška, Če bomo enkrat dokončno pri nas to tudi dosegli, potem bi v bodoče lahko marsikatera težava pri sprejemanju enih ali drugih samoupravnih in drugih aktov odpadla in bi tudi naše skupino delo dosegalo boljše rezultate in vlivala več medsebojnega zaupanja med nami, katerega žal še vedno toliko pogrešamo, kar je jasno razvidno iz mnogih razprav na sejah DPO, samoupravnih organov in končno zborov delavcev. Pošteno ni tudi to, da še vedno obstajajo med nami tudi taki, ki kaj radi hodijo po delovnih mestih v drugih tozdih in mnoge stvari tolmačijo po svoje in tako le še bolj vnašajo nezaupanje in določen nemiir in odpor tudi do tistega, kar je morda za nas — našo DO pozitivno in ugodno. Zato smo že neštetokrat poudarjali, da je prav dezinformacija tista, ki je največji sovražnik samoupravljanja in vsega napred-zanesljivo ogromno škoduje tudi nega, da nam čisto in povsem v času, ko si prizadevamo na vse načine, da bi posodobili našo proizvodnjo aluminija. Žal pa nam taki naši notranji odnosi in problemi še kako zavirajo naša prizadevanja. Še enkrat pa poudarjam, da mora veljati ODGOVORNOST ZA VSE — kajti šele takrat, sem prepričan, se bo zadeva premaknila, in če bo vladalo medsebojno zaupanje, ni bojazni za naš napredek — boljši jutri, pa čeprav tudi v zares težkih pogojih gospodarjenja. Sleherni naj za svoje delo odgovarja in naj bo temu primerno tudi kaznovan, če je treba, ne glede, kdo je to. Še enkrat: samo odgovornost, odgovornost za vse! France MEŠKO aluminij 3 Drugi o nas Projekt modernizacije potrjuje praksa Vlivanje hlebčkov Kidričevega. Te potreba prese- Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ja bila če zanemarimo manjšo elektrolizo v Lozovcu, prvi večji izdelovalec aluminija v Jugoslaviji. Danes, po 27 letih obratovanja je elektroliza A (20.000 ton primarnega aluminija letno) popolnoma dotrajana, elektroliza B, zgrajena leta 1963 (kapaciteta 25.000 ton letno) pa tehnološko zastarela. Tehnično-tehnološki napredek na področju pridobivanja primarnega aluminija je v svetu zelo hiter. Tehnološka zasnova elektrc-lizne peči v TGA je stara že več kot 40 let, temu primerni so tudi rezultati v primerjavi z novejšimi, racionalnejšimi pečmi: visoka poraba energije, surovin in živega dela, nemogoči delovni pogoji. Le z velikimi napori bo moč obdržati elektrolizo A v obratovanju do leta 1985, saj je razen zgradbe vse dotrajano. Seveda se z izpadom proizvodnje v elektrolizi A takoj pojavi vprašanje rentabilnosti proizvodnje 25.000 ton aluminija v preostali elektrolizi B. Toda takšen ukrep je nujen, ne le zaradi izključno tehnič-no-tehnoloških problemov, temveč tudi zaradi čisto človeškega faktorja; 257 invalidov je prevelika cena za aluminij, ki je delavci TGA ne morejo več plačevati. Izboljšanje delovnih pogojev pa je mogoče le z uvedbo nove tehnologije. Proizvodnja samo 25.000 ton aluminija v hali B bi predstavljala nerešljiv problem za TGA, z velikimi težavami pa bi se soočili tudi dosedanji kupci aluminija in livarskih izdelkov iz TGA. Dejstvo, da TGA proda že več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje na slovenski trg, no kaže le prodajne usmeritve TGA, temveč tudi visoko stopnjo odvisnosti slovenske predelovalne industrije od dobav aluminija iz TGA. Tako je na aluminij iz Kidričevega vezanih kar 14.000 delavcev, zaposlenih pri slovenskih predelovalcih in uporabnikih, posredno pa več kot 100.000 ljudi. Modernizacija proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidričevo je zasnovana na novogradnji elektrolize C z najsodobnejšo tehnologijo, za proizvodnjo 28.000 ton letno, rekonstrukcija elektrolize B na predpečene anode in povečanje proizvodnje 32.000 ton, izgradnja spremljajočih objektov -In izklop elektrolize A konec leta 1985. Tako bi povečali proizvodnjo s sedanjih 45.000 ton primarnega aluminija na 60.000 ton v letu 1985 (pri zmanjšanju porabe surovin, energije in dela za toro aluminija). Pomembno se bodo ori tem izboljšali delovni pogoji, kar bo vplivalo na zmanjšanje obolenj zaposlenih v elektrolizi. Slovenska aluminijska predelovalna industrija je glede oskrbe z aluminijem v najtežjem položaju. Večina sedanjih in prihodnjih porabnikov aluminija je svoj interes potrdila s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem. Lani je bil sprejet tudi SaS o povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na področju aluminija v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, katera osnovna naloga je bila ugotovitev interesa predelovalcev za nadaljevanje, oziroma povečanje dobav gajo predvideno proizvodnjo 60.000 ton Al letno; predvidene potrebe po primarnem a'uminiju in zlitinah ».z TGA slovenskih predelovalcev (brez lmpo!a) so pokrite z 82,5 % upoštevaje Impol pa s 70,4 %. Takšni odnos.; so zadovoljivi, posebej če upoštevamo neizkoriščene možnosti kakovostne predelave sekundarnega aluminija v SRS in nujnost nadaljnjega razvijanja kakovostnih predelovalnih programov, saj ':e faza izključno količinske rasti proizvodnje že mimo. S takšnim pokrivanjem potreb bo narejen velik korak k substituciji uvoza in za naše gospodarstvo vsekakor pomemben prispevek. Seveda se določeni uvozni odvisnosti proizvodnje primarnega aluminija ne bo dalo izogniti. Poleg nujnega nakupa tehnologije in dela opreme v tujini ostaja še delna odvisnost od uvoza surovin. Predviden uvoz reproma-teriala naj bi znašal okoli 11.300.000 dolarjev. Ta znesek je visok le na prvi pogled, ker se s tem zneskom zagotavlja proiz- vodnja 62.000 ton primarnega aluminija in zlitin. Z drugimi besedami povedano: za 11.300.000 dolarjev bi lahko slovenski pre de'ovafai uvozili le približno 8.000 ton aluminija. Ker TGA ne predvideva izvoza primarnega aluminija, bodo vsi podpisniki SaS zagotavljali tudi potrebna devizna sredstva za predviden uvoz. Tako se je TGA pridružila prizadevanjem za izvoz izdelkov višje stopnje predelave, hkrati pa bo takšno združevanje pomenilo dodatno vspodbudo za razvijanje kakovostnejših proizvodnih programov, saj je le tako mogoče uspeti na zahtevnem svetovnem tržišču. Tehnološki proces pridobivanja aluminija zahteva veliko električne energije, ki pa po končni modernizaciji ne bo presegla sedanje pogodbene količine 900 GWh, z dodatnimi 100 GWh za druge potrebe pa 1000 GWh električne energije. Projekt modernizacije primarnega aluminija pa ni samo tehnološko zahteven, temveč tudi finančno intenziven. Ocenjena vrednost projekta znaša 5 milijard dinarjev, kj bodo zbrana na podlagi lastnih sredstev SOZD Unial, tujih blagovnih kreditov, sovlaganja domačih združevalcev in investicijskih bančnih kreditov. Vzporedno s projektom modernizacije primarnega aluminija pa se v TGA Kidričevo z vso tenkočutnostjo dobrega gospodarja prizadevno lotevajo zadev tudi na drugih področjih, ki jim zagotavljajo večjo in učinkovitejšo proizvodnjo z vso potrebno stabilizacijsko naravnanostjo. Tako so v TOZD Glinica uspešno osvojili program specializirane glinice in s tem precej omejili uvoz. Pomembno prii tem je tudi to, da gre za pridobitve, ki so rezultat lastnega znanja in snovanja. Gospodarski vestnik Dopisujte v Aluminij primarnega aluminija in zlitin iz Ozki trak aluminij 4 Ob jubilejnem prazniku krajevne skupnosti Praznovanje letošnjega krajevnega praznika krajevne skupnosti Kidričevo je, lahko rečemo, tudi jubilejno vrisano, saj bomo praznovali desetič deseti krajevni praznik in 70-letnico rojstva pokojnega Borisa Kidriča. Ker naš kraj s ponosom nosi to ime že 29 let bomo tudi tokrat svoj krajevni praznik proslavili z raznimi športnimi, kulturnimi in tudi delovnimi akcijami. Ni potrebe naštevati, kaj vse je pridobilo Kidričevo v teh minulih letih, saj so uspehi vidni na vsakem koraku. Velika pridobitev je osnovna šola, ki ima danes že celodnevni pouk, da sta tukaj otroški vrtec in jasli, samopostrežna trgovina, olimpijski kopalni bazen z mnogimi rekreacijskimi napravami, servisne delavnice oziroma dejavnosti, (ki so sicer v zanjem času bolj slabe) da imamo lekarno, vrsto novih parkirnih prostorov, garaž in še bi lahko našteval, saj so rezultati vidni, to pa je seveda brez dvoma rezultat in uspeh vseh občanov, ki smo prav s samoprispevkom pa tudi mnogi s prostovoljnim delom pripomogli k temu, kar danes imamo. Naši mladinci so v minulih le- Kidričevo tih uspešno sodelovali v raznih akcijah, kot so izkopi jarkov za cestno razsvetljavo, delo na letnem kopališču, planiranju zemlje na taborniškem prostoru ter še in še (bilo bi seveda ob večji aktivnosti nas vseh tega še mnogo več), o čemer najbolj zgovorno dokazujejo rezultat*, čeprav jih nekateri negirajo in niso mnenja, da smo si največ ustvaril sami s svojim delom, prispevki ali v kakršnikoli drugi obliki. Tudi letošnji krajevni praznik bomo proslavili z novo delovno zmago, saj bomo odprli novo pošto v samem naselju, ki bo imela tudi avtomatsko telefonsko centralo ( o tem ste lahko mnogo več prebrali v eni izmed številk TEDNIKA) — za katero smo prav tako krajani dali svoj prispevek. Otvoritev pošte, ki bo tako predana svojemu namenu bo prav na jubilejni 10. krajevni praznik krajevne skupnosti Kidričevo. O vseh teh pripravah in poteku samega praznovanja krajevnega praznika je na zadnji seji predsedstva krajevne konference SZDL Kidričevo prisotne seznanil predsednik sveta KS Kidričevo tov. Miro KOVAČ, ki je poudaril velik uspeh krajevne skupnosti oziroma občanov KS ob novi pomembni pridobitvi nove pošte z avtomatsko telefonsko centralo, katere število priključkov se bo v nadaljnjem obdobju še dopolnjevalo. Pozval je vse krajane, da (če bo seveda to dovoljevalo vreme) pomagajo pri ureditvi okolja, v kar bi se seveda naj aktivno vključila SZDL, mladina, taborniki — skratka vsi stanovalci naselja in krajani KS Kidričevo, kj si želijo tako še bolj olepšati svoj kraj. Prav tako se bodo ves mesec april vrstile razne kulturne in športne prireditve, da bi tako zares na najbolj dostojen način proslavili jubilejni krajevni praznik in se tako tudi najbolj oddolžili vsemu tistemu, za kar se je vse svoje življenje neumorno boril pokojni Boris KIDRIČ, čigar ime moramo (izgovarjati samo z globokim spoštovanjem in za-hvalnostjo za vse, kar je storil za vse nas, ki še vedno uživamo sadove in pridobitve, za katere je živel in delal do zadnjega diha, pa je zato naša obveza še toliko večja. Prav tako pa so tudi sklenili, da bi krajevni praznik proslavili še bolj dostojno s tem, da bi ob tej priložnosti proslave oz. prireditve podelili bronasta odličja OF posameznikom in društvom ali organizacijam, ki so se najbolj angažirale pri nadaljnji krepitvi krajevne samouprave in dali mnogo za to, da bi bila krajevna skupnost Kidričevo v bodoče nositeljica in inioiatorka mnogih akcij, ne le v svoji