Posamezna številka stane 1 din.
Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. fnse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate - in reklamacije.
Meodomn političen
tisi %a slovensko ljudstvo
38. številka.
MARIBOR, dne 22. maja 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
„Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inierurban. št.ii|3.
—	....'m*m
Letnik I.
Ameriške terjatve.
Predsedništvo Zedinjenih držav je poslalo osmim državam svojo noto sicer prijateljsko, a vendar odločno naglašeno, da smatra Amerika za skrajni čas za ureditev zavezniških dolgov. Amerika je načelno to stvar ure d ila, ko je njen kongres sprejel sklep, da morajo biti popolnoma poravnani vsi pred in medvojni dolgovi.
Anglija, ki je od vseh drugih držav v najboljšem finančnem položaju, je sprejela sklep amerikanskega kongresa in je že začetkom leta 1923 pristala na integralno izplačilo svojega dolga Ameriki. To je storila seveda prav lahko, ker so ji drugi zavezniki in v prvi vrsti Francija dolžni približno še enkrat toliko.
Angleškemu primeru ni sledila nobena država, ker po pravem tudi ni bilo mogoče Radi dolgov je najtežje Franciji, Amerikanci pa na njo najbolj gledajo, četudi jim Itali ja ni veliko manj dolžna. Da imajo Ame rikanci Francoze za glavne dolžnike, izhaja iz političnih razlogov. Anglija in Amerika gledata v Franciji predstavnika politike sijte. To izhaja še iz časov, ko so v Franciji vladali nacijonalisti. V Poncaréjèvi dobi je ì>iio to naziranje upravičeno, sedaj pia ni več, ko vladajo levičarji, ki so se tako navdušeno zavzemali za ženevski sporazum.
Nedavno je ameriški poslanik v Londonu izrekel v svojem govoru pravo grožnjo bojaželjnim evropskim narodom, katere misli Amerika zgrabiti finančnim potem, če se né odrečejo svojih imperialističnih ciljev. Ker je bilo to kmalo po izvolitvi Hindenburga za nemškega državnega predsednika, so mnogi mislili, da je to naslovljeno na Nemčijo, Amerikanci so pa pridno zatrjevali, da Iiindenburgova izvolitev ne bo imela nobenih posledic.
Iluzije o amerikanski velikodušnosti so prenehale •n tudi Francozom je jasno, da bodo morali plačati ves vojni materijal in vse obleke, v katerih so se francoski vojaki borili za skupno stvar. Koncem 1923 je bila Franci ja dolžna Ameriki 3 milijarde in 583 milijonov dolarjev, kar znaša danes z obrestmi okrog' 75 milijard iraiikov. Izgledi na možnost in začetek odplačevanja so zelo majhni, zalo so pa tem večji izgledi vedno ostrejšega amerikanskega terjan ja. Francoski listi često na-glašajo, da Italija ni dosti manj dolžna, pa se vendar toliko ne ter ja. Danes se že nmogo govori tudi o lem, da se bodo morali dolžn iki združiti na pram upnikom in vse to se popolnoma strinja s tem, kar je zunanji sovjetski komisar Čicerin povedal na vseruskem kongresu o dveh taborih svetovne politike. Na eni strani an-gleško-amerikanski blok, na drugi strani pa poleg Rusije še mnoge druge države po svojih interesih. Z drugimi besedami bi se to lahko reklo: na eni strani upniki, na drugi strani pa dolžniki, ki se bodo morali približati Šasiji,-ki že od nekdaj protestira tudi proti finančnemu diktatorstvu v Evropi.
Idealist v Ječi.
O procesu proti Vladimirju čopiču smo že poročali. V Zagrebu je vladalo za to razpravo veliko zanimanje in vsakokrat je bilo sodna dvorana polna ljudi, ki se ne strinjajo s socialnimi in političnimi načeli obtoženega. Veliko zaniman je je vzbujal Vladimir čopič kot tip čistega idealista. Idealist je od rane mladosti, ko je naj-požrtvovalne j še skrbel za revne stariše v Hrvatskem Primorju in je v počitnicah kot dijak opravljal zidarska dela, da je nekaj prislužil, potem v orkanu svetovne vojne se je v protest proti človeškemu klanju predal Husom, stopil v Jugoslovansko dobrovoljsko legijo, kjer je pa dosledno temu imenu zahteval prisego na jugoslovanskega in ne na srbskega kralja itd., idealist je pa tudi seda j, ko že veliko večino cele jugoslovanske dobe preživlja v najrazličnejših zaporih.
Ko je na vprašanje sodnikov obtoženi prav skromno razkril vso svojo idealistično preteklost, je povzel besedo državni tožitelj, ki mu je zmetal vse na glavo, kar se je bogzna kje in iz bogzna kakšnih virov slišalo o raznih komunističnih propagator jih.
Branitelja dr. Švrljuga in dr. Budak, ki sta srednje iiv visokošolska tovariša obtoženca, sta v svojih govorih najmarkantncjše podala obiležje političnih procesov, ki so pri nas že v navadi, ter dobro označila miselnost, ki pri tem vodi tožitelje. Državni tožitelj predstavlja I.in
II.	internacijonalo kot nekako dobrodelno društvo za siromake v okvir ju obstoječih zakonov. Kaj bi pa bilo, če Iri živel pred 50 leti, ko se je socialiste tako obtoževalo, kakor danes komuniste. III. internacionalo ima tožitelj za društvo nekih ruskih profesorjev, j udov in zarotnikov, vprašali se je pa treba, kako se to strinja z dejstvom, da bi brez idej, ki jih je iznesla ruska revolucija, to je miru brez aneksije in koniribucije, mi kljub solunski zmagi še vedno sedeli v Avstriji. Pri obtožbi se zametujejo tudi vsi pravi pojmi o revoluciji in tako bi ■moralo biti tudi jugoslovanske nacionaliste strah pred.
Utisom, da smo se osvobodili vsega tega, kar je bilo v Avstriji dobro, obdržali smo pa to, kar je slabo. Tako
n.	pr. je za tisk nehala porota, obdržali so se pa Bachovi patenti. Dr. Švrljuga je končno še ugotovil, da se pri političnih procesih operira z analogijo, čopiča se obtožuje za vse to, kar je baje Zinovjev označil za komunistične namene. Zakaj se pa potem vlomilca pri nas ne obtoži, če kdo drugi vdere v Rusiji v kako blagajno, ampak samo zato, kar on sam kaznjivega stori.
Drugi branitelj je opozarjal na izjavo policijske priče, da je bil čopič zaprt po »višjem nalogu«. Glede »višjih nalogov« je znana stvar, da so vedno v zvezi s posebnimi načrti, če jim policija sledi, je to njena stvar, sodišče je pa nad policijo in ne sme poznati — »višjih nalogov«. Zakon o zaščiti države ne preganja idej, ampak samo nasilna dela. Ker ni obloženi zagrešil nobenega nasilja, bi ne smel biti tožen, kaj šele sojen. Dolži se ga zveze z Moskvo, preiskava pa dožene, da je iz Moskve dobival samo knjige v lastno uporabo. Radi ruskih knjig se ljudi ne more preganjati; dokler oblast posesti ruskih knjig ne zabrani, kakor n. pr. posest orožja. Dokler hipiamo legitimacij za dovoljenje čitanja ruskih knjig,' imajo do čitanja teh knjig vsi državljana enake pravice. Obtožencu se očita proti-državno hujskanje v časopisju, preiskava pa dožene, da so se v listu, ki ga je urejeval, plenile tudi stvari, ki so bile prestavljene iz nezapljenjenih beograjskih listov. Kar je obtoženi pisal o nasilju, hegemoniji itd., so neovirano pisali tudi drügi in dokler niso za vsakega novinarja posebej uvedenè legitimacije, kaj sme in ne sme eden in drugi, pisati, se eden ne sme' preganjali radi stvari, ki so jih drugi počenjali nekaznovano.
