BILI SMO
V DELOVNI ORGANIZACIJI VARNOST
Elektronika 
trka na vrata varnostnikov
Delovna organizacija Varnost se je, kljub temu, da komaj dobrih osem mese-cev domuje na lokaciji v Koprski ulici s svojim delovanjem živo vključila v razre-ševanje potreb delovnih organizacij in TOZD, ki so našle svoj delovni prostor ob tej cesti, ki vodi v industrijsko cono -VP3/3.
Podjetje Varnost je bilo ustanovljeno leta 1958 na predlog organov za notranje zadeve. Tedaj je imelo zelo ozko poslovno usmeritev. Njeni delavci in sodelavci (upo-kojenci) so z nočnimi obhodi predvsem varovali trgovske lokale in zapirali izložbe-na okna.
Tako je bilo pred 22 leti. Danes je de-lovna organizacija VARNOST razprostra-njcna s svojimi 16 TOZD in DSSS po vsej Sloveniji z izjemo Pomurja. Na Koprski 46 imajo svoje sodobne prostore Delovna skupnost skupnih zadev, TOZD Vič, TOZD Tehnična zaščita z DE Gasilski scrvis in Tehnična zaščita ter šola za nad-zornike z internatom. Skupaj združuje de-lo v delpvni organizaciji dobrih 2300 de-lavcev. Njim pa priskoči občasno v pomoč še skoraj 500 upokojencev in precej štu-dentov.
Ker pa se z delavci - varnostniki sreču-jemo skoraj vsak dan, smo direktorja de-lovne skupnosti Toneta Majzla, direktorja TOZD tehnična zaščita Antona Čoviča, predsednika koordinacije OO ZK Toma Sotlarja, vodjo komercialne službe Marja-na Dovjaka, Jožeta Dovča iz Gasilskega servisa, vodjo plansko—analitične službe Anico Kosovel, vodjo enote za izobraže-vanje Ljudmilo Bračko ter direktorja TOZD Varovanje premoženja Ljubljana Vič Janeza Verdnika, pozvali, naj nam razkrijejo posebnosti delovanja in pogojev ustvarjanja delavcev te delovne organiza-cije.
Varnostnikov primanjkuje
V celotni delovni organizaciji in tudi v TOZD Varovanje premoženja Ljubljana Vič je najpomembnejše kadrovsko vpraša-nje. Kljub svoji razprostranjenosti imajo v delovni organizaciji oziroma njeni DSSZ malo »režijskih delavcev«. V slednji zdru-žuje delo slabih šestdeset delavcev, po po-sameznih TOZD pa imajo le direktorja in administrativnega referenta. Ti opravljajo vsa poslovodna in stokovna dela ter admi-nistrativna opravila. Ob tej peščici pa so razprostranjeni varnostniki in nadzorniki. Med njimi je zelo malo žensk, kljub temu, da recimo v TOZD Ljubljana-Vič menijo, da bi lahko ženske opravljale delo varnost-nika v dopoldanski izmeni. Tako bi rešili problem pomanjkanja delavcev za popol-dansko in nočno izmeno, v konceptu celot-ne delovne organizacije pa je zabeleženo, naj bi ženske pričeli vpeljevati v receptor-ska dela.
Če so bili pred leti vratarji predvsem starejši, bolehni ljudje, so danes s prizade-vanji delovne organizacije VARNOST, varnostniki v večini mlajši, fizično sposob-nejši Ijudje. To je potrebno zaradi velike odgovornosti teh delavcev, pa tudi zaradi omejevanja zaposlovanja upokojencev.