KS, ampak bi naj bila vzor tudi ostalim v naši občini. Ob 10. jubilejnem krajevnem prazniku vsem občanom KS Kidričevo mnogo nadljnjih uspehov pri njihovem vsakdanjem delu za utrditev naše socialistične samoupravne Jugoslavije. France MEŠKO KRAJEVNEM PRAZNIKU VSEM OBČANOM KS KIDRIČEVO MNOGO NADALJNJIH USPEHOV PRI NJIHOVEM VSAKDANJEM DELU ZA UTRDITEV NAŠE SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE! Zbor združenega dela opravičil družbena pričakovanja URESNIČEVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ V MANDATNEM OBDOBJU 1978—1982 V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA Zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj ima 55 delegatskih mest, v katerih delegati izražajo voljo in hotenja preko 16.000 zaposlenih delavcev v obči« Ptuj. V iztekajočem se mandatnem obdobju je zbor zasedal na 46. sejah. Na 27. seji zbora, ki je bila skupaj z zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom občinske skupščine, je bila na dnevnem redu tudi točka o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov. K podanemu poročilu in na osnovi razprav so bila na omenjeni seji sprejeta stališča, ugotovitve in usmeritve, ki bi naj bila osnova za nadaljnje družbenopolitično in samoupravno akcijo za razreševanje vprašanj po poti učinkovitejšega delovanja delegatskega sistema. Uspešnost dela zbora združenega dela občinske skupščine je pogojena z objektivnimi in subjektivnimi dejavniki, med katerimi so zlasti ugotovitve, da je uspešnost poslovanja temeljnih delegacij odvisna od njene povezanosti z delavci in z družbeno političnimi organizacijami ter samoupravnimi organi v združenem delu, od pripravljenosti in de- janskega sodelovanja strokovnih služb in poslovodnih organov z delegacijami, od sodelovanja delegacij za urejanje zadev skupnega pomena in interesa, do dela konference delegacij ter od vsebinske priprave gradiv oz. uspešnosti posluha in pripravljenosti pnipravfjalcev oz. predlagateljev gradiv po podanih pripombah delegatov oz. razprav v zboru. O povezanosti delegacij z delavskimi sveti oz. drugimi ustreznimi organi upravljanja v združenem delu, ki bi praktično bila najučinkovitejše sredstvo za izvrševanje pravic in odgovornosti delavcev, ki'jih imajo kot nosilci družbenega samoupravljanja in oblasti, ne moremo biti povsem zadovoljni. Ta povezanost je ša vedno slaba in delavci oz. organi upravljanja se premalo poslužujejo svojih delegacij kot sredstev svojega vplivanja pri reševanju ekonomskih in drugih vprašanj, s katerimi se srečujemo. S takšnim odnosom, ki je največkrat tudi posledica nerazumevanja delegacij kot bistvena sestavina samoupravnega odločanja, pa tudi podjetniške miselnosti, ob tem pa tudi neustrezna dela družbenopolitičnih organizacij v združenem delu, se v bistvu odpovedujejo dejanskim možnostim uveljavljanja svojih interesov pri sprejemanju družbenih odločitev. S tem pa se uveljavljajo vzpo- redne poti razreševanja vprašanj in interesov združenega dela, ki vsebinsko ne bogatijo uresničevanja samoupravnega delegatskega odločanja. Eden od pokazateljev aktivnosti delegacij je vsekakor število in vsebina razprav delegatov na zasedanju zbora. Vsebina razprav pa je največkrat odvisna v veliki meri od subjektivne angažiranosti vodje delegacije oz. vodje konference delegacij, zlasti pa angažiranosti samoupravnih organov in DPO v združenem delu Zamenljivost delegatov je bila razen redkih izjem zadovoljiva in se je tako bistveno razširjal krog delovnih ljudi, ki so neposredno sodelovali pri sprejemanju odločitev. Najpogostejše pripombe, ki so v mandatnem obdobju bile dane h gradivu za posamezne sklice sej zbora so zlasti v tem, da je potrebno zagotoviti kvalitetnejši sistem informiranja s poljudnimi in strnjenimi povzetki vsebine predlaganih gradiv za točke dnevnega reda, zlasti pa naj predlagatelji gradiv v pripravi osnutkov aktov pripravijo več variantnih možnosti. Sam zbor se preveč uveljavlja kot oblastni organ za sprejemanje odlokov, sklepov in drugih občinskih aktov, vse premalo pa kot mesto medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja delegatov v pomembnih družbenih vprašanjih na katere združeno delo zadeva v procesih proizvodnje. Iz delegatske baze je prihajalo do maloštevilnih pobud za razreševanje vprašanj, ki so pomembna za delo zbora združenega dela. Postavljena delegatska vprašanja so bila vsaj na začetku mandata bolj ali manj odraz, razmišljanj posameznih delegatov, ker niso izhajala in bila usklajena s pod-budami in predlogi drugih delegacij. Temeljna značilnost takih vprašanj oz. predlogov, je bila v tem, da so se nanašala na reševanje zadev, ki sicer niso v pristojnosti tega zbora, pač pa so odraz problemov, s katerimi se delegati srečujejo ali jih čutijo v kraju bivanja. Le redko pa so bila postavljena vprašanja, ki zadevajo področje gospodarstva. V iztekajočem se mandatnem obdobju je zbor obravnaval povprečno 16 točk dnevnega reda. Zbor je zasedal v povprečju s 79,5 % udeležbo delegatov in problemov s sklepčnostjo ni bilo. Kljub nekaterim težavam, ki so se pojavljale kot sestavni del razvijajočega se sistema delegatskega odločanja po delegatih, ki j;ih delovni ljudje delegirajo v zbor, pa je zbor upravičil družbena pričakovanja in potrdil sposobnost za razreševanje vseh zahtevanih vprašanj združenega dela in širših družbenih vprašanj. Ivana Banič-Kranjčič, dipl. ing. aluminij 5 INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 9 Inventivni predlog »PREDLOG IDEJNEGA PROJEKTA NAPRAVE ZA ZLAGANJE IN VEZANJE HLEBČKOV ZA 5-kg LIVNI STROJ« je prijavil inovator Rajko TOPOLOVEC, mat. št. 2256, organizator iz TOZD Predelava aluminija že februarja 1974. V TOZD Predelava aluminija so se za realizacijo predloga odločili šele v c&tobru 1980, im sicer za tisti deli, ki obravnava hlajenje 5-kg hlebčkov. Delavski svet je predlog potrdil na svoji seji dne 16. 6. 1981. Rajko Topolovec V TOZD Predelava aluminija so se na podlagi izkušenj s prejšnjo varianto hladilnika odločili za rekonstrukcijo hladilnika v smislu ideije tov. Top Pl ovca. Hladilnik ima vodno korito in prho za hlajenje vročih hlebčkov, ki prosto padajo na transportne verige. Na izstopu iz hladilnika je potrebno ohlajene hlebčke ročno zlagati na palete. Zlaganje na palete vršita dva delavca. Paleto držj viličar -na višini, primerni za normalno delo. Zložen vez na paleti odpelje viličar do skladišča, kjer postavi vez na podest, popoldan in ponoči pa se odlagajo vezi v livarni na -odlagalni -prostor. Po prejšnjem načinu dela sta bila -na, koncu -livnega stroja dva delavca, ki sta urejala padanje hlebčkov na železno paleto. Hlebčki iso bili vroči do 400°C In zato je -bilo delo predvsem v poletnih mesecih zelo naporno. Z elektrovc-zičkom je bilo -treba železne palete s hlebčki postaviti na odlagalni prostor v livarni, kjer so se hladili. Ohlajene so potem transportirali z elektrovo-žičkom do dvižne mize, nato pa z drugim vozičkom v skladišče. Nato se je izvršilo zlaganje hlebčkov v veze iin povratni transport železnih palet v livarno. Zlaganje hlebčkov so običajno opravljali delavci iz TOZD Promet. Glavna prednost hladilnika je, da je omogočil organizacijske spremembe In zmanjšanje transporta v livarni. Zmanjšanje transporta je prineslo zmanjšanje zaposlitve enega voznika elektrovozička v skladišču im v livarni zmanjšanje dela pri ma- nipulaciji z odlaganjem in prestavljanjem vročih hlebčkov. Komisija za inventivno dejavnost je predlagala delavskemu svetu TOZD Predelava aluminija, naj prizna avtorju odškodnino za trii leta koriščenja inventivnega predloga, In sicer za čas od 1. 10. 1980 do 30. 9. 1983. Odškodnina za čas od 1. 10. 1980 — 31. 12. 1980 je bila izračunana na osnovi prihranka, ki ga predstavlja prihranek na delovnem času 0,25 ure na tono proizvedenih livarskih zlitin, pri čemer se upošteva vred-nost ure transportne skupine -v TOZD Promet z-a obračun inovacij in korekcijski faktor 0,7 Prihranek za tri mesece leta 1980 je znašal 98.129,50 din, osnova za izračun odškodnine se je povečala za 5 % po -čl. 55 »SS o inovacijah«, ker predlog vsebuje tu-d-i- elemente varstva pri delu. Odškodnina za 3 -mesece leta 1980 pa je znašala 10.020,00 din. Delavski svet TOZD Predelava aluminija je tak predlog -potrdil. Služba za inventivno dejavnost je na podlagi tega sklepa pripravila pogodbo o odškodnini za tehnično izboljšavo, do podpisa pogodbe pa ni prišlo, ker je v tem času začel veljati novi Zakon o varstvu iizumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki v 166. členu določa, da gre avtorju tehnične izboljšave posebno plačilo za uporabo tehnične izboljšave, odvisno od tega, koliko taka izboljšava prispeva k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov oz. izgub v organizaciji združenega dela, ki jo upordblj-a. To plačilo mu gre za čas njene uporabe, največ pa za 5 let od začetka uporabe. Na podlagi tega določila ije avtor odklonil podpis pogodbe, ki bi določala odškodnino le za 3 leta uporabljanja njegovega predloga im zahteval od delavskega sveta TOZD Predelava aluminija, da mu prizna, v skladu z zakonom, pravico do odškodnine za 5 -let uporabljanja njegovega predloga. Njegovemu zahtevku -je delavski svet ugodil. Koristi iz inv. predloga bomo spremljate pet let in na podlagi koristi bomo avtorju vsako leto po zaključnem računu izračunali ustrezno odškodnino. Tovariš Topolovec je v delovni organizaciji zaposlen že 25 let. Do sedaj se je med inovatorje vpisal dvakrat. Želimo mu, da bi v prihodnje njegove zamisli naletele na več razumevanja! Inventivni predlog št. 119 — »DODATNA ZAŠČITA INDUKCIJSKIH PEČI« -je prijavil inovator Janko PAL, mat. št. 271, -VKV elektrikar iz TOZD Vzdrževanje že aprila 1978. Pogosto se je -namreč -dogajalo, da je na indukcijskih pečeh prebijala talina phalno maso od vertikalnih grelnih ikanal-ov do tuljav. Posledice takega preboja so lahko zelo velike. Tekoči aluminij zalije hladilne odprtine, u- Janko Pal niči izolacijo tuljave, zaradi tega nastane kratek stik med tuljavo in ohišjem, električni tok uniči tuljavo, prežge hladilni plašč, luknja se s tem poveča In aluminij zalije celo -notranjost -in-duktorja. Škoda je zelo velika, posebno še, če pride zaradi tega do požara. Z zaščito tuljav pred -prebojem, ki jo je predlagal avtor, se nastala škoda občutno zmanjša. Tekoči aluminij, ki prebije p-hal--no maso, doseže zaščitno pločevino in povzroči takojšen izklop peči, če je nekje talina spojena z ohišjem, bo spoj z ohišjem nastal, ko bo aluminij prežgal za- hl adilnim plaščem, ki j-e vezan z ohišjem. Na ta način se prepreči, da bi električni tok razdejal tuljavo in tudi pospešil zalivanje iinduktorja s tekočim aluminijem. Predlog je bil realiziran leta 1980, in sicer je bila izvedena zaščita na šestih induktorjih i-n izvedena signalizacija na eni indukcijski peči. V dveh letih pred realizacijo predloga je -bilo porabljenih šest tuljav za 6-tonsko indukcijsko peč i-n 3 tuljave za 12-tonsko indukcijsko peč zaradi preboja aluminija. V letu 1980 — po realizaciji predloga, ni bi-la Uničena -nobena tuljava zaradi preboja aluminija. Na podlagi podatkov je komisija za inventivno dejavnost predlagala delavskemu svetu TOZD Predelava aluminija, da se! za leto 1980 izplača avtorju odškodnina za uporabo predloga v znesku 10.002,90 din, za -naslednja leta uporabe inventivnega predloga (korist bomo v -skladu s 166. čl. Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja spremljali 5 let), pa -se pri izračunu -koristi upošteva dejansko število preprečitev preboja aluminija. Delavski svet TOZD Predelava je ta,k predlog potrdil. Tovariš Pal je v TGA zaposlen polnih 32 -let. Med inovatorje se je doslej vpisal že 4-krat, trije inventivni predlogi so se izkazali za koristne, gotovo bo -koristen tudi četnti i-n vsi naslednji-, ki -jih o-d tov. Pala še pričakuje- ščitno pločevino i-n se s ►pojil s mo! C. P. Iznajditeljstvo drugod V prvi knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezika piše na 160. strani -pri geslu boeing, da pomeni »reakcijsko potniško letalo ameriške tovarne Boeing«. Po svetu je -ime Boeing zaslovelo šele v drugi svetovni vojni, ko je skoraj 13.000 Boeingovih »letečih trdnjav« B-17 in več kot 3000 njegovih »super trdnjav« B-29 pomagalo razbijati sile osi. Dandanes je Boeing finančno najmočnejša družba, ki se ukvarja z gradnjo letal. Najmočnejša v ZDA in najbrž tudi na vsem svetu. Leta 1980 je bila z nekaj manj kot 9,5 milijardami dolarjev prihodkov na 30. mestu v ameriški industriji, z dobičkom nekaj nad 600 milijonov dolarjav pa na 29. mestu. Težko je podrobno opisati današnje konstrukcijske prijeme, po katerih nastajajo sodobna letala, da bi bila čimboljša, vendar je eden posebno vreden omembe, ker je skrajno nenavaden. Vedno se bije bitka za težo letala, ki naj bi bila čim bliže načrtovani, nikakor pa ne večja. Pri 757 so hoteli zmanjšati celo načrtovano težo praznega letala in so zato med vse delavce, ki se ukvarjajo z gradnjo tega prototipa, poslali razpis, naj po lastnem preudarku [»skušajo predlagati zmanjšanje teže pri vseh sto tisočih koščkih, ki sestavljajo takšno letalo. Konstruktorji so dobili nič manj kot 5200 predlogov tn jih med njimi okoli 1000 ocenili kot vredne za uresničevanje i-n jih ustrezno -plačali. Najmanjši med njimi je sicer prihranil pri teži le 57 gramov, največji pa -kar 77 kilogramov. No, vseh skupaj je bilo za 680 kilogramov ih za toliko bo odslej 757 lažji od načrtovanj, kar pomeni pri enem samem letalu in njegovi običajni izkoriščenosti prihranek 85 ton goriva na leto. Malce nenavaden konstrukcijski prijem za čas računalnikov, vendar zelo učinkovit. (povzeto po sobotni prilogi DELA od 9. 1. 1982) Pospešujmo iznajditeljstvo aluminij 6 Kako smo poslovali? Iz tabele I in II je razvidno, 'kako smo poslovali v mesecu februarju. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z osnutkom letnega plana poslovanja za leto 1982. !. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega dbsega TOZD / PROIZVOD Enota mere OSNUTEK LET. PLANA l.-ll. DOSEŽENO INDEKS 198 1 19 82 II. n. l.-ll. n. l.-ll. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ii' 12 TOZD TOVARNA GLINICE ÀI hidrat Al 203 t 8.876 18.190 7.609 15,657 8.321 17.636 109 113 94 97 kalcinlrana glinica t 8.012 16.882 8.472 18.053 8.770 17.835 104 99 109 106 Prodani hidrat t 595 1.255 1348 1.776 332 592 32 33 56 47 Skupaj (kale. glin. + pr.hidr.) t 8.607 18.137 9.520 c 19.829 9.102 18.427 96 93 106 102 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al'—hala A t 1.536 3.237 1.582 3.294 1.598 3.373 101 102 104 104 Elektrolit. Al — hala B t 1.910 4.024 1.945 4.106 1.949 4.118 100 100 102 102 Anodna masa t 2.184 4368 1.916 3.659 1.879 4.107 98 112 86 94 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al žica t 383 508 — — 363 506 — — 95 100 Al trak — široki t 250 350 — — 238 337 — — 95 96 Al trak — ozki t - — — — — 10 10 — — — — Al formati t 1.272 3,156 1.923 3.998 2.318 4.639 121 116 182 147 Zlitine: — gnetne t 667 1.406 1.923 1.014 468 971 87 96 70 69 Zlitihe: — livarske t 1.128 2.376 1.152 2.586 279 1,263 24 49 25 53 Predzlitine — lastne t 92 197 83 164 46 111 55 68 50 56 Rredzl itine — za rodajo t — — 5 17 5 24 100 141 — — Drogi za kline t 8 18 15 24 12 30 80 125 150 167 Stikala t 1 1 ' — 6 6 • ’ — 600 600 LIVARNA SKUPAJ t 3.801 8.012 3.715 7.803 3.745 7.897 101 101 99 99 Pretapljanje A1 t 115 242 — — 612 751 — — 532 310 ÌI. Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD / SUROVINE Enota Osnutek let. plana poslov. 1982 DOSEŽENO INDEKS mere Januar 1982 4:3 1 2 3 4 5 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 — Boksit t * 2,704 2,499 2,577 92 95 — NaOH — 100 % t * 0,10922 0,10867 0,11637 99 107 — Para t 4,450 4,65076 4,67600 105 105 — B. energija kWh 326,182 346,233 345,216 106 106 — Žgane apno t 0,042 0,04424 0,03320 105 79 Kalcinlrana glinica — tekoče gorivo t 0,12205 0,11924 0,12267 98 101 — para t 0,04261 0,04561 0,04485 107 105 — Al fluorid t 0,00026 0,00018 0,00020 69 77 — El. energija kWh 33,894 33,8937 30,0856 100 89 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A — Glinica t 1,920 1,91967 1,91988 100 100 — Anodna masa t 0,585 0,58241 0,58279 100 100 — Kriolit t 0,035 0,03502 0,03491 100 100 — AI fltiorid t 0,035 0,03408 0,03453 97 99 r— El. energija kWh 18.037 17.619 17.621 98 98 Elektrolit. Al — hala B — Glinica t 1,920 1,92002 1,91995 100 100 :— Anodna masa t 0,570 0,56973 0,56915 100 100 — Kridiit t 0,035 0,039473 0,03833 113 110 j— Al fluorid t 0,035 0,03016 0,03075 86 88 ?— El. energija kWh 17.357 17.161 17.147 99 99 Anodna masa r- Petrolkoks t 0,67165 0,67515 0,67698 101 101 — Katranska smola t . 0,338015 0,33452 0,33269 99 98 >— Mazut t 0,0048 0,00612 0,00492 127 102 — El. energija kWlh 150 124 133 83 89 * programiran normativ TOZD Tovarna glinice V mesecu februarju smo proizvedli 8.321 ton Al hidrata Al 203, kar je za 555 ton manij: kot je v osnutku letnega plana (indeks 109.) V prvih dveh mesecih znaša proizvodnja Al' hidrata Al 17.636 ton in je za 554 ton manjša od planirane oz. 3 % in 1.979 ton večja od lanskega leta (indeks 113). Proizvodnja kalcimirane glinice je v februarju 8.770 ton in je za 758 ton oz. 9 % večja od planirane in 298 ton večja kot isti mesec lanskega leta (indeks 104). Skupna proizvodnja kalcinira-na glinica in prodani hidrat) znaša v februarju 9.102 ton in presega planirano za 495 ton (indeks 106). V prvih dveh mesecih pa znaša proizvodnja 18.427 ton, kar Ije 290 ton več kot v osnutku letnega plana (indeks 102) in 1.402 ton manj kot v istem obdobji! lanskega leta (indeks 93). Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata Al 203 vi. im I'l. mesecu večja poraba NaOH — 100% (indeks 107), pare (indeks 105) in električne energije (indeks 106), 'boksita je porabljeno 95 % in žganega apna 79 %. Pri proizvodnji kalcimirane glinice pa smo v prvih dveh mesecih porabili več mazuta (indeks 101) in pare (indeks 105), poraba Al fluorida je 77%, električne energije pa smo porabili 89 %. TOZD Proizvodnja aluminija Proizvodnja elektrolitskega Al v hali A znaša v februarju 1.598 ton, kar je za 62 ton več kot smo predvidevali (indeks 104), glede na lansko proizvodnjo v februarju pa je večja za 16 ton (indeks 101). V prvih dveh mesecih smo proizvedli 3.373 ton, to je za 136 ton več kot smo planirali oz. 4 % im 79 ton več 'kot v istem obdobju lanskega leta oz. 2%. V elektrolizi B smo proizvedli 1.949 ton elektrolitskega Al in s tem presegli planirano proizvodnjo za 39 ton (indeks 102). Proizvodnja v prvem in drugem mesecu znaša 4.118 ton in je večja od predvidene za 94 ton oz. 2 % in enaka lanski proizvodnji. Proizvodnja obeh elektroliz je v februarju 3.547 ton in je za 101 tono večja kot v osnutku letnega plana poslovanja. Poraba surovin v hali A je v prvih dveh mesecih enaka predvideni pri glinici, anodmi masi in kriolitu, Al fluorida je porabljeno 99 % in električne energije 98%. V hali B je prekoračena samo poraba kriolita (indeks 110), glinice in anodne mase je porabljeno enako kot smo predvideli Al fluorida je porabljeno samo 88%, električne energije pa 99 %. Proizvodnja anodne mase znaša v februarju 1.879 ton, kar pomeni, da je za 305 ton manjša kot v osnutku letnega plana po- (Nadaljevanje na 8. strani) aluminij 7 Akcije na področju družbenega standarda v TGA Kidričevo Spet je prišla v naše življenje pomlad. Po dolgih zimskih dnevih, prinaša radost in veselje. Mislimo na polja, ki jih je potrebno obdelati, mislimo na razne druge akcije v prebujajoči se naravi. Razmišljamo že o poletnih dneh, o letnem dopustu ... In kako bodo delavci Tovarne glinice in aluminija letos preživeli svoj letni dopust? Možnosti so različne. Največje zanimanje je za letovanje v lastnem počitniškem domu v Crikvenici. Počitniški dom v Crikvenici je izredno priljubljen zaradi svoje lege ob sami obali in naravnih lepot mesta Crikvenice. Trenutna kapaciteta doma je 47 ležišč in zdaleč ne zadovoljuje želj vseh tistih, ki bi radi letovali v Crikvenici. Zaradi tega je bila v letu 1981, na pobudo delavskega sveta TGA, formirana komisija za ureditev počitniškega doma v Crikvenici v sestavi: 1. Krajnc Franc, predsednik 2. Obran Ivan, član 3. Srečkovič Borut, član 4. Korošec Franc, predstavnik sindikata Naloga komisije: ogled počitniškega doma, priprava konkretnih predlogov za adaptacijo in razširitev zmogljivosti. Komisija je z delom začela oktobra in do sedaj opravila vse začrtane naloge za to obdobje. Program komisije, ki ga je potrdil odbor za gospodarjenje TGA, je sestavljen iz dveh faz. V prvi fazi je potrebno narediti naslednje: Kompletno urediti vilo Lado, zamenjati pohištvo In inventar, urediti električno inštalacijo, zamenjati poškodovano sanitarno opremo in usposobiti vodovodno napeljavo, urediti kopalnico v I. nadstropju, Usposobiti kletne prostore za nastanitev oseja doma, opleskati prostore, izvršiti nadgradnjo nad jedilnico, začeti pripravljalna dela za razširitev vile Aluminij. Sindikat se angažira za prostovoljno alkcijo ureditve okolja. V drugi fazi sledi izvedba ada-ptacije in razširitve vile Aluminij, izvedba ogrevanja doma. Na tak način bo možno prenesti aktivno rekreacijo delavcev iz Poreča v Crikvenico. Realizacija druge faze je predvidena koncem leta 1981 ih v teku leta 1982. V prvi fazi programa je narejeno naslednje: 1. Dosežena je soglasnost Krajevne skupnosti v Crikvenici za nadgradnjo .nad jedilnico in podaljšanje vile Aluminij. Na osnovi soglasja Krajevne skupnosti je Urbanistični zavod izdal svoje soglasje za gradnjo: 2. Narejeni so načrti; 3. Iztočena so potrebna sredstva za adaptacijo. Trenutno komisija čaka na gradbeno dovoljenje in se zanima za najbolj primernega izvajalca. Možno je, da bodo že v času pisanja te informacije, rešene tudi te akcije. Posebno priznanje gre tovarišu Krajncu glede realiziranih akcij, ki je dokazal, da je tudi nemogoče včasih mogoče. 