Sam Čopič je v svojem govoru ugotovil, da je bil zaprt ravno tedaj, ko se je zunanji minister dr. Ninčič odpravil v znani misiji v Evropo. Italijanski listi so tedaj pisali o čopičevi aretacij, češ, glejte veliko boljše-viško nevarnost v Jugoslaviji. Z njegovo aretacijo se je utemeljevala tudi* obznana proti tedanji Radičevi stranki. Na policiji so mu v to svrho mnogo podtikali, a s» potem zopet vse opustili, ko ni bilo več potrebno. Nazorno tudi pojasnjuje, kaj se vse podtika delavski stranki, ki pa nič drugega ne dela, kot to, kar delajo vse druge stranke. Govori se o »tajnih celicah«, a te strašne »celice« so pri vseh strankah in je razloček samo ta, da imajo meščanske stranke svoje celice ali zaupnike po-bankah in uradih, delavske stranke pa v tovarnah in. delavnicah. Glede tiskovnih deliktov navede staroruske prislovico: »Ogledalo ni krivo, če je lice grdo«. Ves greh njegovih člankov je bil pač ta. da so preveč točno označili, kar se je vse slabega in krivičnega dogajalo. Radikalski in demokratski lisli so konkretno napovedovali diktaturo, če ne bi zmagal nacionalni blok, ko je pa on o diktaturi pisal, so mu pa list zaplenili in sedaj ga tožijo po zakonu o zaščiti države.
Če že ne drugače, bi se lahko tudi iz preiskave videlo, da ni. terorist, če ga pa sodijo, ker pripada in služi ideji, pa naj napravijo ž njim kar hočejo. »Gospodjesođ niki!«, je zaključil svoj govor, »svoje življenje sem posvetil del. razredu in mi je vseeno ali končam na vislicah, ali pa v temnici. Življenje ne pripada meni, ampak ideji, kateri služim!«
Črez par dni so razglasili razsodbo — na tri in pol. leta težke ječe.
1 Pašičeva bolezen in verifikacija hrvatskih mandatov.
Pašičeva bolezen najboljše osvetljuje sedanjo politično situacijo. Pašičeve bolezni so, kakor je znano, dvojnega značaja: ene so fiziologi enega, druge pa političnega izvora. Fizioloških bolezni ima Pasic prav malo. Kljub svoji visoki starosti je dosti zdrav in krepak. Včasih se ga loti kakšna malenkost, ‘ki pa kmalu mine, ker se vsak tak napad odbije ob njegovi močni konstituciji. Sedaj ima baje zlatenico ali kakor pravijo doli na Balkanu: žutico. Morda ■jo ‘res ima, vsaj v mili obliki. Drugi pa pravijo, da je njegova žutica politične narave. Pašiču namreč ne.ugaja sedanja politična situacija. Radičeve! bi radi v vlado brez Pribičeviča. Pašič bolj »žuto« gleda na kombinacijo KR, ker bi to bilo nekaj novega, doslej povse neznanega. Do sedaj je Pašič vladal samo v stilu PP režima,, ker mu je ta bil najbolj prikladen. Sedaj bi naj svojega kompanjona I Pribičeviča, ki mu je bil brezpogojno vdan. izkrcal in spre-
jel na krov nove neznane kompanjone. Žutica je torej povse razumljiva. Znaki te bolezni se tem bolj množijo, čim bolj se bliža čas, ko se bodo morali verificirati mandati IISS. Da bi ne bilo treba hrvatskih mandatov verificirati najbrž tudi žutice ne bi bilo. Verifikacija pa trka na vrata in Pašič bo moral, ali hoče ali. noče, odpreti duri narodne-skupščine hrvatskim poslancem. V pondeljek začne nar. skupščina zopet z delom. Anketni odbor, ki je preiskoval zadevo starih poslancev Radičeve stranke, je predložil in objavil svoje poročilo, ki je takšne prirode, da nujno zahteva verifikacijo teh mandatov, katera se mora izvršiti čimpreje. Nastopila pa je žutica, ki je velika ovira v tem, da bi se verifikacija izvršila takoj. Vsa znamenja kažejo, da se bo verifikacija za nekaj časa zopet odložila, dokler Pašičeva žutica ne neha ali se vsaj ne ublaži.
proti Pribičeviču.
Te, dni je glavno glasilu radikalske stranke »Samouprava« prineslo uvodnik »Verske enakosti« in se bavi v njem s poslednjo naredbo prosvetnega ministra, ki postavlja pod svoje nadzorstvo tudi verska društva. »Samouprava« ugotavlja, da to ne spada v delokrog prosvetnega, temveč v delokrog ministrstva za vere, in pravi, da je razumljivo, da so katoliški škofje, poslali na predsedništvo vlade in na ministra za vere vlogo, v kateri zahtevajo, da se ta »Raspis« ministrstva za prosveto odpravi z ozirom na čl. 12. ustave, ki izrečno prepušča državljanom svobodo veroizpovedi. — »Samouprava« ugotavlja, da od strani prosvetnega ministra to ni bilo taktno ter da tega ni smel storiti. Radi tega pričakuje, da ho prosvetni minister to odredbo umaknil. — Pavle Radič je v »Domu« napisal članek o Pribičeviču, ki se glasi med drugim takole: »Kljub vsem našim izjavam in političnim činom v parlamentu, kljub našemu dejanju napram vladarju in našemu držanju napram radikalni stranki on ne igra vloge izvedenca, ampak .... (slede razni kočljivi priimki, op. ur.) On
nam predhaerva neiskrenost, obenem pa nam na neiskren način ponuja, da bi se z nami pogajal, in nam daje razumeti, da bi z njegovo pomočjo dosegli vse, kar zahtevamo po zakonu in po parlamentarnih pravilih, tekom 24 ur .... Ta »jadnik« ne ve, da je hrvatsko-srbski sporazum središče vse naše državne politike, ampak uganja vse »majstorije i ludorije» (bedarije), da ostane on središče vsega zla v državi in glavna ovira za. sporazum. On hoče sporazum preprečiti za vsako ceno. ker noče biti žrtvovan, kakor bi se to spodobilo za patriota. On pa ne bo niti ovira, ampak bo postal — odveč. —-Eden od vodilnih članov radikalskega kluba je pa. izjavil, da je sporazum že gotov in da se mora sedaj izvesti samo skozi skupščino. Kmalu bomo imeli vlado, v kateri bodo zastopani tudi radičevci. Samostojni demokrati ne bodo mogli več obstojati, ker so ovira vsem: Davidoviču, Pašiču, Korošcu, Hrasnici. Oni bodo izginili. Mogoče, da bodo prestopili v radikalni klub. Pribi cev ič že pripravlja teren, pa še ni našel ugodne forme..
Po svetu.