Žal pa ne morejo dobiti toliko varnostni-kov, kot bi jih potrebovali. K temu nekaj prispevajo sorazmerno ostri sprejemni po-goji (moralnopolitična neoporečnost, ne-kaznovanje, izpit za varnostnika, prizade-vanje, da bi imel vsak varnostnik tudi izpit za izprašanega gasilca) in prešibko plačilo. Varnostniki lahko ob obleki (velja 6000 dinarjev) pridobijo pri rednem mesečnem plačilu po opravljenem delu prav vse do-datke po »sindikalni listi«, a v plačilni kuverti se kljub temu težko zbere več kot osem tisoč dinarjev. Kljub mnogim nede-Ijam, praznikom, prostim dnevom, nočem, itn. Zato menijo, da bo potrebno sedanjo osnovo od pet do šest tisoč dinarjev zvišati in jo v povprečju zvišati vsaj  na 6500
dinarjev. Tega pa jim žal ne dovoljuje resolucija (sodijo v krog družbenih dejav-nosti) in zato tudi fluktuacija ne pojenja.
Zato redno vabijo na pogodbeno delo okrog 500 upokojencev in študentov.
Brez njih, tako je menil tudi Janez Ver-dnik, ne bi mogli zagotoviti neprekinjene-ga varovanja družbene lastnine. Samo ta TOZD opravi s svojimi 240 delavci meseč-no okrog 40 tisoč ur varovanja. V poletnih mesecih večina delavcev želi na dopust in tako morajo upokojenci vskočiti za polnih 120 tisoč ur. Dolgoročno bo moč rešiti pomanjkanje varnostnikov le z množično uvedbo elektronike. O tem nekoliko ka-sneje.
Izrazitejša skrb za delavce
Neposrednejša samoupravna organizi-ranost delovne organizacije na 16 TOZD je pospešila skrb za delavca. V vseh TOZD so resneje pristopili k reševanju stanovanjskih zagat delavcev, urejajo zdravstveno in zobozdravstveno ambulan-to, pa tudi o družbeni prehrani za delavce se dogovarjajo z delovnimi organizacijami, v katerih imajo odprte delovne naloge va-rovanja.
Bodimo določnejši. Zbori delavcev, tudi v TOZD Varovanje premoženja Ljubljana Vič, so obravnavali dva pomembna sa-moupravna splošna akta: Dogovor o zdru-ževanju sredstev za reševanje stanovanj-ske problematike posamezne TOZD in DSSZ DO Varnost naj bi pospešil reševa-nje stanovanjske problematike delavcev z dodeljevanje kreditov za nakupstanovanj, gradnjo hiš ter adaptacijo. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za grad-njo nedružinskih stanovanj pa naj bi omo-gičil DO Varnost, da bi skupaj z delovnimi organizacijami oziroma TOZD TOVIL, Žičnica, Hoja, Varnost in IGO zgradili med temi podjetji samski dom s 450 poste-Ijami z vso infrastrukturo. Delavci sospre-jeli predlog družbenopolitičnih organiza-cij, da bi v naslednjih desetih letih združe-vali tri odstotke od dohodka za izgradnjo nedružinskih stanovanj. S to pridobitvijo bi se tudi ljubljanskimTOZD DO Varnost gotovo odprli boljši kadrovski časi.
Mednaslov bi lahko kdo razumel tudi kot enostransko (poslovodno) skrb za boljše delo delavcev v DO Varnost. Z dobrim informiranjem ter aktivnim delom družbenopolitičnih organizacij v TOZD in delovni organizaciji pa želijo doseči, da bi delavci resnično (skupaj z uporabniki) od-ločali o nadaljnem razvoju te delovne or-ganizacije.
Če vzamemo za primer le TOZD Varo-vanje premoženja Ljubljana-Vič, ki sega po naši občini in še tja do Postojne in Pivke z okrog šestdesetimi delovnimi nalo-gi (mesta varovanja), si lahko zamišljamo kako težko je izvesti dobro obveščanje delavcev in izpeljati določilo zakona o združenem delu o informiranju. Da ne bi bilo neobveščenega delavca, se v tej TOZD poslužujejo štirih oblik posrednega in neposrednega informiranja. Živo infor-macijo posredujejo nadzorniki ob svojih rednih obhodih (če bi se v TOZD Vič podali na pot od enega do drugega varo-valnega mesta bi zbrali kar 400 kilome-trov) ter predstavniki TOZD, uporabnika, milice na rednih delovnih sestankih. Pisa-no informacijo pa lahko preberejo delavci v glasilu Varnostnik (osem številk letno) in iz zapisnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ta skrb za hitro, jedrnato in objektivno obveščanje pa je tudi ena od gonilnih sil dela družbe-nopolitičnih organizacij ter dobrega samo-upravnega delovanja. Radi se pohvalijo s tem, da kljub razkropljenosti delavcev, še niso zabeležili nesklepčnega sestanka. Ta-ko organizirano obveščanje pa tudi krepi pripadnost delavcev k delovni organizaciji.