4. V mesecu marcu je skupina delavcev iz TOZD Vzdrževanje zelo uspešno opravila v Crikvenici vsa začrtana dela in naloge s področja ureditve elektro-inštalaoij, vodovodnih inštalacij, popravila pregradnih sten in drugih gradbenih 'del, popravila električnih strojev in aparatov. Skupina je štela 10 ljudi, vodja skupine je bil tov. Ivan Obran, Mislim. da je prav, če naštejemo vse .tiste ki so. v Crikvenici delali na navedenih delih in nalogah. To so: Obran Ivan kot vodja skupine in član komisije za ureditev počitniškega doma v Crikvenici, Kmetec Maks, Kova-čec Jože, Bobnarič Stanko, Goj-košek Lojz, Lubej Janez, Verlak Bojan, Štumberger Bojan, Ivanuša Anton, Premužič Maks. Skupina je delala cele dneve, vsi so delali vse, po potrebi, ne glede na poklice. Rezultati te akcije so neverjetno dobri in vredni priznanja. Posebno priznanje gre tov. Ivanu Obranu. Skupina iz TOZD Vzdrževanje je dokazala, da je sposobna narediti še dosti več kot mislimo, da je možno. V imenu vseh tistih, ki imajo radi naš počitniški dom v Crikvenici, posebno priznanje vsem zgoraj naštetim! Trenutno še teče akcija za aktiviranje kuhinje v Crikvenici. Najeto je okrog 30 privatnih ležišč v neposredni bližini doma. Prehrana bo skupna v domu. Počasi se bližamo letos zastavljenemu cilju. Rezultat vseh navedenih akcij: zaposleni v TGA se bodo zares spočili in v prijetnem vzdušju preživeli letni dopust. Razen v počitniškem domu v Crikvenici, bodo naši delavci le- tovali še v Červarju in Nerezi-nah ter ostalih krajih ob morju, ki jih ponujajo turistične agencije. Za tiste, ki bolj uživajo v gorah oz. hribih, obstoje možnost letovanja v domu pri Treh kraljih na Pohorju. Poskrbljeno je tudi za vse tiste, ki bodo dopust preživeli v domačem kraju. Ti bodo lahko koristili usluge našega letnega kopališča, ki bo odprto letos že od 15. maja. Posebna ugodnost za naše delavce, ki letujejo zunaj občine bivanja, je brezobrestno obročno plačevanje stroškov letovanja. Vsem želim ugodne trenutke v času letnega oddiha! Antonija Krajnc Popravilo Hidrant štovanja (indeks 86) in 37 ton manjša kot isti meseč preteklega leta (indeks 98). V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa znaša proizvodnja 4.1Ö7 ton in je za 261 ton oz. 6 % manjša od planirane in 448 ton oz. 12 % večja od lanske proizvodnje. Pri proizvodnji anodne mase smo v prvih dveh mesecih presegli porabo petnolkoksa (indeks 101) in mazuta (indeks 102), katranske smole je porabljeno 98 % in električne energije 89 %. TOZD Predelava aluminija V livarni smo v februarju proizvedli 3.745 ton različnih livar-niških proizvodov, kar je za 56 ton manj kot smo predvideli (indeks 99) in 30 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 101). Proizvodnja v prvih dveh mesecih znaša 7.897 ton in je manjša za 115 ton od planirane in 94 ton večja od istega obdobja lanskega leta (indeks 101). Gradivo pripravila: Dragica Leskovar aluminij s Ugotavljanje bolezni Sodelavce obveščamo, da v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 6/1981) in določil pogodbe o medsebojnih odnosih pri izvajanju zdravstvenega varstva za delavce TGA Kidričevo, sklenjene med TGA in Zdravstvenim centrom IRtulj, uresničujejo pravice do zdravstvenega varstva — ugotavljanje zadržanosti z dela zaradi bolezni v Zdravstvenem centru Ptuj, obratni ambulanti TGA Kidričevo. Delovni čas v obratni ambulanti TGA je od 6. do 14. ure, zdravnik pa ordinira vsak dan od 6.30 do 13.30 ure, po razporedu, ki velja za dopoldansko izmeno v TGA. Organizirana je tudi stalna dežurna služba za primer nudenja prve pomoči. Delavec, ki se iz zdravstvenih razlogov ne čuti sposobnega za delo in želi obiskati zdravnika v zgoraj navedenem času, mora k zdravniku na začetku delovnega časa — do 9. ure s posebno propustnico, ki jo dobi pri svojem nadrejenem. To propustnico odda, z zdravstveno ižkazmico v QA. Po končanem zdravstvenem pregledu delavka OA vpiše na propustnico uro končanega pre, gleda in podatke o eventualnem staležu. Delavec, ki je naročen na kontrolni pregled v OA naj se zglasi s posebno prepustnico pri zdravniku od 9. do 11. ure, ko-likor mu ni bil s strani izrecno določen drugi čas. Potrjeno propustnico vrne delavec v TOZD oz. sektor, kjer mu lahko le na osnovi potrjene pro-pustnice evidentirajo čas prisotnosti oz. ure rednega dela. Delavec, ki ne odda potrjene prepustnice v TOZD oz. sektorju in mu nii bil priznan bolniški stalež, se odsotnost z dela zaradi nameravanega obiska zdravnika šteje za neopravičen izostanek z dela. Po zaključku odsotnosti z dela zaradi bolezni, se mora delavec javiti v TOZD oz. sektorju z zdravstveno izkaznico zaradi ugotovitve in ureditve bolniške. Kolikor namerava delavec prekiniti odsotnost zaradi bolezni na lastno željo, lahko to stori le z dovoljenjem zdravnika OA, ki je pristojen za ugotavljanje zadrž-nosti z dela zaradi . bolezni v smatra samovoljni nastop dela TGA. V nasprotnem primeru se kot kršitev delovne obveznosti zaradi neupoštevanja navodil zdravnika. Če delavec zboli zunaj kraja svojega prebivališča oz. zaposlitve in ne more do zdravnika v OA TGA, ugotavlja njegovo zdravstveno stanje zdravnik v najbližji zdravstveni organizaciji. Če pri tem zdravnik sodi, da na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja delavca obstajajo razlogi za delavčevo začasno odsotnost z dela, mora delavec v roku treh dni obvestiti o tem zdravnika OA TGA. Le-ta na podlagi dokumentacije ali kasnejšega pregleda ugotovi upravičenost do delavčeve odsotnosti z dela zavoljo bolezni. Če temeljna organizacija združenega dela, sindikalna organizacija ali zdravnik OA TGA dvomi v navedene oz. v dokumentacijo, ki jo lje pripravil zdravnik zunaj kraja delavčevega prebivališča ali zaposlitve lahko predlaga konziliju (zdravniški komisiji) v osnovni zdravstveni dejavnosti, da ugotovi dejansko stanje. Zdravnik, ki dela v dispanzerju za varstvo ženšk, ugotavlja zadržanost z dela za bolezni, ki so v zvezi z nosečnostjo, kot tudi za čas porodniškega dopusta. Zdravnik, ki dela v pulmolOš-kem dispanzerju, ki zdravi delavca, ugotavlja zadržanost z dela, če gre za pljučno obolenje. Zdravnik, ki dela v dispanzerju ali v ambulanti za zdravstveno varstvo borcev NOV, ugotavlja zadržanost z dela, za delavce, ki imajo status borca NOV. Zdravnik psihiater v dispanzerju za mentalno higieno v osnovni zdravstveni dejavnosti lahko ugotavlja zadržanost z dela za delavce, ki jih zdravi. Zderavnik-pediater ali zdravnik, ki dela v službi zdravstvenega varstva otrok in mladine osnovne zdravstvene dejavnosti na območju, kjer prebiva otrok, ugotavlja zadržanost z dela delavca zavoljo nege obolelega otroka, starega do 15 let, če delavec izjavi, da v njegovi družini ni drugih za nego sposobnih članov. Vsi navedeni zdravniki izven DA TGA obvestijo o ugotovljeni zadržanosti z dela zdravnika OA TGA, ki ugotavlja začasno zadržanost z dela delavcem TGA. Ne glede na to, prosimo, da delavec, ki išče zdravniško pomoč pri navedenih zdravnikih izven ÖA TGA, o tem obvesti zdravnika OA v roku 3 dni. Kolikor tega ne stori sam, naj to stori svojec, . Posamezni zdravnik lahko ugotavlja zadržanost z dela najdlje do 30 dni za delavce TGA. Če delavec ne soglaša z ugotovitvami posameznega zdravnika o zadržanosti z dela ali če njegova TOZD podvomi v pravilnost mnenja ali ugotovitve oz., če zdravnik, ki ugotavlja zadržanost z dela meni, da zdravstveno st z dela daljši čas, kot ga je no stanje delavca terja zadrža-upravičen ugotavljati zdravnik posameznik, ugotavlja njegovo zdravstveno stanje oz. zadržanost z dela konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti. V tem konziliju praviloma sodeluje zdravnik, ki zdravi delavca oziroma, ki ugotavlja zadržanost z dela in . zdravnik specialist medicine dela. Če delavec ne soglaša z ugotovitvami zdravnika posameznika, pošlje zdravnik konziliju vso zdravstveno dokumentacijo o bolezni delavca obenem s svojim mnenjem. Hkrati z mnerrem o potrebni zadržanosti z dela delavca, poš- lje zdravnik konziliju tudi vso zdravstveno dokumentacijo o bolezni delavca. Konzilij lahko pregleda delavca, preden da izvid in mnenje, če je v zdravstveni dokumentaciji dovolj podatkov, lahko konzilij ugotavlja zdravstveno stanje itn Izreče svoje strokovno mnenje, ne da bi pregledal delavca. fkadar TOZD, sindikat ali zdravnik OA dvomi v navedbe zrav-nika izven OA TGA, lahko konzilij, preden izda izvid im mnenje zahteva, da zdravstvena organizacija oziroma zdravnik, ki je izdal potrdilo o zdravstvenem stanju, dopolni zdravstveno dokumentacijo. Konzilij da svoj izvid in mnenje ali samo mnenje zdravniku OA, če ga daje na zahtevo delavca dii če ne ugotovi potrebe o zadržanosti z dela za čas, ki ga predlaga zdravnik. Če konzilij ugotovi potrebo po nadaljnji zadržanosti z dela, seznani z ugotovitvijo zdravnika OA, ki zdravi delavca. Zdravnik OA, ki zdravi delavca, še ravna po ugotovitvah konzilija o delovni nezmožnosti. Po izteku dobe začasne nezmožnosti zdravnik ugotovi delavčevo delovno sposobnost ali pa vnovič napoti delavca na konzilij. Če se delavec ne strinja z mnenjem zdravnika, mora zdravstvena organizacija zagotoviti, da konzilij izreče svoje mnenje v 3 dneh. Konzilij napoti delavca na invalidsko komisijo, če od nadaljevanja zdravljenja ni mogoče pričakovati, da bi se delavcu vrnila zmožnost za delo najkasneje pa po enem letu nepretrgane zadržanosti z dela oz. dela s skrajšanim delovnim časom. Vsi TOZD in sektorji, ki še niso uvedli prepustnic za obisk zdravnika v OA TGA, so to dolžni storiti takoj, zaradi enotne evidence prisotnosti na delu v TGA. To navodilo začrie veljati s 1. aprilom 1982. Obratna ambulanta Ustrezna 'Kaj bi pomenila nova filtracija dimnih plinov v kotlarni TGA za naselje Kidričevo in bližnjo okolico, ni potrebno posebej poudarjati. Aji.se res .lahko Kidričevo znebi črnih saj, ki mu .jih prinašajo dimni plini iz velikana dravskega polja. Z toplifikacijo naselja in filtracijo dimnih plinov v kodami TGA vše kaže, da se bo. To bi bil velik prispevek za zaščito okolja in izboljševanje čistoče zralka. O tem bi verjetno najbolj neposredno, največ zvedeli od sektorja za investicije TGA. Za to v imenu vseh zainteresiranih prosim, da podajo informacijo v časopis Aluminij, ki bi bila zanimiva za vse