Akcija rumunske opozicije. Pred par dnevi je zdru- | žena rumunska opozicija priredila v Bukarešti veli- » kanski shod, ki se ga je udeležilo nad 20 tisoč ljudi. — j Vlada si shoda ni upala prepovedati, pač pa je silno po- j jačila policijo ter zasedla vse ulice. Velikansko skup- j ščino je otvoril opozicijonalni voditelj Jorga ter pre- [ čital manifest združene opozicije, ki zahteva takojšnji [ odstop Bralianove vlade. Opozicijonalci so poslali svo- j jo deputacijo tudi na dvor, ki pa ni bila sprejeta z ute- ! meljevanjem, da je kralj še vedno bolan. Velikanski j shod se je v miru razšel, voditelji opozicije se pa po- ; svetujejo glede nadaljnih korakov proti vladi.
Monarhistični pokret na Poljskem, Te dni se je zjutraj po Varšavi pojavilo vse polno plakatov, ki p.o-j živa j o k zrušen ju vlade in proglasitvijo monarhije pod j.
žezlom Siksta Parma. Šele li pozivi so povzročili, da je policija začela delati preiskave pri prvakih monarhistične stranke, ki so uživali doslej v poljski republiki prav čudno prizanesljivost in celo naklonjenost.
Svečana otvoritev zračne proge Dunaj—Celovec. — Pred par dnevi se je usidral na zrakoplovni postaji Annabichl blizu Celovca prvi potniški zrakoplov, ki je preletel zračno progo Dunaj—Celovec, ki se bo odslej, naprej uporabljala za potniški in poštni promet. Na, enem zrakóplovu je prostora za 12 potnikov, pozneje pa pridejo v promet še večji avijoni. Prebivalstvo je priredilo prvemu zrakoplovu sijajno manifestacijo.
Arabec, ki je videl Napoleona. Pred kakim dobrim mescem smo poročali o Turku, ki je dosegel starost 151 let in se je mudil v Beogradu na potovanju v Italijo, kjer so preiskali njegovo izvanredno starost in zdravstveno stanje zdravniki. V znamenitem londonskem geo-* grafskem društvu je predaval te dni bivši kapetan kolo-«
nijalne vojske D. Philbi o svojih doživljajih v Arabiji in Siriji. Največ zanimivanja je vzbudilo med poslušalci kapetanovo pripovedovanje o Arabcu hadži Ta-him, ki je danes star 140 lei in je kapetanu sam pripovedoval, kako je videl Napoleona leta 1799, ko se je ta bojeval v Siriji. Tahir je pri 140 letih močan ter zdrav. Bil je svetovalec transjordanskega kralja Huseina. Sedaj životari s svojo mlado ženo, katero je poročil pred fo teti, v svoji kočici. Njegova žena je sto let mlajša. Kapetan Philbi je v Tahirovem selu selu povpraševal Arabce, o resničnosti in verjetnosti te izvanredne starosti. Nek 73 letni starec mu je pravil, da odkar se on jj spominja in pozna Tahira, je bil ta vedno starec s po- f pohtoma belo brado. Hadži Tahir zgleda kakor kak pre- j •rok iz sv. pisma s svojo dolgo belo brado, lice mu je kot i pergament, v kojega je začrtal čas zgodovino lega Ma- j tuzalema. Tahir je še sedaj pri moči, popolni pameti ter j dobro vidi. On sam zatrjuje, da se je rodil leta 1785., torej v času. ko je v rajni Avstriji gospodaril cesar Jožef II. Rojen je v Meki. Ko je bil star 12 let, so njegovi starši zapustili Meko in se preselili v Palestino. Ta'preselitev se je izvršila leta 1799., torej v času, ko se je vojskoval po Siriji Napoleon. Starejši od tega Arabca je bil Skot Mungo, o katerem trdijo, da je doživel 185 let in oni zgoraj omenjeni 151 letni Turk, ki se sedaj mudi nekje v Italiji.
Beležke.
O PROPAGANDI IN REKLAMI V TUJINI.
Naša vlada mnogo izda za propagando in reklamo po tujem svetu. Sicer se najrazličnejše dobrine naše I zemlje niti približno toliko ne priporočajo in hvalijo, kakor vse to, kar dela vlada, a pri tako veliki propagandi in reklami bi si človek le mislil, da se v Beogradu na njo razumejo, ko pošiljajo po svetu naokrog toliko propagator jev in na jrazličnejših ekspertov. Da pa temu ni tako, imamo najboljši primer v tem, kar se je od naše strani prispevalo k mednarodni zdravstveni razstavi na Dunaju.
Dunajski dopisnik ljubljanskega »Narodnega dne v nika« nam to razstavo in naš prispevek prav dobro opisuje. Zdravstvena razstava na Dunaju je prvovrstna iu odlično je na njej zastopana avstrijska republika in Nemci sploh. Razstavljene so vse pridobitve zdravniške vede, zdravstvene vzgoje in napredka. Poleg modelov, kr razlagajo odlične operacije in poskuse, so tudi modeli, ki točno ponazorujejo v zdravstvenem oziru prvovrstne naprave: bolniške oddelke, sanatorije, higijenič-na stanovanja, vzgajališča, sredstva za gimnastiko in vse drugo, kar se deloma že uporablja ali pa se za uporabo pripravlja. Na razstavi se dela tudi imenitna reklama za letovišča in zdravilišča, v čemer so zlasti Čehi mnogo nudili in dosegli.
V nekem kotu se pa najde pod napisom »Königreich SHS« naš prispevek k mednarodni zdravstveni razstavi. Razstavljen in razgrnjen je na eni sami mizi. Tu so najprej neke medalje, ki jih je srbski Rdeči križ dobil med vojno, potem so v slikah nekatere srbske dobrodelne ustanove: par bolnišnic, par dečjih zavetišč in sirotišnic, končno zemljevid kraljevine SHS, par pirot-skih preprog — bogzna, kako so prišle na to razstavo — in. nazadnje še nekaj izdelkov m zapiskov pomladka Rdečega križa, ki se goji med šolarji. Pri tem je zasto-fpana tudi Slovenija, in sicer z zbirko, ki so jo učenke
Po pedagoškem tednu.
Potek in izid le prireditve je prijetno iznenadil marsikoga, ki je morebiti preje s precejšnjo skepso zrl na to podjetje. Bila je deloma upravičena nesigurnost in bojazen, kajti stara izkušnja uči, da je zelo, zelo težko prodreti z novimi idejami v širše plasti naroda, čeprav so vzklile iz gospodarskih in moralnih’ razmer , množice in stremijo za izboljšanjem njenega gospodarskega in nravstvenega položaja. Hud odpor najdejo reforme tudi pri strokovnjakih, ki so se sami šele po dolgem trudapolnem iskanju ustalili in trdno usidrali v svojih nazorih in metodah. Ali časi se izpreminjajo in kar je bilo dobro ali celo izborno v prejšnjih razmerah, morda ne odgovarja več v toliki meri zahtevam novega časa ter bi se dalo nadomestiti s še boljšim, kajti pojm »dobro« je navzgor neomejen. Tako naj bi se razumelo to reformno gibanje pri nas, ki nikakor noče kratkomalo zavreči dosedanje organizacije in metod naše šole kot kakšno neporabno staro šaro. Nihče ne misli začenjati kakšnih brezglavih eksperimentov, koristno in nujno potrebno je, da presadimo na domača tla, kar se je obneslo že drugod in o čemer smo trdno prepričani, da bo rodilo tudi pri nas pozitivne uspehe.