Stabilizacija: manj delavcev, več elektronike
To je dolgoročna pot stabilizacije v de-lovni organizaciji Varnost in s tem tudi v
TOZD Vič. V omenjenem TOZD so zabe-ležili v prvem polletju letošnjega leta za 2,1 odstotka nižje bolovanje, izrazitejši padec nadurnega dela ter močno zmanjša-nje vseh vrst stroškov (propaganda, kilo-metrina, potni stroški, delovne obleke, itn. V celotni delovni organizaciji pa so pri delitvi dali predvsem večji poudarek skla-dom. Tako so imeli ob polletju v delovni organizaciji Varnost 256 milijonov pri-hodka, 229 milijonov dohodka ter 208 milijonov čistega dohodka. Osebnih do-hodkov so izplačali za sedem odstotkov manj kot so planirali in zato predvsem okrepili poslovni sklad. Večje prihranke pa so zabeležili tudi pri izplačilih kilome-trin. Ker nadzorniki redno obiskujejo vse varnostnike, je predstavljala dosedaj kilo-metrina izrazit materialni strošek. Da bi imeli nad njim večji vpliv, so v DO Var-nost kupili 34 »katrc« in tako preprečili možnosti najrazličnejših malverzacij s ki-lometrinami.
Pa preidimo k bistvu mednaslova. Kot ste lahko že spoznali je kadrovska proble-matika, najtežja nadloga obravnavane de-lovne organizacije, zato se v TOZD Te-hnična zaščita oziroma v delovni enoti iste-ga naziva prizadevajo, da bi se vse več uporabnikov odločilo za uvajanje elektro-nike v varovanje premoženja. S sodelova-njem delovnih organizacij ISKRA Elek-trooptika, Inštitut Jožef Stefan, Digitron Buje, Elektron Split, naj bi v čim večih delovnih organizacijah vpeljali primerne elektronske varovalne sisteme. Ti naj bi v kombinaciji z obhodi varnostnikov skrbeli za premoženje predvsem v nočnem, praz-ničnem času. To varovanje je dolgoročno znatno cenejše, kot fizično (varnostnik). Če bo sodelovanje med Varnostjo in na-štetimi delovnimi organizacijami (na do-hodkovnih odnosih) uspelo, bo s tem prav gotovo uresničena tudi temeljna usmeritev delovne organizacije v naslednjem sred-njeročnem obdobju. Istočasno pa bomo dobili v Jugoslaviji prvo kompleksno (in-frardeči, ultra zvočni, mikrovalovni javlja-lec) domačo elektronsko varovalno napra-vo. V nekaterih delovnih organizacijah so se že odločili za tako kombinirano tehnič-no - fizično varovanje. Potem ko so od-pravili disciplinske težave zaradi alarmnih naprav, so tudi oni spoznali prednosti tega načina varovanja. Zato je razumljivo, da ga priporočajo še preostalim 650 delovnim organizacijam in ustanovam, katerih pre-moženje varujejo delavci delovne organi-zacije VARNOST.
S tem pa bi dosegli večkratni stabiliza-cijski cilj. S sedanjimi kadri in elektroniko bi lahko obvladali vsa varovana mesta, uvožene naprave bi nadomestili z domači-mi in varovanje bi bilo za uporabnike ce-nejše. Tak razvojni cilj, pa je potrebno le podpreti.              STANE JESENOVEC