zaposlene v TGA, še bolj pa za vse stanovalce naselja Kidričevo. okolje V informaciji bi bilo zanimivo slišati,, kako napreduje investicija za novi visokotlačni kotel, od katerega je odvisna tudi to-plifikacija Kidričevega. Z ozirom na to, da mora vsak na novo zgrajeni ikotel imeti urejeno filtracijo dimnih plinov po sedaj veljavnih predpisih, me zanima, ali imamo namen in sredstva za ureditev filtracije dimnih plinov tudi že pri dveh obstoječih kotlih. Velika škoda bi bila, če ne bi problema kompleksno rešili, in če bi se odločili za navidezno bolj ugodno rešitev, obenem pa pozabili na čisto in zdravo Okolje in na tri tisoč ljudi, ki živijo v bližnji okolici. Ali je res, da je potreben novi dodaten kovinski dimnik visok do 100 metrov in kakšen bo njegov prispevek k dodatni one-onesnažitvi okolja? Ali se je delovna organizacija že odločila za izbor filtrov, ki so verjetno sorazmerno dragi, toda ne tako dragi, da jih ne bi mogli plačati. Bojim se, da ne bi zopet, kot neštetokrat, zmagala navidezno bolj ugodna varianta oziroma, da bomo ugodili zakonu in uredili filtracijo dimnih plinov samo za novi kotel, stara dva pa bi še naprej onesnaževala okolje. To se ne bi smelo zgoditi. O tem bi morali odločati vsi, ki imamo pravico do tega, in vsi, ki smo neposredno za to zainteresirani in prizadeti. Ne bi bilo dobro, če ibi o tem odločali samo tisti, ki so po svojih delovnih dolžnostih za to zadolženi, ker nihče od njih mi neposredno prizadet ali z drugimi besedami povedano, ne živi v Kidričevem ali fotelji okolici. Istočasno pa predlagam tistim, ki bodo odločali o navedenem prtìblemu, da se spomnijo na ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE ter ovržejo maje dvome. Rajko M. Članke za naslednjo številko Aluminija pošljite do 10. aprila aluminij 9 Zakaj so izumrli dinozavri To vprašanje so si zastavljale mnoge generacije radovednežev, dokler arheologom, biologom in sploh vsem, ki so se kakorkoli ukvarjali z razvojem živih bitij v preteklosti, ni uspelo najti ustreznega odgovora. Vzrok za izginutje teh ogromnih živali niso bili zunanji vplivi (npr. ledena doba, kot so trdili nekateri), temveč je bil vzrok v njih samih: postali so preveliki, preokorni in nesposobni prilagajanja spreminjajočemu se okolju. S svojim razumom (ki ni bil niti približno sorazmeren z ogromno telesno maso) jim med propadom verjetno ni uspelo ugotoviti, da so enostavno nesposobni za razvoj, nesposobni za nadaljni obstoj. In kakšno vezo imajo dinozavri (pa še mrtvi!) z »Aluminijem« oz. z našo delovno organizacijo. Na prvi pogled res nobene, toda če le malo premislimo (upam, da je tega večina med nami, za razliko od ubogih dinozavrov, sposobna!), vidimo cel kup neverjetnih in neprijetnih podobnosti. če izhajamo iz dejstva, da je tudi delovna organizacija v svojem bistvu živa tvorba (saj so bolj ali manj živi ljudje osnova, predpogoj za njeno delovanje!), potem tudi za njo veljajo osnovni principi evolucije življenja, ki se prične z rojstvom in konča s smrtjo. In kje so torej prej omenjene podobnosti? Veliki sicer nismo (razen v glavah nekaterih, ki nä ta način uživajo v svoji lastni »veličini«!), smo pa zato več kot okorni, neprilagodljivi, nesposobni soočanja s spreminjajočim se okoljem, v katerem delamo, itd. Po vseh znanih zakonih evolucije življenja takšno stanje vodi v eno samo smer: v počasno, zato pa toliko bolj sigurno propadanje. Za začetek poglejmo, kako problem lastnega razvoja (s tem za tudi obstoja) rešujejo (bolj ali manj dosledno in uspešno!) tiste delovne organizacije, ki so pravočasno spoznale njegov pomen. Bistven moment je vsekakor spoznanje, da napredek in obstoj nista mogoča, ne da bi se stalno prilagajali spreminjajočim se razmeram okrog nas. Samo tam, kjer to spoznanje pogojuje osnovno obnašanje vseh zaposlenih, še posebej pa odgovornih vodilnih delavcev, je mogoče pričakovati uspeh. Drugi važen pogoj je vsekakor natančno začrtana poslovna in — v njenem okviru — razvojna politika. Prav v razmerah-nenehnega spreminjanja okolja, v katerem živimo, je pomen prilagoditve, elastične razvojne politike več kot očiten. Togo vztrajanje na nekoč začrtani in s tem že »tradicionalni« poslovni politiki vsekakor ni dokaz toliko opevane »zvestobe« lastni delovni organizaciji, temveč dokaz nerazgledanosti in nesposobnosti. Šele na osnovi izpolnitve teh dveh pogojev je možno pričeti z organizacijo upravljanja razvojno raziskovalne dejavnosti, z vključitvijo in usmerjanjem izkušenih in strokovnih kadrov. Ideja ali celo patent za razvoj novega proizvoda nista dovolj, saj gre za cel splet aktivnosti, ki je možen le na osnovi teain-skega, ne pa individualnega dela. Kadri, zaposleni na tem področju, morajo imeti poleg izkušenj in strokovnega znanja tudi sposobnost komuniciranja in nagnjenost k teamskemu delu. Samo s tesnim sodelovanjem vseh strokovnih profilov (od marketinških do tehnično-teh-noloških funkcij), je možno vzpostaviti racionalen proces zbiranja, ocenjevanja in preverjanja idej, tehnoioško-tehnične-ga razvoja, testiranja in končno proizvodnje nekega proizvoda. To je samo nekaj osnovnih pogojev za uspešno funkcioniranje razvojne dejavnosti v neki sredini. Vse ostalo je podrejeno tem osnovnim principom. In TGA? Vse našteto se zdi v primeru TGA skoraj tako da- leč kot doba, v kateri so živeli dinozavri. Razvojnega dela v TGA ni, soj so izničeni še tisti zametki, ki so nekoč že obstajali. Dejstvo, da smo pred kratkim realizirali nekaj novih proizvodnih programov, te trditve ne more omajati, saj gre za več ali manj slučajne in posrečene ideje, ki so bolj plod naključja, kot pa rezultatov usmerjenega razvojnega dela. Kje so vzroki? 1. v odporu, pogojenem s konzervatizmu, katerega osnova sta neznanje in nesposobnost za odgovornejši način dela. Ta novi lastne samozaverovanosti in samozadovoljstva prepričujejo okolje, v katerem delajo, o absolutni pravilnosti trenutne »poslovne politike« in da ni možnosti za spreminjanje dane situacije (s tem pa tudi o lastni nedotakljivosti!) 2. v borbi za prestiž (na žalost strokovni!) med posameznimi TOZD (oz. med odgovornimi delavci le-teh). Na osnovi zaplotniške miselnosti, ki se vse bolj bohoti v celi DO, je nemogoče pričakovati uresničitev skupnih ciljev (če optimistično predpostavimo, da bi jih sploh uspelo definirati!). 3. v strokovni nesposobnosti za prilagajanje, ki je v veliki meri odraz 4. neprimerne organizacijske oblike določenih aktivnosti. Takšna organizacijska oblika, ki že s svojim togim institucionalnim okvirjem omogoča vsako kreativno delo, je med drugim tudi rezultat prvih dveh vzrokov. Toga organizacija vodstva delovne organizacije, investicijskega sektorja, sektorja za marketing, pa tudi nekaterih tehnoloških priprav v TOZD (omenjam samo tiste, ki bi se naj po odpor je najmočnejši prav med poslovodnimi delavci, ki na os-splošno uveljavljenem prepričanju v TGA, ukvarjale tudi z »razvojnim« delom), podkrepljena z vsemogočno paleto hierarhičnih odnosov, duše vsak, še najmanjši poizkus kreativnega dela, večje uporabe znanja, opuščanja primitivnega improviziranja, itd. Odziv na takšne ovire je na žalost vse večja malodušnost, opazna pri vse večjem številu zaposlenih. Ali je mogoče pričakovati spremembe? Na slabše vsekakor! Za izboljšanje situacije pa bi bilo potrebno predvsem: a) spremeniti miselnost vodilnih in vodstvenih delavcev, ki so, neglede na lastno prepričevanje, vsekakor najodgovornejši za kreiranje poslovne, v njenem okviru po tudi razvojne politike b) definirati enotno razvojno politiko DO, ki bo dokončno odpravila TOZD-ovsko drobnjakarstvo c) vspostaviti takšno organizacijo dela, ki bo v največji meri ustrezala zastavljenim ciljem, ne goli organizacijski formi in težnjam posameznikov, ki niso niti približno skladne s hotenji večine zaposlenih. Vsekakor bi bil po dolgih letih samozadovoljstva in us-pavanosti že skrajni čas, da se v TGA premakne tudi na tem področju. Izumrli namreč niso samo dinozavri, pač pa je podobna usoda doletela že marsikaterega uspavanega »velikana«, in to celo pri nas! Opomba: Ker namen članka ni bil ugajati, sem prepričan, da ta stran »Aluminija« marsikomu ni všeč. Toda nikar se ne jezite! Nekajkrat jo prepognite, z nožem razrežite robove in koristno uporabite izdelek. Toda, ker so ta postopek pogruntali že mnogi pred vami, vaše dejanje, na žalost, še ne bo pomenilo pričetka razvojnega dela v TGA. Disciplinski ukrepi 1. Franc BERANIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, nevestno ip malomarno izpolnjeval pred- 2. Jože ŽUMER, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno Izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 3. Franc ŽURAJ, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — preneha-nje delovnega razmerja. 4. Štefan MOGE, iz tozd Tovarna glinice, samovoljno prestavljal lopute na visokotlač- nem parnem kotlu, istočasno pa je pisal na steber parole, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 5. Jože MANDELC, iz tozd Proizvodnja aluminija, izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 6. Sead ČELIKOVIĆ, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 7. Mihael SREDNIK, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 8. Milan HAMERŠEK, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep ■— prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 9. Mustafa BROJAJ, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela 5,?0 ure, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 10. Marjan KLANEČEK, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 % enomesečnega OD. 11. Jože GABERC, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 12. Franc MILOŠIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 13. Drago PETEK, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 14. Ibro KARIŠIK, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 22 % enomesečnega OD. 15. Stanko PERGER, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto brez predpisanega dovoljenja, izrečen ukrep — javni opomin. piše, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 1.200 din. aluminij io lo, žalil predpostavljenega, izrečen ukrep — opomin. 18. Vinko CAFUTA, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, 'zre-čen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 19. Jože DIKAVČIČ, iz tozd Tovarna glinice, prišel v nočno izmeno v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 20. Blanka HORVAT, iz KSS — obrat družbene prehrane, dala v promet na delilno mesto oporečne budimske suhe salame, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 21. Franc ŠTUMBERGER, iz tozd Vzdrževanje, zapustil ga-stroskopski pregled, izrečen ukrep — opomin. 