V tem smislu so se vršila vsa predavanja. Obisk in moralni uspeh svedočita, da bo našla šola s svojimi težnjami tudi pri nas razumevanje in potrebno podporo. Predaleč pa bi vedlo podrobno opisovanje posameznih. predavanj, ki so tvorila lepo zaokroženo celoto s skupno vodilno idejo in glavnimi smernicami. S to prireditvijo je storjen prvi korak, da se skrči in polagoma izgine škodljiva razdalja med šolo in njenimi stremljenji na eni ter narodom na drugi strani.
Vsa predavanja so naglašala tri najvažnejša načela, pouka in vzgoje, ki jih deloma že davno poznamo, deloma pa so postala nujna šele s stremljenji po novi šoli. Ta načela so: 1. čim ožji stik šole z domom, 2. go-jenčeva samodelavnost in 3. prvenstvo čustvene vzgoje. Prvega načela pač ni treba še posebej utemeljevati, ker do tega zaključka pride vsakdo, ki ima količkaj razsodnosti in vpogleda v šolsko delo. Ta ve, da je iluzoren
BBBBBBBBBBBBflflBBBBBBflBBflBBBBB«
Mr Novodoilo
originalno angleško sukno
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr. Mastek, Glavni trs 16.
BBBI»nBi!BBgiBGBBBiMg»g!^£»BB|&mi3BI
mariborske dekliške šole. sestavile in namenile ameriški deci. Če omenimo še par steklenic neke kisle vode iz Srbije, smo pa z našim prispevkom k mednarodni zdravstveni razstavi gotovi.
Človek se mora v začudenju in še bolj v zgražanju vprašati, kje se je našel strokovnjak, ki je uredil ta razstavni prispevek. Še hujši je tisti, ki ga je poslal in ga za škandalozno zanikernosl in nekulturnost gotovo še sijajno plačal. ;Saj je znano, da pri nas razni propagandistični organi zaslužijo ogromne svote ter se zato tudi tako pehajo za takimi posli.
Če so v Beogradu že sklenili udeležbo na razstavi, ko bi morali vedeti, da na zdravstvenih pridobitvah nimajo kaj posebnega pokazati, bi bilo lahko vsa j toliko pameti, da bi ob tej priliki napravili primerno reklamo za naša številna zdravilišča, letovišča in krasne kraje, ki se v zdravstvenem oziru lahko najboljše uredijo. Mogoče so mislili na to, pa ker bi potem morali podati svetu predvsem mnogo iz Slovenije, Dalmacije in prečanskega sveta sploh, so si stvar zopet premislili in so poslali na razstavo rajši medalje, par stik, par steklenic svoje kisle vode in poleg drugih stvari, ki spadajo na razstavo, kakor pest na oko, še par preprog iz Pirota.
škandalozno gospodarstvo s tobakom. Na eni od zadnjih skupščinskih sej so poslanci opozicije vsestransko orisali škandalozno gospodarstvo s tobakom, ki ga je toliko v naši državi, da bi moralo biti od njega ogromno dohodkov in da bi morali biti z njim tudi državljani najboljše preskrbljeni. V pogledu škandaloznega gospodarstva s tem državnim bogastvom so opozicijonalni poslanci navedli vse od največjega pa do najmanjšega krivice, ki se godijo sadilcem tobaka, nečednosti in lumparije, ki se vršijo pri odkupovanju, slabo gospodarstvo v monopolski upravi, zanikmosti in goljufije po raznih tobačnih tovarnah, slabe plače tobačnim delavcem itd. Vladna večina je vse to nekaj časa poslušala — ovreči ali zanikati itak ničesar ni mogla — potem je pa razpravo o tobaku prekinila in je prešla na dnevni red. Ministri in vladni poslanci gotovo ne bi prešli na dnevni red, če bi morali kaditi tak tobak, kot ga kadimo mi tu v Sloveniji. Ves tobak in vsi tobačni izdelki v Sloveniji imajo pri splošno zanikrnem opravljanju s tobakom naravnost rekord. V Sloveniji se dobijo n. pr. naj slabše »Vardar« cigatere. Vardar ji v Zagrebu so boljši, v Beogradu na najboljši, če izdajo kako novo vrsto cigaret, ta tako dolgo ne pride v Slovenijo, dokler niso iztuhtali, kaj bi se dalo pod tem imenom in seveda po isti visoki ceni najslabšega in najzanikernejšega napraviti. V cigatrelah najdemo vse mogoče od korenin, vrvic pa do žrebljev. V 20 gramskih tobačnih paketih se najde tudi podobna nesnaga in če te slučajno ni, so pa v paketu vsaj pločevinasti koščki, s
vsak njen napor, a ko dom in druga učenčeva okolica rušita sproti, kar šola s težavo zida, ako zlohotno izpodkopavata ugled učiteljev bodisi te ali one kategorije. Seveda se najdejo sence tudi tukaj kakor pri vsakem stanu in baš zato nima nobeden pravice, da bi vrgel kamen na drugega.
Drugo načelo, načelo samodelavnosli in samostojnosti je postalo potrebno nujno v današnji dobi naglega življenja in neizprosne borbe za obstanek, šola se mora ozirati na praktične potrebe in vzgojiti podjetne, samozavestne in samostojne ljudi s tem, da .jih že v mladosti navaja k produktivnemu delu in samostojnemu iskanju. Ne gre pa pri tem le za konkurenčne boje med narodi, državami. Umevno je, da je v politični in gospodarski borbi najjačji oni narod, ki ima največ sposobnih in podjetnih poedineev. Idealno bi seveda bilo, ako bi se mogli izogniti vsem tem sebičnim borbam, ako bi se dala izvesti načela čistega altruizma ali pa celo utopije skrajnega komunizma. Toda to so samo nedosežni ideali, ki bi se dali uresničiti le, če bi na zemlji ne bivali ljudje, ampak angeli. Dokler pa smo na zemlji samo ljudje, sebičneži že po svojem bistvu, mora računati s tem tudi šola ter usposobiti posameznika za. uspešno borbo za vsakdanji kruh. Da pa ta borba ne prekorači dovoljenih mej, zato mora skrbeti pravilna čustvena in socialna vzgoja.
S tem prehajamo že k tretjemu načelu, ki daje pred nost čustveni vzgoji, vzgoji značaja. To je nedvomno najvišja in najsvetejša naloga šole sploh. K sodelovanju na tej podlagi pa so poklicani vsi činitelji, ves miljé, ki obdaja mladega človeka v burni dobi kristalizacije njegovega mišljenja, čustvovanja in stremljenja. Otresti se mora zlasti inteligenca napačnega mnenja, da je vzgojno, kakor tudi obče kulturno delo med narodom nekak monopol poklicnih učiteljev. Šola sama torej pospešuje sicer čim največji razmah gojenčevega razuma, vendar pa je njen giavni cilj, da ga vzgoji v rahločutnega, strpljivega in značajnega člana človeške družbe. Domovina potrebuje sicer velikih duhov in učenjakov, a še mnogo, mnogo bolj poštenjakov, osebnosti, značajev.
katerimi so paketi speti skupaj ali pa več prahu in smeti, kot pa pravega tobaka. Cigara — z listjem ovit štor —, cigareta — v stročnici slabega papirja malo prahu in korenin, ali pa stročnica trdo nabasana z najrazličnejšo tvarino, od katere je pa najmanj pravega tobaka, paketi polni smeti, ki naj bi bil drag tobak itd, to so izdelki raznih tobačnih tovarn, tiste tovarne pa, ki: dobro delajo in vse kar se dobrega napravi, pa gre J» večini v Beograd ali pa z velikimi količinami najboljšega tobaka ven iz države.
Dnevne novice.
Ne bodo ušli — davčna oblast je že na delu. Iz Ljutomera poročajo: »Naša Straža« je razkrinkala »državotvornost žerjavovcev ob prilikah, ko bi bili morali tudi oni seči v žep in spustiti v državno blagajno to, kar je j pripada po zakonih, a so se goljufivo potuknili pred zakonom in davčno oblastjo. Zamolčali so davčni oblasti več pogodb in čisto navadno ogoljufali pocl krinko »državotvornosti« državo za cele milijone. Na to laži-državotvornost ter goljufijo je opozorila »Straža« za to kompetentno oblast in ta že preiskuje pri davčni oblasti v Ljutomeru, kako in za koliko je Žerjavova gospoda uščipnila državo samo pri sklepanju neprijavljenih pogodb pri Križevski opekarni. Gospodom, ki so udeleženi pri tej aferi in krivi te goljufije, je že presneto vroče, ker bo treba seči v lastni žep in odšteli milijone dinarjev. Razni policajdemokratski gospodje pri Križevski opekarni računajo na vsemogočnost Žerjava, da bo pač on pogrnil preko cele afere svoj črni plašč, a se tokrat presneto varajo, ker je zadeva s pogodbami in številkami v rokah poslancev Jugoslovanskega kluba. Poslanci SLS bodo pred celo skupščino terjali odgovor: ali so stebri žerjavščine vplačali v državno blagajno svote, katere jej pripadajo po zakonu. Davčna oblast v Ljutomeru ni s kaznijo in to z milijonsko, kljub vsem intervencijam prizanesla gospodu Fricu Zemljiču in ne bo tudi: Praprotniku, kr. ministru n. r. Kristanu in Žerjavovemu bogu na Murskem polju, g. Lovretu Petor varju. Gospod Petovar že bridko čuti na žepu, kaj da je ptujska »Petovia«, a še bolj bo pomnil Križevsko opekarno, ki mu je samo začasno dala opeko za hotel v Ivanjkovcih. Davčna afera pri Križevski opekami bo razkrita pred skupščino v vsej nagoti ter lopovščini .v času, ko bije Pribičevič—Žerjavova družba balkansko perfiden zakulisni boj za nadaljni obstanek v Pašiče-vem kabinetu.
Predsednik SDS mariborske oblasti g. dr. Franjo Lipoid in afera Praprotnik— Kristan—Petovar. Ta afera, ko-jo je dosedaj samo v njenem prvem delu razkrinkala »Naša Straža«, do mozga grize vse policajdemokratske prvake. Doslej niso odgovorili na »Stražina« razkritja javne» po svojih glasilih niti ene besedice. »Jutro«, ..»Narodfe in »Tabor« so sicer zelo občutljivi ter gostobesedni glede raznih malenkostnih očitkov, a takrat pri tej veliki ,in na debelo »državotvorni« aferi pa molčijo, kakor bi jim bil zračni pritisk resnično izstreljene granate zavezal jezike. V javnost in v liste gospodje od SDS ne upajo z zadevo, pač pa skušajo z raznimi pismi, obljubami ,in intervencijami vplivati na naše informatorje, da bi že »Straža« vendar enkrat utihnila o žerjav,ščini najbolj uglednih SDS prvakov in pustila nad to afero zrasti travo pozabljenja. Kako zelo so samostojni demokrat je udarjeni z; našimi odkritji, nam dokazuje dejstvo, da se je zadnje dni mudil v Ljubljani pri Praprotniku radi te afere predsednik SDS' mariborske oblasti, g. dr. Lipold. Vrnil se je iz Ljubljane v Maribor zadnjo sredo. Kaj in kako sta ukrenila v od na® razkrinkani umazaniji, še ne verno, ampak menda nič teh* nega, ker še četrtkovo »Jutro« vedno kot grob molči in mi ne sluha in ne duha o kakem javnem zagovoru. Kolikokrat se je »Jutro« , po farizejsko bahavo tolklo po prsih, češ, samostojnodemokratskim prvakom se v novejšem času ne more nič očitati, a sedaj mu kličemo mi: Hic Rho-dus, hic salta! Policajdemokratske politike in zapeljevanja na Murskem polju bo kmalu konec, za to je tako lepo poskrbel s svojo državotvornostjo — gospodi Lovk» Petovar. '	*
Kot zastopnik Jugoslovanskega kluba se bo udeležil romanja Slovencev v Rim g. narodni poslanec dr. Josip Hohnjec. Naši rimski romarji se odpeljejo iz Maribora v torek ob 10. uri dopoldne.
Dr. Jehart se je srečno, zdrav in neoropan vrnil iz Babilonije in Asirije ter se mudi zdaj še v Sveti deželi. Dne 9. junija misli biti že v Mariboru. Pozdravlja po hudih naporih vse znance in prijatelje. — Dr. M. Slavič.
Birmanih je bilo v dekaniji Velika Nedelja 2488, r Mariboru pa 1023.
Požar na Pragerskem. Danes krog druge ure po polnoči je bila mariborska požarna hramba obveščena o velikem požaru na Pragerskem. Požarniki so takoj odbrzeli n» mesto nesreče in jih ob času, ko beležimo te vrste, še ni nazaj. Sinoči krog 9. ure zvečer so začela iz doslej še nepojasnjenega vzroka goreti ogromna skladišča za slamo in seno, ki so last Geržela. Skladišča so pogorela do tal. Skoda je velika. Geržel je šele lansko leto postavil ta skladišča
Štajerska dijaška orlovska srenja napravi v nedeljo* dne 7. junija, izlet v Ormož, kjer bo celodnevna prireditev s telovadnim nastopom., To je prvi večji polet Dijaškega Orla med ljudstvo. Opozarjamo že sedaj okoličane na to prireditev, ki naj bo veličastna in vredna idejnega bogastva orlovstva. Bog živi!
Razna neurja in vremenske nezgode. Po mokrih ledenih možeh smo imeli par prav toplih dni. In ravno v teh topih dneh je bilo v naši 'državi veliko ter prav občutnih neurij in vremenskih nezgod. Iz Dobrne pri Celju narra poročajo, da so imeli tamkaj zadnjo nedeljo precej dežja
fot toče. Toča Je napravila veliko škode ravno na cvetličnih nasadih kopaltčča. G. upravitelj dobrnesk-Oga kapa-' lisca.je ta dan prestavil iz cvetličnjaka v park krasne paline in razne druge večje cvetlice in baš ta dan je udarila po njih toča ter jih razcefrala. O točk utrganju oblaka, silnih nalivih ter povodnjah poroča časopisje iz raznih Jerajev na Kranjskem. Iz Mostarja v Hercegovim prihajajo poročila, da so imeli v mostarski okolici in po celi Hercegovini v pondeljek popoldne silno nevihto s točo, ki je tajala celih 20 minut. Toča je zabila v velikem obsegu polja ter vrtne nasade. Najbolj so trpeli radi toče herce-govinski vinogradi in tobačna polja. Škodo cenijo na več milijonov dinarjev.
Stnategična železnica Podgorica—Skadrsko jezero. Y najkrajšem času se Mf začelo z gradnjo strategično važne ozkotirne železnice: Podgorica—Skadrsko jezero. Železnica bo dolga 20 km in se bo uporabljala izključno samo v vojaške svrhe. Krediti za udejstvitev te zveze so že dovoljeni in odobreni.