22. Drago CAFUTA, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 23. Željko KESAR, iz tozd Vzdrževanje, ni opravljal del oz. nalog, ko so bili ostali delavci na zboru, izrečen ukrep — opomin. 24. Nada TOMINC, iz KSS — obrat družbene prehrane, prevzela nepakirano in mleto meso, katerega je dala v uporabo, ter je zaradi tega iskalo zdravniško pomoč več delavcev v DO, izrečen ukrep — plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 25. Ljubo HORVAT, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in piacelo pavšalne odškodnine v znesku 30 % enomesečnega OD. 26. Ludvik ARNUŠ, iz tozd Vzdrževanje, zapustil delovno mesto brez vednosti nadrejenega delavca, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD. 27. Franc DOGŠA, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD. 28. Jože MESARIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, hotel odnesti iz delovne organizacije en par nosilcev za vrata, izrečen ukrep — javni opomin. 29. Maks PLOHL, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno zapustil delovno mesto in uporabil RK voziček za vožnjo v osebno korist, izrečen ukrep — opomin. 30. Branko KURBUS, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, zapustil delovno mesto in uporabil RK voziček za vožnjo v osebno korist, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD. 31. Jože MANDELC, iz tozd Proizvodnja aluminija, izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 32. Islam LAKOTA, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni Nezgode v februarju Na delu Na poti Skupaj TOZD Glinica 0 1 1 TOZD Proizvodnja aluminija 1 0 1 TOZD Predelava aluminija 1 0 1 TOZD Vzdrževanje 2 1 3 DS skupnih služb 2 1 3 Skupaj : 6 3 9 opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD. 33. Milan CESTAR, iz tozd Proizvodnja aluminija, brez predpisanega pismenega dovoljenja zapustil dela oz. naloge, izrečen ukrep — javni opomin. 34. Alojz MURKO, iz tozd Proizvodnja aluminija, pustil traktor za prevoz tekočega aluminija na črpalki za gorivo, izrečen ukrep — opomin. 35. Zlatko VESENJAK, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na nem stanju, ter neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — delo v nočno izmeno v vinje-javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 36. Štefan MOGE, iz tozd Tovarna glinice, odprl komandno mizo in blindiral priključke ventilatorjev,- izrečen ukrep — javni opomin. 37. Ivan PRINCL, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno zapustil delovno mesto brez predpisanega pismenega dovoljenja, ,zre-čen ukrep — opomin in placido pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 38. Franc GRABAR, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin, in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto enomesečnega OD. 39. Vilibald ŠOŠTAR, iz Dsss — sektor za investicije, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 40. Franc FAJFARIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 41. Marija LENART, iz KSS, ni prišla na delo kot dežurna čistilka, izrečen ukrep — opomin. 42. Stanko KRUMPAK, iz tozd Proizvodnja aluminija, nevestno in malomarno izpolnjeval predpise, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 1.200 din. VZROKI NEZGOD pešec, voziček za prevoz aluminija, al. odlitek, privezovalna sredstva, ostri robovi, vrata, spolzka tla, vodovodni ventil, nož za rezanje. TOZD Glinica 1. BEZJAK Janez, mat. št. 2217, rojen 5. 8. 1935, zaposlen v TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval 23. februarja. Ponesrečenec se je peljal s kolesom s pomožnim motorjem v službo. Na cesti v Sp. Hajdini mu je iznenada skočil pešec pred kolo. Ponesrečenec ga je zadel s kolesom pri čemer je izgubil oblast nad kolesom in padel po cestišču. Pri padcu je utrpel odrgnino po obrazu in zlom čeljusti ter nosu. Odpeljali so ga v bolnico Ptuj. Primer je raziskala PM Ptuj. TOZD Proizvodnja aluminija 1. VUGRINEC Dragutin, mat. Št. 4700, rojen 11. 4. 1952, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala A, se je poškodoval 4. februarja. Ponesrečenec je opravljal delo pri črpanju aluminija. Stal je ob prikolici ko je mimo pripeljal Kaj-zersberger Franc mat. št. 4116 z RK vozičkom Ponesrečenec je stopil vstran, med tem pa je voznik traktorja pomikal prikolico vzvratno in s kolesom stisnil ponesrečencu levo nogo v stopalu. TOZD Predelava aluminija 1. KRAJNC Franc, mat. št. 893, rojen 12. 11. 1931, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — livarna, se je poškodoval 8. februarja. Ponesrečenec opravlja delo žagarja. Pri razrezu 0 120/1300 se je s sklada skotalil, komad in ga udaril po levi strani reber. TOZD Vzdrževanje 1. KURET Jože, mat. št. 648, rojen 14. 1. 1929, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 3. februarja. Delovna nezgoda se je pripetila v strojni delavnici aluminija. Pri dvigovanju kovinske rešetke z mostnim dvigalom se je kavelj spodrsnil po kovinski rešetki proti drugemu kavlju ter ponesrečencu stilnilo palec na levi roki, v času dvigovanja je breme zadrževal z roko. Vzrok: Neprimerna privezovalna sredstva. 2. LENDERO Danilo, mat. št. 5842, rojen 30. 5. 1961, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 18. februarja. Delovna nezgoda se je pripetila v strojni delavnici aluminija. Pri rezanju 3 mm pločevine si je porezal sredinec leve roke na pločevini, kljub uporabi zaščitnih rokavic. Vzrok: Ostri robovi, ki ostajajo po rezanju. 3. JELEN Helena, mat. št. 2067, rojena 24. 6. 1930, zaposlena v TOZD Vzdrževanje — gradbeno, se je poškodovala 8. februarja. Delovna nezgoda se je pripetila na poti iz dela. Pri izstopu iz vlaga na hajdinski železniški postaji so ponesre-čenki stisnila vrata vagona desno roko v komolcu. DS skupnih služb 1. VUK Franc, mat. št. 1256, rojen 1. 4. 1924, zaposlen v DS Skupnih služb — gozdna skupina, se je poškodoval 22. februarja. Ponesrečenec je šel iz sanitarne I po peš poti v smeri proti zgradbi za gozdne delavce. Med hojo mu je na poledenelem cestišču spodrsnilo ter je padel in si pri tem poškodoval levo roko v zapestju. 2. HORVAT Rozalija, mat. št. 3888, rojena 29. 8. 1936, zaposlena v DS Skupnih služb — Obrat družbene prehrane, se je poškodovala 12. februarja. Pone-srečenka je pometala prostor v kuhinji, med ostalim tudi prostor okoli plinskega kotla za kuhanje jedi. Med pometanjem pa je nehote z metlo odprla odzračevalni ventil, pri čemer je utrpela lažje opekline na obeh nogah pod kolenom, zaradi iztoka vroče vode in pare. Vzrok: Nepravilnost pri delu. 3. PIŠEK Katarina, mat. št. 4684, rojena 1. 5. 1956, zaposlena v DS Skupnih služb — Obratu družbene prehrane, se je poškodovala 11. februarja. Po-nesrečenka je pri pripravi hrane rezala korenje. Med rezanjem ji je nož zdrsnil, zato se je Vrezala med palcem in kazalcem leve roke. Frančka Zajšek aluminij n POPOTNI VTISI IZ AMERIKE S turističnim avtobusom po ulicah Manhattna Columb se je nekoč zmotil, ko je ameriško obalo zamenjal za indijsko, danes se gotovo ne bi več! Ptičja perspektiva na ponočni New York je bila veličanstvena. Verjetno ni bilo potnika v letalu, ki ga prizor ne bi dvignil s sedeža. Letališče John F. Kennedy je najprometnejše na svetu. Od trenutka pristanka, pa do prihoda letala k pristaniški zgradbi Pan Am, kjer nudijo letališke usluge Jatu, je trajala vožnja letala po taxi stezi vsekakor več kot traja vožnja z avtobusom iz Kidričevega v Ptuj. Na enem križišču, ko je letalo čakalo pred semaforjem, sem med množico parkiranih letal opazil Concord. Ta preleti Atlantik za manj kot tri ure. Dolgo časa mu niso dovolili pristajati na tem letališču. Prevelik ropot in prevelika poraba kisika oziroma ozona sta bila glavna izgovora, največ pa je bilo verjetno nevoščljivosti Evropi. Če je bil Concord prvo presenečenje, je naslednje bilo takoj to, da smo iztopili iz letala v ogromen avtobus, ki je bil brez vetrobranske stene in šipe. Lastna hidravlika ga je dvignila do višine vrat, kar pri DC-10 znaša okrog 9 m. Vožnja tega posebneža do mejnocarinske zgradbe je tako hkrati vsebovala horizontalno in vertikalno gibanje. Odlična varnostna zadeva, da se ne moreš pretihotapiti v deželo brez dokumentov, saj bi te predčasni iztop iz tega vozila stal vsaj zlom noge. Tu na mejni kontroli so bili strogi samo glede mesnih izdelkov in sadja, kot da bi koloradskega hrošča in ameriškega kaparja prvi vzgojili v Evropi in ne v Ameriki. Uspelo mi je pretihotapiti nekaj sendvičev zavitih v Al folijo in nekaj jabolk, kar mi je še kako prišlo prav. Na izhodu te zgradbe zaslišim klic: »Turisti— zemljaci sačekajte ovdje«. Čakala sta nas dva Yugotoursova vodiča, ki delata na predstavništvu v New Yorku. Tukaj smo se turisti prvič spoznali in videli koliko nas je. Napolnili smo dva avtobusa, ki sta tudi čakala. Vožnja do hotela Empire na Brodway 62 je bila bliskovita in je trajala nekaj manj kot uro. Promet v New Yorku je enosmeren. Prisiljen si voziti tako kot ostali v kolni, to pa je okrog 90 km na uro. Sihronizirani so tudi semaforji v zeleni val. »Kako bi tukaj kasirali naši miličm-ki«, sem si mislil, saj tako hitro ne smeš peljati po nobeni cesti v ptujski občini. In ti pospeški — prava kavbojska vožnja s temi troosniki. Vodič nas je spotoma opozarjal na zanimivosti spredaj, zdaj desno ali levo, tako da sem več vožnje do hotela prestal kot pa presedel. V glavnem je bilo videti svetlobne efekte reklam, zlasti še, ko smo se pripeljali preko Vzhodne reke (East river) na Manhattan. Sobo v sedmem nadstropju sem si delil s kolegom iz Du- brovnika. Bila je prijetno topla, s televizorjem, telefonom itd. Ura je kazala 9.30, kar je pomenilo, da smo doma že 28. 11. zjutraj. Po skoraj dveh neprespanih nočeh, zadnji doma, ko sem imel »rajzefiber«, in pa te, ki se je iztekala ali šele začela, sva s kolegom sklenila, da leževa. Še prej pa sva preiskusila najin televizor na vseh 12 kanalih, ki tukaj delajo 24 ur. Ko se zjutraj zbudiva, v isti sapi eden drugega vprašava: »Ali si slišal ponoči streljanje in policijsko sireno?