General Wrangel na inšpekciji. General Wrangel se je, mudil te dni v Bosni, kjer je v Sarajevu in v Bdeča h (Hercegovina) pregledal ruske kadrske oddelke.
Ubil lastnega očeta. V selu Vraneševci blizu Slatine na Hrvatskem je ubil komaj 171etni fantalin Ivan Rauševič svojega očeta. Oče je bil pijanec ter razbijač in je v pijanem stanju navalili na sina. Sin je potegnil revolver, ustre lil očeta in se nato sam javil oblasti.
Prepir in krvav pretep radi poginjajoče mačke. V selu Črečana blizu Čakovca se je te dni doigral ta-le slučaj: Seljak Štefan Magdalenič je zagledal na svojem dvorišču mačko, ki se je borila s smrtjo. Kmet je pograbil mačko v zadnjih dihljajih in jo vrgel iz svojega dvorišča na občinsko gmajno. To nasilno preselitev mačke iz kmetskega dvorišča na občinsko gmajno je videl sin Magdaleniče-vega soseda Ivan Preložnjak, s katerim Magdalenič ne živi v najboljšem razmerju. Ivan je spoznal, da je to Pre-ložnikova mačka, jo je v jezi in med kletvicami pograbil in jo vrgel nazaj na Magdaleničevo dvorišče. Magdalenič je vrgel mačko nazaj na. občinsko gmajno, Ivan zopet na 'dvorišče in to premetavanje poginjajoče mačke se je parkràt ponovilo, dokler ni Preložnjak izdrl iz Magdaleni-čevega plota planko in jo- pognal Magdaleniču z vso silo v -rebra. Udar od težke planke je bil tako silen, da se je Magdalenič one-sveščen zgradil na tla in začel bruhati kri. Magdalenič ima zlomljeno rebrc, ranjena pljuča, se zdravi v čakovski bolnici in t-o radi poginjajoče mačke, ki ni imela nitì v zadnjih trenutkih miru na tem prepirljivem in podivjanem svetu.
Dar Dijaški kuhinji. 'Na sedmini po f g. Jožefu Kupčiću pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se je nabralo za Dijaško kuhinjo- v Maribora 37.50 din. Prisrčna hvala!
Kmečko bralno društvo v Rušah je podarilo Dijaški kuhinji- v Mariboru 250 dinarjev v spomin umrlih društvenih ustanovnikov in g. dr. Medveda. Prisrčna hvala!
1L P« na splavarske interesente. Vsi interesenti, kateri so leta 1919, 1920, in 1921 spravili svoje splave brez podjetnikov skozi Falsko vodo, naj se oglasijo na binkoštni pondeljek, 1. junija ob 9. nri pri Sv. Ožbaltu v gostilni Lamprecht v svrho razdelitve od Falske elektrarne založene odškodnine za zamudo časa. Vsi naj prinesejo seboj splavne bolete mestnega magistrata Maribor ali fakture prejemnikov splavov za ta leta. Istočasno se naprošajo občine, da objavljajo ta oklic pri cerkvah. Na poznejše reklamacije še ne bode oziralo. Za interesente: Peter šarma n, Sv. Ožbalt.	229
O zdaj, o zdaj, pa nikdar več . . . Dan žrebanja, srečni dan, 25. junij 1Q25, se bliža- 50.000 srečnih srečk Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano je širom naše, lepe domovine in 50.000 src za ta dan topleje bije. Saj iso: vendar prav ta dan srečnih nešte vilno ljudi, kateri hrepenijo po sreči. Ta bo -dobil vilo »Sreča«, o kateri je že tolik-o sanjal; oni konja z vozičkom, da se bo lahko peljal v nedeljo 'k maši; tretji lepo, dobro molzno -kravo, -da ne bo treba mleka iskati drugod; drug zopet krasno hišno opravo, kolo, šivalni stroj, obleko, vrečo moke, 50 kg sladkorja itd. itd. Srečka stane 10 dinarjev. Dal Bog, da &>i dobil vsak vse, kar si želi! — Torej samo še en mesec je čas za nakup srečk. Ako jih Še kdo nima, naj se požuri; čas hiti in dne 25. junija je žrebanje. -Poverjeniki dobijo lOddstotno provizijo. Obrnite se tozadevno pismeno na Loterijski oasek v Št. Vidu nad Ljubljano, ali pa osebno »a gdč. Ivanko Zakotnik istotam. V Ljubljani se dobijo srečke v Nabavni zadrugi Ljudskega doma, v Jugoslovanski tiskarni iin v vseh večjih trafikah. V Mariboru v travki g. Kopina Franjo, Kralja Petra trg 2,
Borza. Newyork 60.35—61.15, Praga 179.30—181, Ounaj 8.54—8.76, Italija 251—154, Budapest 0.0857— 0.0877, London 297.625—300.625, Parite 321, Zürich 1189—1199. V Curihu notira dinar 8.40.
Iz Maribora.
Tri štiridesetletnice. G. Marko Gr is old in nje-tfova soproga Pavla, zasebnika v Mariboru, sta obhajala -fine 18. maja v domačem krogu 401etni-co poroke. Pred 40 leti- se je njuna slovesna poroka vršila v Št. Petra pri Maribora, kjer ju je poročal ženinov sorodnik’(stric) kanonik Marko Glazer. Starešine sta bila gg. Franc Grisold, «še sedaj živeči veleposestnik na Smolniku, in Miha Nerat, bivši Šolski ravnatelj. Marko Grisold je rojak iz Smol-sni-ka iz stare odlične slovenske rodbine Grisoldove. Pred vojsko jè M solastnik in ravnatelj -opekarne v Račah. Slavljenca živita že več let v Mariboru in uživata splošno Spoštovanje. G. Grisoldu, ki je odličen naš somišljenik, hì njpgovi gospej soprogi izražamo naše iskrene čestitke! — Dne 17. maja je v baziliki Matere Milosti obhajal spo-nun na, 401etnico poroke delovodja v Freundovi tovarni ff* L Fras' s svojo' soprogo. Slavnosti so se udeležili šte-
vilni prijatelji slavljenčevi,1 delavstvo tovarne, ravnateljstvo in uradništvo. Pevski zbor organizacije pekov s svojim lepim petjem je sodeloval pri sv. maši na cerkvenem koru. Delavskemu jubilantu so po cerkveni slavnosti priredili -otroci in prijatelji na sinovem domu v Krčevini- prijetno -domačo slovesnost. Vrlemu možu in njegovi soprogi želimo srečo še dolga leta! — Prihodnjo nedeljo, 24. maja, slavi enako obletnico naš zvesti somišljenik g. Jožef 'Serb e la z gospo soprogo Jožefo. Zjutraj se vrši v baziliki Matere Milosti v spomin na 401etnico poroke sveta -maša. G. Šerbela je eden prvih mož, ki so v našem mestu pričeli, z organizacijo krščansko-s-ocijalnega delavstva. Dolga leta je bil vrlo delaven odbornik Katoliškega delavskega društva. Šerbela je železniški delavec ter ob enem pomočnik zalk-ris-ta-na v baziliki Matere Milosti. Dobremu starčku ter njegovi, so-pro-gi želimo, da dočakata še zlato poroko!
V	nedeljo, 24. maja vsi v Jarenino! Prihodnjo nedeljo se peljemo Mariborčani z vlakom ob enih popoldne do Pesnice in od tam gremo pol ure peš v Jarenino na veliko ljudsko veselico in slavnost naših organizacij. Naj nihče naših ne izostane!
Spored orlovske prireditve v Jarenini. Ob pol 8. uri odhod z zbirališča pred Jarenino k cerkvi. Ob pol 10. uri dohod k slovesni službi božji, slavnostni govornik preč. g. svetnik Evald Vračko iz Št. lija. Po službi božji poklonitev na grobu bivšega predsednika jareninskega Orla, tor. Škeia. Ob 1. uri skupno kosilo. Ob 1.45 sprejem došlih gostov, ob pol 3. uri večernice, ob 3. uri telovadba, kjer nastopijo člani, članice in obojni naraščaj. Bog živi!
Jugoslovanska strokovna zveza ima redni občni I zbor v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. uri dopoldne v društ-I veni dvorani na Koroški cesti št. 1.
Seja ožjih odborov organizacij SLS za mesto Maribor za vseh 5 okrajev se vrši prihodnjo nedeljo, dne 24. maja točno ob 11. uri v tajništvu in ne ob 9. uri, kakor je prvotno določeno. Prosimo, da se gg. odborniki gotovo udeležijo seje.
V	zavodu šolskih sester v Mariboru je dne 20. ma ja ob pol 11. uri po noči umrla strokovna učiteljica s. Mr. Norberta Mav. Kol. jako spretna, nadarjena in priljubljena učiteljica in vrla vzgojiteljica je "z veliko požrtvovalnostjo delovala na vadnici, ža tem na učiteljišču in meščanski šoli nekaj mesecev manj kot 25 let. Podlegla je hudi srčni hibi. Vsem njenim bivšim učenkam in znancem najtopleje -priporočamo pokojno sestrò v Sv. molitev in blag spomin. Naj počiva v miru!
Oba glavna krivca o zločinu Miki simulirata blaz-! nost. Prihodnjo porotno zasedanje na mariborskem okrožnem sodišču se prične dne 15. junija. Glavni slučaj pri tem zasedanju je umor Miklove družine. Glavna krivca sta Žlahtič in Čič. Žlahtič je že par mescev v jet-niški bolnici radi pljučne bolehavosti in se je začel zadnje dni delati slaboumnega. Z bližanjem porote je tudi morilec Čič začel s simuliranjem blaznosti. Ni izključeno, da bosta oba morilca še pred zasedanjem poletne porote poslana v Studenec pri Ljubljani na opazovanje.
Nesreča. Kakor smo že poročali, je 19, t. m. opoldan povozil avtomobil tovarne »Kovina« na Teznu pri Mariboru 14 letnega, tam uslužbenega, na Zrkovski cesti št. 12 stanujočega vajenca Josipa Čagrama. Pripeljali so ga v bolnico, kjer je vsled velikih bolečin umrl še isti večer. Pri 20. t. m. vršeči se obdukciji se je ugotovilo, da mu je kolo, katero ga je -prijelo za glavo, povzročilo razen zunanjih poškodb, tudi razpoklino v lobanski kosti, vsled česar je nastalo krvavljenje, deloma nad možgani, deloma pa v možganih samih, kar je povzročilo tudi njegovo smrt. — Kakor čujemo iz zanesljivega vira, bodo sorodniki umrlega stavili precejšnje odškodninske zahteve napram tvrdki »Kovina«. Krivec pa se bo bržkone moral zagovarjati pred sodiščem.
Ponesrečil. Včeraj popoldne se je vršil na Pobrežju -pogreb fanta Cagran, katerega je povozil avtomobil na dvorišču tvrdke »Kovina« na Teznu. Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva, zastopstvo občine, zastopstvo tvrdke »Kovina«, šolska mladina -pod vodstvom g. nadučitelja, ki -je držal pretresljiv govor, šolski zbor je zapel žalostinko. Nesrečni materi-vdovi, kateri je odvzeta opora v njenem bornem življenju, naše iskreno sožalje!
Kraljev dar Glasbeni Matici. V prav posebno čast si lahko šteje Glasbena Matica v Mariboru, -da sta kralj in kraljica počastila njen koncert v Beogradu. Kakor se je na-m zatrjevalo, je bil to prvi slučaj, da sta se prikazala na kakem javnem koncertu. Niti rumunski pevski reprezentanci nista prisostvovala. Slovenci vemo ceniti to izredno -odlikovanje in gojimo le eno iskreno željo, da sta visoka gosta čutila našo iskreno ljubezen do kraljevske dvojice. Svojo veliko naklonjenost do nas pa je pokazal N j. Vel kralj tudi s tem, -da je poklonil pevskemu zboru 5000 dinarjev. Uprav kraljevski dar za naše Glasbene Matičarje.
Pobrežje pri Mariboru. Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica v Pobrežju priredi v nedeljo, dne 7. junija t. 1. v lepem in velikem gostilniškem vrtu gostilne g. Simoniča v Pobrežju vrtno veselico. Spored bo zelo obširen in se bode lahko vsak gosi najboljše zabaval. Začetek veselice ob 15. uri popoldne, konec to polnoči. Vstopnina za osebo 5 D. V slučaju slabega vremena se vrši veselica drugo 'nedeljo,
14.	t. m. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
šport. Dne 31. t. m. se vrši v Mariboru slavnost razvitja prapora najmlajšega mariborskega kolesarskega kluba »Perun«. Spored bo sledeči: 1. Na predvečer ob
20.	uri bo bakljada kolesarjev in motociklistov iz Narod, doma po glavnih ulicah. 2. Dne 31. maja ob 7. uri start dirkačev mtotociklostov na progi Maribor—Dravograd —Maribor 130 km, 7.5 uri start dirkačev kolesarjev na . progi Maribor—Brezno—Maribor 66 km. 3. Ob 9. uri sprejem dirkačev na cilju, Koroška cesta in pohod v
Narodni doni. 4. Ob 10. uri povorka iz Narodnega doma' po glavnih ulicah na Glavni trg. 5. Ob H. uri na Glavnem trgu razvitje prapora in na to na Trgu Svobode defilacija kolesarjev in motociklistov. 6. Od 15. ure dalje velika vrtna veselica v Narodnem domu.
m-niiiiiiii«Miiini 'i iiimiiiimwiMiiaminiii'iBM
Rimskim romarjem
še javimo: 1. Duhovnikom-romarjem je za časa to-* manja recitacija brevirja izpremenjena v recitacijo vseli treh delov sv. rožnega venca.
2. Vozni red posebnega vlaka po jugoslovanski progi do Postojne smo objavili že zadnjič. S tem vlakom pridemo v Postojno dne 26. maja ob 6. uri 10 minut popoldne. Iz Postojne naprej do Rima vozi tudi posebni vlak po sledečem voznem redu:
26. maja: Postojna odhod zvečer ob . . 61i 50 min.
Trst dohod zvečer ob . .	. 8 h 45	«
Trst odhod ponoči ob . .	. lih —	«
27. maja: Padova dohod zjutraj ob .	. 4 h —	«
Padova odhod zjutraj ob .	. 8 h 10	«
Rim dohod ponoči ob . .	. lih 15	«
Nazaj se vozimo tako-le:		
4. junija: Rim odhod zjutraj ob . .	. 5h —	mm*
Assisi dohod zjutraj ob .	. 10h 17	« ’
Assisi odhod popoldne ob	. 4 h 30	
5. junija: Benetke dohod zjutraj ob .	. 6 to 45	«
Benetke odhod popoldne ob	. 4 h —	«
Postojna dohod ponoči ob	. 10 to 45	«i
Domov bomo prišli pač v soboto dne 6. junija		do
poldne.		: i
Torej dne 26. maja, to je v torek na	svidenje!	