« Tako sva ugotovila, da sva oba slišala, a noben »ni čutil potrebe«, da pomoli svojo glavo ob tem trenutku na ulico. Še ena nevšečnost. Že doma sem si brivski aparat po zadnjem britju nastavil na 110 V, ko pa sem hotel tega priključiti na elektriko, ugotovim, da imajo Amerikanci drugačne vtičnice, kot mi v Evropi. Tako sem si po dolgih letih spet kupil klasični brivski aparat, in ga ves čas s pridom uporabljal. Ob 9. uri, po zajtrku, ki je svo-javrstna posebnost Amerikancev, na kratko povedano o tem: ».polno vsega na mizi, a lačen od mize«, smo imeli dogovorjen avtobusni ogled New Yorka pod stro-kovnjm vodstvom že omenjenih vodičev. Takoj moram povedati, da to ni bil ogled New Yorka, ampak samo petino tega največjega mesta na svetu s 16 milijoni prebivalcev, in sicer otoka Manhattan. Ostale četrti New Yorka so še Brooklyn, Queens, Bronx in Statenislan. Vsaka ima svojo zgodbico ,kako je dobila ime in njen nastanek. Letališče Kennedy je na jugovzhodu polotoka Brooklyn. Ne da bi krenili izpred hotela, smo lahko videli pročelje metro-politenske opere, ki je nasproti našega hotela. Po obvozu te operne hiše,ki ima 12.000 sedežev, smo ob reki Hudson zavili proti severuzahodu otoka Manhattan. čez kake pol ure turistične vožnje s stalnim komentiran njem, prvič iztopimo pred katedralo Sv. Ivana. Cerkev gradijo že 50 let in je baje največja na svetu. Njo koristijo poleg vernikov religij, ki so tukaj prisotne, še razni hipijski muzikantje za svoja glasbena izživljanja. Pot smo nadaljevali v isti smeri, večinoma po osmi aveniji, ki se imenuje Brodvay. Spotoma nam je bila pokazana zgradba Dakota Haus in mesto, kjer je bil nedavno ubit nekdanji Beatles Lennon. Dalje je sledil ogromni del Columbijske univerze. »V Harlemu se ne bomo zaustavili«, je dejal vodič, »in mislim, da veste zakaj ne!« Zgradbe v Harlemu niti niso tako stare, tam nekje 60 do 80 let in pretežno sezidane iz fasadne opeke. A kaj, ko ni na njih nobene šipe cele, vrat, niti elektrike in vode. To so bile najmodernejše zgradbe premožnih, ki so se tako obogatili, da niso več hoteli stanovati z delavci — pretežno črnci. Z »narejenim denarejem« so ti zgradili še bogatejše zgradbe, ali se celo izselili iz mesta na deželo, kjer so si postavili »gradove«. Tako so izpraznjene zgradbe zasedli črnci, ki jih riihče ne terja za stanarino, niti teh zgradb nihče ne vzdržuje. Ko smo prispeli do Harlemske reke, smo zavili nazaj v peto ali šesto avenijo. Namreč, povedati moram, da od vzhoda na zahod potekajo avenije, povprek pa ulice. Ene in druge so označene s številkami. Tukaj so še druga »matematična pravila«, ka pa jih docela razumeš, če tukaj prepešačili vsaj 30 km. Spotoma nam je bilo pokazano nekaj stavb znamenitih muzejev, od katerih se spominjam onega, ki ima največjo zbirko meteoritov na svetu, in onega z diamanti. Nekje blizu centralnega parka na Manhattnu nam je bila pokazana stavba, kje ima Jaoklina Onassis stanovanje, čeprav jo je verjetno malokdaj videti tukaj. Drugič smo se ustavili na Rockefeller centru v peti aveniji, ki ga tvorijo utice od 47 do 51. 'Tukaj začutiš, če že nisi prej, kaj denar naredi, če ga imaš toliko, kot ga ima jeklar Rockeffeler. če rečemo, da je fasada iz Al plošč draga, kaj bi šele rekli, ko vidimo vse te nebotičnike oblečene v steklo lin nerjaveče jeklo. Če se ozreš navzgor, imaš občutek, da si v globokem studencu. Tretjič smo iztopili Sz avtobusa v kitajski četrt i (Chinatown). Občutek je pristen. Hvala bogu, da ne bom več radoveden, kako je tam! Kitajcev je tu več milijonov, torej več kot nas je Sloven- V tem prispevku bi želel na kratko predstaviti tednik Mladin-no — časopis mladih. Zakaj? Marsikateri starejši državljan Jugoslavije ga ne pozna, in če oi ga že vzel v roke, bi dejal, da je to branje samo za mlade. Pretekli mesec nas je na Ptuju obiskal odgovorni urednik Mladine Srečo Zajc. Prav zaradi tega obiska sem se odločil, da napišem nekaj besed o Mladini. Časopis izhaja vsak teden ob četrtkih v nakladi 156.000 izvodov, razpošiljajo ga v 5200 osnovnih organizacij. 60 % denarnih sredstev dobiva iz združenih sredstev, ostalih 40 % pa prispevajo naročniki. Interes tednika je, da se v njem oglašajo vsi mladi novinarji, ne samo iz Slovenije, ampak iz cele Jugoslavije. To je tednik, ki ga bere mlada generacija, zato ima namen vzgajati, bodisi v šolah, na vasi, delovnih organizacijah in podobno. Mlada gene racija ima veliko problemov v ča- cev. Polovica jih baje ne obvlada angleškega jezika. Prepešačili smo eno ali dve ulici, pogledali v restavracijo in se prepričali, da jedo res s palčicami. Naslednjič se je avtobus ustavil v morskem pristanišču, ki je na vzhodu Manhattana. Od tu sta se ponujala dva pogleda, ki jih je gotovo že vsak videl. Pogled na kip svobode in pogled na svetovni trgovinski center (Woerd tradicen-ter). Kip svobode je na majhnem otočku, kak kilometer oddaljen od nas. Tu je bilo zasidranih raznoraznih ladij. Ob obali so bile tudi ploščadi za taxiste s helikopterji. Svetovni trgovinski center pa tvorita dva enaka nebotičnika, ki sta najvišji zgradbi New Yorka s 122 nadstropji, in še ostale banke, ki so v svetovnem gospodarstvu pomembne. Zadnjič smo se ustavili pred palačo OZN na Vzhodni reki (East river), ki jo prav tako vsi poznamo. Šli smo v zgradbo, kjer je kongresna dvorana. Obiskal sem tudi jugoslovanski boks, (prostor) kjer so naši suvenirji in literatura o Jugoslaviji. Naše darilo OZN je Meštrovičev konjenik zunaj v majhnem parku pred dvorano. Rusi imajo v pred-verju dvorane Sputnika I, Amerikanci pa so podarili OZN kamen iz Lune. Vsaka država članica OZN ima tukaj svoje darilo. Končno se ponovno zberemo ob 14. uri v avtobusu ter jo izmučeni in lačni po bližrtici udarimo proti našemu hotelu Empire. Konec drugega dela. Rajko TOPOLOVEC su od svojega štirinajstega pa vse tja do tridesetega leta. V Mladini beremo tudi veliko o problemu zaposlovanja mladih, ki je iz dneva v dan bolj pereče. Seveda pa je v tedniku tudi veliko prostora za razvedrilo in humor, da je za mlade bralce še bolj vabljiv. To niso naloge samo uredništva, ampak nas vseh, ki pišemo in borno pisali v Mladino. Mladina izhaja od 1. 1. 1943. ko se je iz glasila OF Mlada Slovenija preimenovala v Mladino. Ob 25-letnici izhajanja jo je predsednik Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Za kvalitetne dosežke na področju novinarstva je Mladina prejela že veliko priznanj in pohval, med drugim tudi Tomšičevo nagrado, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Tednik Mladina vabi vse mlade novinarje in dopisnike, da se ji pridružijo. Srečko ŠIROVNIK Mladina - glasilo mladih aluminij 12 V naši sredini so se razkrili skriti talenti, ;ki ljubijo naravo in si prizadevajo, da bi jo čim bolje spoznali. Prizadevajo pa si tudi, da bi jo ohranili takšno kot je, kajti hiter napredek človeštva jo neprestano in neusmiljeno uničuje in spreminja, tako da se dostikrat vprašamo, kaj bo ostalo našim otrokom in vnukom. Ali bodo še imeli možnost opazovati drobne ptičice, kako veselo se spreletavajo po vejah? Bodo slišali njihovo petje, opazovali rože v travi, ribe v potoku? Kaj jim bo ostala? 'Da, talko in še precej drugače so se vprašali naši tovariši planinci — bodoči gorski vodiči, Koncilja Avgust, Ledinek Andrej, Kodrič Karet ter Grmšek Stane, ko so pohaXaii po hribih in planinah. Spoznali so trdne ljudi s še bolj trdno voljo in ljubeznijo do Skope zemlje. Z ljubeznijo do sočloveka, ki je v dolini ni več. Ljudje, ki še vztrajajo na v vsem tako skromni pa vendar Skopi zemlji, dostikrat brez vode v hiši ali vsaj v njeni bližini, mnogo bogatejši. Tu v dolini pa vsak hiti za svojimi cilji in se ne ozre naokoli, ne vidi veselja in ne bolečine sočloveka, pa četudi hodi ob njem. Naši zagrizeni planinci pa so se odločili, da bodo ljudi naučili prisluhniti naravi, katere klic je vse močnejši. Naučili jih bodo Prepričana pa sem, da se bodo naši bodoči planinski vodiči nadvse prizadevali, da bodo ljudi vrnili naravi, kajti tudi človek je njen del in se ne sme in ne more popolnoma odtujiti od nje. V prostorih livarne Trbovlje je bil 15. 2. 1982 ob 16. «ri ustanovni sestanek planinske sekcije sekcije TOZD livarne lhkih barvnih kovin Trbovlje. Sestanka sta se udeležila predstavnika Planinskega društva Trbovlje. Predsednik društva — tovariš Sterniša Anton in tovariš Pfajfer Vinko, iz TOZD livarne pa so bili prisotni: predsednik sindikata — Golob Anton, Koncilja Avgust, Kodrič Karel, Grmšek Stane, Zeienšek Dušan, Selevšek Martin, Hribar Martin, Turenšek Vili, Šoba Albert, Lamper Ivan, Pe-tauer Viktorija, Koncilja Magda, Artnik Mirko, Ledinek Andrej vsi PD Trbovlje, Koder Romana, Zupan Marko, Drgan Janez vsi PD Zagorje ob Savi, Ambrož Pavel, Trivunovič Momčilo in Centrih Andrej, ki niso člani Planinskega društva. Predsednik PD, tovariš Sterniša je obrazložil pomen in delovanje PD ter nanizal nekaj uspehov društva in posameznih odsekov tega društva. Na sestanku smo izvolili vodstvo sekcije: predsednik — Andrej Ledinek tajnik — Zeienšek Dušan videti majhna, na videz nepomembna bitja v naravi. Kako pa jim bo to uspelo? Vsega morda ne bodo osvojili, a bodo le veliko izvlekli iz obširne literature med katero se nahajajo tudi šaljive pesmi, ki po pravilih smejo zazveneti le nad 1000 m nadmorske višine. Da, tudi pesem nas druži, tudi na to smo v tem betonskem labirintu že skoraj pozabili. gospodar — Valant Anton Kodrič Karel — delegat pri odboru za izobraževanje pri PD Trbovlje. Za zaključek sestanka je tovariš Pfajfer .pokazal diapozitive naših gora in ob pestri razlagi opisal lepote naše ožje domovine, pri tem pa je poudaril dolžnost planincev pri čuvanju naše flore in faune. Albina Ocepek Veleslalom na Rogli V soboto, 13. 3. 1982, je bilo na Rogli tekmovanje v veleslalomu, ki ga je pripravila Smučarska sekoija TGA. Lepo vreme in dobra smučišča so privabila precej naših delavcev, ki so se skupaj s svojimi družinskim člani boriili za čim- boljše uvrstitve. Tekmovalo je 26 udeležencev, ki so se razvrstili v štiri skupine. I. SKUPINA — otroci 1. mesto Kristijan KOVAČ 2. mesto Miran PERIČ Toplifikacija naselja Kidričevo Kot je že znano smo v Kidričevem z 1. januarjem 1981 uvedli krajevni samoprispevek za izgradnjo raznih objektov za potrebe krajanov krajevne skupnosti. Med temi je tudi ena od bistvenih nalog in sicer toplifikacija naselja Kidričevo. Ugotovili smo, da Občane Kidričevega zanima potek del na tem objektu. V zvezi s tem vam posredujemo odgovor Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, enote za upravljanje in razpolaganje s stavtbntm zemljiščem na delegatsko vprašanje o potoku del na toplifikaciji naselja Kidričevo in sicer: 1. S srednjeročnim planom smo predvideli začetek priprav za topi if jkacijo naselja Kidričevo v letu 1981 in izvedbo toplovodnih razvodov v letu 1982 in 1983. Ker je bil plan samoupravno sprejet na skupščini samoupravne enote, smatramo da je 3. mesto Maks TOMINC 4. mesto Teodor PANZALOVIĆ II. SKUPINA — ženske 1. mesto Mirjana BOSAK 2. mesto Vida STIPLOVŠEK 3: mesto Neva KETIŠ 4. mesto Marjana PAUKO realen in časovno usklajen z izgradnjo kotlarne. 2. V skladu s planom za leto 1981 planiramo in tudi že pristopamo k realizaciji priprav na to-plifikacijo naselja, to je naročilu i izvedbene tehnične in lokacijske dokumentacije. Pridobili smo že ugodno ponudbo od Projekta inženiringa Ptuj. Ponudbo mora oceniti in sprejeti še Upravni odbor Samoupravne enote, nakar borno že v decembru 1981 Sklenili pogodbo. Sredstva za izvedbo projektne in lokacijske dokumentacije Imamo zagotovljena. Projektna dokumentacija bi nai bila izdelana do 30. aprila 1982. 3. V skladu z dinamiko po srednjeročnem planu bomo v planih za leto 1982 in 1983 predvidi! etapno izgradnjo razvoda od kotlarne v TGA do naselja in po naselju Kidričevo. KS Kidričevo lil. SKUPINA — moški (starejši) 1. mesto Alojz KORENJAK 2. mesto Niko PAUKO 3. mesto Stevo PERIČ 4. mesto Miro KOVAČ IV. SKUPINA — moški (mlajši) 1. mesto Maks JABLOČNIK 2. mesto Drago ŠVAGAN 3. mesto Miha URBANČIČ ZAHVALE Znal je ljubiti, trpeti, garati in z delom ustvarjati lepši jutri, za svoj dom pa mirno življenje. Toda kruta usoda je tragično pretrgala tvojo nit življenja in tvojim vniikom in otrokom vrezala globoko v srce veliko bolečo rano in žalost praznine, kjer vsi pričakujemo, da se vrneš k nam! Ob boleči izgubi našega dobrega očeta in dedka IVANA IVANUŠA, se zahvaljujemo vsem iz TGA, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za darovane vence in cvetja, hvala za izrečeno sožalje in vsem tistim, ki so z nami sočustvovali. Posebna hvala sindikatu TGA za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, hvala godbi na pihala in hvala pevcem za odpete žalostin-ke, hvala njegovim sodelavcem — izmeni, ki so izkazali resnično bol in žalost do dobrega sodelavca, očeta in dedka. Še enkart vsem iskrena hvala! V globoki žalosti: njegovi otroci Vsem se iskreno zahvaljujem za iskazano denarno pomoč sindikata TGA, ob izgubi dragega moža IVANA IVANUŠA, hvala tudi godbi na pihala TGA, pevcem TGA za odpete žalostirtke ob odprtem grobu in ;posebna hvala celi njegovi izmeni in prav vsem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili nanj egov i zadnji poti, mu da- ' rovali vence in cvetje. Iskrena hvala! Žena Zinka Ivanuša Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in stare mame Marije Bauman, roj. Preložnik, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo (pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem iz kotlarne in strojnega vzdrževanja glinice. Žalujoči mož Ivan, hčerka Marta z družino ter sin Ivan aluminij 13 Uspeh naše Albine Program dela Službe družbenega knjigovodstva Bilo je osmega marca zjutraj, ko so se skoraj vse naše delavke odpravljale ma izlet v Celje. Albino sem srečala v pisarni sindikata, malce utrujeno, vendar dobro razpoloženo im mislila sem, da pojde tudi orna na skupno praznovanje. »Kako bi àia, ko pa sem komaj danes zjutraj prišla domov«. Od kod neki sem bila radovedna. »S tekmovanja«:, je bila kratka. Vem, da je zadnje -čase dosegala na vseh tekmovanjih lepe uspehe, torej ji bo potrebno čestitati. »Zdaj pa res lahko«, ije smeje dejala. In končno sem zvedela, da jé na državnem prvenstvu v Nišu osvojila bronasto kolajno v streljanju s pištolo. O tem bo potrebno pisati tudi v Aluminiju, sem takoj pomislila, im dogovorili sva se za zmenek. O strelskem športu vem zelo malo, tako malo, da skoraj nisem vedela, kaj vse naj vprašam. Natresla sem le nekaj običajnih vprašanj; kdaj je začela, kje, kakšni so občutki pred tekmovanji in podobno. Potem ni bilo potrebno nič več reči, le poslušala sem jo in gledala, kako zavzeto pripoveduje in skorajda podoživlja vsak svoj strel. Še mene je zamikalo, da bi kar prijela za pištolo in poskusila oddati strel, če bi bili na strelišču, toda sedeli sva ob Albini-ni mizi v kostrukeijskem oddelku. Albina se je spominjala svojih začetkov, ko se je čisto slučajno srečala z orožjem v šoli (IKŠ) v Mariboru. »Imeli smo neke vrste krožek, toliko, da smo se spoznali z orožjem im nič več. Potem, ko sem bila že v službi, sem sodelovala, na sindikalnih tekmovanjih — veselilo me je streljati na malokalibrski puški. O rednem treningu sploh nisem razmišljala. Član strelske družine Kidričevo sem postala leta 1976 in nekje od leta 1980 so se začeli vrstiti1 vidnejši uspehi.« Takrat je začela streljati z malokalibrsko 'standardno pištolo. Bilo je le štirinajst dni do republiškega prvenstva. Brez kakršnihkoli obremenitev je šla na to prvenstvo In dosegla drugo mesto. Poskusila je tudi z zračno standardno pištolo. Prvo leto ni bilo preveč uspeha, kasneje pa so se dobre uvrstitve kar vrstile im osvojila je normo za državno prvenstvo. Pot do tja je kar dolga. Najboljše moraš odstre-Ijati na občinskem tekmovanju, za tem vse to ponovno potrditi na republiškem in šele takrat se ti odpre možnost sodelovati na državnem prvenstvu. Strelstvo, pravi Albina, je veliko bolj razvito v naših bratskih republikah. In že v Sloveniji so velike razlike v možnostih za treniranje. »Kaj vse ima Ljubljana proti nam«, skoraj z obžalovanjem vzdihne Albina, ki trenira na Ptuju v zaprtem strelišču, ker so v takih streliščih tudi vsa tekmovanja. Trenerja seveda ni- ma. »Sem samouk. Imam pa to srečo, da je tudi mož navdušen strelec in inštruktor strelstva in mi veliko pomaga. Pred vsakim tekmovanjem je potrebno zbrati dober položaj. Zelo pomembno je, da se strelec postavi vedno v isti položaj in tam mimo stoji uro in pol, kolikor traja tekmovanje. To pa zahteva veliko naporov in psihične koncentracije. Zanimivo je gledati vrhunske tekmovalce, ki si skupaj s trenerjevo pomočjo začrtajo mesto, kje in kako bodo stali. Mi pa smo prepuščeni sami sebi.« Albina prizna, da ima še vedno pred vsakim tekmovanjem tremo. Tudi na državnem prvenstvu ijé bilo tako. Že dve .uri pred začetkom tekmovanja je bila v dvorani in ni vedela, kako bi se znebila treme. Sedela je tam, gledala v strop in se tresla, ko pa je stopila pred tarčo, je bilo vse dobro. »Takrat moraš biti popolnoma zbran in pomembno je tudi dihanje. Pred vsakim strelom je namreč potrebno zadržati dih približno sedem sekund. Med peto in sedmo sekundo je najbolj primeren čas za oddajo strela.« In kako ve, kdaj je ta idealni čas, na uro vendar ne more gledati. »Vem, to pride sčasoma. Dvignem roko, jo naravnam, vdihnem, in ko je roka popolnoma mirna, streljam. In to se ponavlja od strela do strela, ki fih je štirideset.« To je zelo individualen šport, pove Albina. V dvorani ni gledalcev, niti bučnih navijačev, ker mora biti popoln mir. Tekmovalec je čisto sam s svojo močjo volje in koncentracije, dokler ni vse končano. Potem šele se pojavi utrujenost. »Vsaj meni se godi tako«, pove Albina. »Čisto suha usta imam, zelo sem žejna in kar zaspala bi«. Toda po državnem prvenstvu še za kratek počitek ni bilo časa, kaj šele spanje. Že uro po tekmovanju je morala biti na vlaku, da je lahko v ponedeljek že prišla v službo. Tudi na podelitev medalj ni imela časa čakati. Srebrnik in medaljo ji bodo poslali po pošti. In kaj so rekli v klubu? »Nič posebnega. Samo čestitamo si ob takšnih priložnostih. Upa-m pa, da bom odslej dobivala tudi municijo za treninge. Doslej sem vse kupovala sama.« Upa tudi na novo pištolo, ki bo zanesli-vejša. Vse drugo bo tako kot doslej. Še vedno bo trenirala dvakrat ali trikrat na teden na strelišču v Ptuju, pred tekmovanji nekaj več, udeležila se bo kontrolik na malokalibrski pištoli, pripravljala se bo na republiško in potem zvezno tekmovanje, se udeležila republiškega prvenstva, ki bo julija in že ji je zagotovljena pot na državno prvenstvo, ki bo septembra v Zagrebu. Želimo ji, da bi dosegla kar največ. Petnajstega marca je bila na Ptuju tiskovna konferenca na kateri so pretresli letno poročilo o delu Službe družbenega knjigovodstva in pregled poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejanosti v ptujski ter ormoški občini v letu 1981 ter predstavili program dela za leto 1982. V letu 1982 bo podružnica zlasti zagotovila: — točnost podatkov, ki jih zbira ter ažurnost obdelave in objavljanja podatkov, s katerimi razpolaga; — zagotavljala bo informacije organom in organizacijam družbenopolitičnih skupnosti in delavcem v organizacijah združenega dela. Skupaj z uporabniki informacij bo proučevala resnične potrebe združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti o vrsti, vsebini in časovni usklajenosti informacij, ki so potrebne za obveščanje in odločanje v zvezi z oblikovanjem, uporabo in razpolaganjem z družbenimi sredstvi; — na podlagi podatkov iz zaključnih računov in periodičnih obračunov vseh uporabnikov družbenih sredstev ter evidenc o splošni, skupni in investicijski porabi ter drugih evidenc, ki jih vodi oziroma z njimi razpolaga, bo spremljala oblikovanje in razporejanje celotnega prihodka in dohodka, uresničevanje ekonomske politike, informirala o rezultatih dela delavcev in poslovanju njihove delovne organizacije združenega dela v primerjavi z drugimi organizacijami združenega delža ter seznanjala zainteresirane organe o dejavnosti službe v zvezi s kontrolo uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi; — kontrola bo izvajala ukrepe,, s katerimi se zagotavlja zakonitost razpolaganja z družbenimi sredstvi. Usmerjena bo predvsem na kontrolo izvajanja sistemskih in intervencijskih zakonov. Svojo aktivnost bo usmerjala k naknadni vsebinski kontroli finančnega poslovanja v organizacijah združenega dela, poleg tega pa tudi k preventivnemu delovanju, da bi tako zagotovila zakonitost pri ustvarjanju in uporabi družbenih sredstev. Pri uporabnikih družbenih sredstev bo opravljala tudi ekonomsko-finan-čno revizijo; — pni pregledih poslovanja uporabnikov družbenih sredstev bo posvečena posebna pozornost kontroli knjigovodske evidence in druge dokumentacije, predvsem zaradi pravilnega prikazovanja finančno-materialnega poslovanja in finančnega rezultata v posameznih obračunskih obdobjih; — o svojih ugotovitvah bo podružnica redno obveščala organe upravljanja in samoupravno delavsko kontrolo, zlasti še v primerih, ko bodo ugotovljene nepravilnosti oziroma nezakonitosti; — podružnica bo sodelovala s skupščinama obeh občin in z njihovimi organi, z regijsko gospodarsko zbornico ter z drugimi organi in organizacijami v obeh občinah predvsem z namenom, da doseže neprekinjeno usklajevanje svojih aktivnosti z družbenoekonomskimi usmeritvami; — za javnost svojega dela bo podružnica poskrbela tudi z objavljanjem pomembnejših kazalcev in ugotovitev v javnih občilih tako na republiški kakor ob- činski ravni. Iz poročila SDK aluminij 14 Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija -Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Janez Bedrač — predsednik, Franc Vreže. Lili Hojnik, Pavla Metličar, Viktorija Petauer, Ivan Obran, Anton Zadravec, Franc Selinšek, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografile: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska in tehnično urejuje: Ptujska tiskarna, Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Naklada 3.150 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/172 z dne 24. oktohra 1975.