Dr. Anton Jerovšck.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh Mih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
IS
»O, gospod: stric!« je rekla spoštljivo. Ponašala se j« z nekimi sorodstvom z inženjerjevo družino in ga vedno tako nazivala. »Gotovo ste prišli obiskat gospo teto?« »Gospa teta« je bila inženjer jeva sestra, gospa Rige$* »O, pozdravljena, Marijana«, je rekel inženjer iti šel po stopnicah gori. Marijana mu je sledila z lučjo..
»Klanjam se«, je začel gospod Giacomo, ki mu je prišel naproti z drugo lučjo. »Vidim in priznavam težki, položaj, toda resnično . . .«	;
Obriti, rdečkasti obraz gospoda Giacoma, ki je če-* pel nad veliko ovratnico in na majhnem drobnem te« lesu, zavitem v črno suknjo, je izražal s krčevitim premikanjem ustnic in trepalnic in z žalostjo v očeh kar najbolj smešen nemir.
»Kaj pa je novega?« je vprašal inženjer nekoliko, osorno. V svoji poštenosti in odkritosrčnosti ni imel* nič kaj razumevanja za pomisleke ubogega, boječega-gospoda Giacoma.
»Dovolite«, je pričel Puttini; nato se je obrnil k služabnici in ji ostro rekel:
»Idi, idi v kuhinjo; kadar te pokličem, pa pridi. No* idi že vendar! Ubogaj me, pravim. Ali je to spoštovanje? Ukazujem ti! Jaz sem gospodar!«
»Gospod Zäcomo je, postal naenkrat tako krut samo zato, ker je bila njegova služabnica tolikanj radovedna in tako brezobrazno vnemama za strogi ukazi svojega gospodarja.
»Joj, kakšen vražji človek!« je odgovorila dekla m jezno dvignila svetilko, ■ »Ali je to kakšno obnašanje? Kaj pravite k temu vi, gospod stric?«
»Čujte«, je rekel inženjer, »namesto da tu klepetate, ali ne bi bilo bolje, da bi šli ven?«
Marijana je godrnjaje odšla in gospod Giacomo je začel pojasnjevati cenjenemu gospodu inženjerju z . mnogimi »pa«, »če«, »ker«, »resnično«, svoje naj-skrivnejše misli. Obljubil je bil, da bo prisostoval tajni* Luizini poroki kot priča, sedaj pa, ko je bilo res treba; oditi v Castello, se ga je polastil velik strah, da bi; utegnilo biti vendarle zelo nevarno.
Posestvo: pet oralov, dobro obsojeno, z gospodarskim poslopjem, se takoj poceni proda. Naslov: Gradiška- 39, Spodnja Sv. Kungota, pošta Pesnica.	240
Dobroohranjeno moško kolo se proda. Maribor, Ruška cesta3 na dvorišču.	234'
Pozor kmetje, delavci, obrtniki!
Obiščite v Mariboru vinotek	/R
mr Štajerko klet -mm
t podzemeljskih prostorih restavracije »Narodni dom«. Belo in črno vino liter od j 9' D naprej. Mrzla in topdäi jedila: Pristni jabolčnik. Toči se tudi čez,ulico.
Priporoča se najbolje A. M. Oset.	j
I®®
ir<3lK KIKiMJKIMiM
kaučuk podpetniki in podplati
vzdržijo vsako vreme, so prožni in bigijenični.
Birma se bliža. Vsled prenovljenja lokala prodajam po tovarniških cenah vse vrste ur, zlatnine, srebrnine itd. Popravila svoje stroke izvršujem točno in poceni z jamstvom. Lovrenc Stoječ, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8.	182
Plima Dikkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Maribor, Krekova ulica 14.	103
Laneno prejo tke v lepo domače platno in zamenjava predavo najugodneje: Tkalnica »Krosna«, v Ljubljani Zrinjskega cesta 6.	227 3—1

Popolnoma yapno
naložite svoj denar pri
KREK0YI POSOJILNICI Y MARIBORU
reg. žadr. z neom. zav.
Kokoška cesta št, 1 piti cerkvi sv. Alojzija«
Sprejme vsako, tudi najmanjšo vlogo. Obrestuje zelo ugodno, večje vloge pa po dogovoru. — Uradne ure: sobota: 15.—17. — nedelja: 10—12.
I
E
E
S
E
E
®S®®®!»
es®@s@®®@®[*
VqTtì
TOVARNA
najboljše in najvarnejše
I Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru,
E
I Stolna ulica št, 6
POPRAVILA
MEHANIK IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje
1 MARIBOR samo Vetrinjska ulica 30.
Telefon št. 434.	^8
m
p. z. z n. z,,
1 ■ i
ki obrestuje hranilne vloge po
1% in 310%
oziroma po dogovoru.
Stolna elica St. 6
Pletene vrtne gami- i ture in stojala za Jj cvetljice U
ima v naj večji zalogi g)
IGO BALOH I
. m
e Rogaška Slatina =
Maribor« Goipsska uf. 15
najmodernejše zdravilišče v naši državi. — Jako ugodno subalpihsko
podnebje.
Eezona od l.maja do 30, septembra.
Svetovno priznano, zdravilišče za kronične bolezni v želodcu in črevih, za jetrne'in ledvične bolezni, debelost, žolčni kamen in putiko.
Mineralna voda Rogaške Slatine je priznano islovredna z ono v Karlovih varih in Marijinih lažnih na Češkem.
Prospekte pošilja brezplačno: Ravnateljstvo zdravilišča, cenike in pogoje za nakup mineralne vode daje zastopnik za Maribor in okolico: M. B e r d a j s , M a r i h o r.
5 CEM ENT §
llPMOlaJ I TRAVERZEl
■
■
■	in vse vrste železnine J po najnižji ceni se 2
■	dobi na drobno in de- ■
belo pri tvrdki
: Ivan Koražiia š
£ trgovina z železnino J ^
§: Maribor :■«
lettu»	i
Najpopolnejši •*
Stoeffer šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dòm. Preden m nabavite stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga,
Ljubljana, Seienburgova ulica 6/L
Aleksandrova cesta 42 Meljska cesta L
sem že obnovil naročnino Ì
Kreditno društvo Mestne hranilnice v
Mariboru
dovoljuje trgovske ter obrtne kredite po zelo nizki obrestni meri za sedaj 16 odstotkov proti vknjižbi ozr. menicam.
Sprejen:a tudi vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in koneČno celo mesto z
vso davčno močjo.
Podrobneje informaci je je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Miklošičeva ulica 2 — pritličje na levo.


»3 i m ! MI w :I m i M i K i H i ra ! f-T | K ! K1 Ki KIK | K ! K ! K ! K j K1K i K1K
Zadružna gospodarska banka d. d.,
Podruinlea ▼ Maribora.
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo Izvršuje vse bančne posle najkulantnejel — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodcJalM arečk «irlavM r»*r. loterije

& !

M rmy i j r -s. r «a. m i r/ri O ; ti ■ ti ù ! Ü * ü ; t’i ! ti ! /i
j m i m i i	, m i-r,* | rj\ #v* \ v I ^
Ta IW*a 1 k'a !	* ti I
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straž©<.