Junij 2012 brezplačno Štorski občan 02 - 2012 Prestopili smo prag novega vrtca Lipa Mojster domače obrti Občinski nagrajenci Spoštovane občanke in občani! seni končali z deli. Drugi pa je rekonstrukcija ceste Svetli dol – glažuta v KS Svetina. To so le največji projekti, s katerimi smo se in se trenutno ukvarjamo. Manjših, pa za naše občane nič manj pomembnih, je še mnogo več, vendar jih ne bi našteval. Mogoče se na prvi pogled komu zdi, da poteka več investicij v centru Štor, manj pa v okolici. Glede na že velikokrat poudarjene finančne težave naše občine smo se bili prisiljeni osredotočili na tiste projekte, za katere smo lahko pridobili evropska sredstva, saj je čas za njihovo izkoriščanje omejen, hkrati pa so to tako veliki projekti, da jih Največja med njimi je prav gotovo vrtec Lipa, katerega uradna sami ne bi zmogli financirati. V prihodnjih letih imamo vsekaotvoritev je bila 31. maja. Dograjene in obnovljene igralnice v kor v načrtu številne prepotrebne investicije, ki bodo olajšale starem delu vrtca, nove v prizidku, kuhinja, knjižnica, telova- življenje v okoliških vaseh in zaselkih. dnica, prostori za zaposlene, urejena okolica v skupni vrednosti 1 milijon 500 tisoč EUR. To so pridobitve, ki so razveselile naše Zadnje čase slišimo veliko kritik na račun majhnih občin z utenajmlajše občane. Z novim šolskim letom bomo uvedli novo meljitvijo, da so bile ustanovljene le z namenom dograditve skupino otrok. Kaj to pomeni za starše, ki so sedaj za svoje otro- osnovne infrastrukture in da se bo njihovo poslanstvo potem, ke morali iskati varstvo drugod, ni potrebno posebej poudarjati. ko bo le ta zgrajena, končalo. Sam ne vidim smisla občine le v Prenovljen in dozidan objekt pa je pomemben tudi z ekološke- izgradnji infrastrukture. Občina je mnogo več od tega. To so poga in ekonomskega vidika, saj je energetsko varčen. samezniki - občani, številna društva, podjetja in obrtniki, vrtec Leto je naokoli in junij je zopet tu. Mesec, ko praznuje občina Štore. V težkih časih, ko nam gospodarska kriza neusmiljeno diha za ovratnik, je težko najti razloge za praznovanje. V občini Štore pa imamo to leto veliko razlogov za veselje, saj smo dokončali kar nekaj zelo velikih investicij, ki bodo služile še več prihodnjim generacijam. Druga zelo pomembna investicija, ki je bila zaključena v začetku letošnjega leta, je povezovalni kanal med obema obrtnima conama. Kanal, vreden nekaj več kot 400 tisoč EUR, je povezal kanalizacijo v Kompolah, delu Prožinske vasi, Dragi ter v obrtni coni Štore vzhod s kanalizacijo v obrtni coni zahod, ki je že priključena na čistilno napravo v Celju. Tretja večja, prav tako pomembna investicija, pa je povezovalni tlačni vodovod Laška vas – Šentjanž. V teh dneh končujemo tudi z urejanjem poti in zaključujemo projekt Celostna ureditev tematskih poti v občini Štore in ureditev tematske poti po Štorah ali krajše Po Štorah. V okviru tega projekta smo na novo uredili in označili 8 pohodnih poti v skupni dolžini 21 km, ki so različno dolge in različnih težavnostnih stopenj. Pripravljena sta spletna stran in priročnik, ki bo podlaga za ureditev morebitnih novih poti. Možnosti za to je veliko, tako po naši občini kot v povezavi s sosednjimi. in šola, starejši v domu itd. Ustvarjenje pogojev za delo ter sodelovanje med njimi je naše osnovno poslanstvo! Ali bi bile danes Štore to, kar so, če ne bi bile samostojna občina? Mislim, da ne. To pa ne pomeni, da se želimo omejiti na naše meje in da ne sprejemamo povezovanja z drugimi občinami. Prav nasprotno. Mislim, da je sodelovanje med občinami v celjski regiji lahko za zgled drugim po Sloveniji in da vedno, kadar gre za večje, širše pomembne projekte, znamo stopiti skupaj. Naj se ob koncu zahvalim vsem občankam in občanom, ki nam s predlogi, kritikami, pa tudi pohvalami pomagajo soustvarjati našo občino, članom občinskega sveta ter članom odborov in komisij, ki tvorno sodelujejo v procesu odločanja o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo celotno skupnost, in občinski upravi, ki zastavljene cilje realizira. Hvala številnim društvom, ki s svojim delovanjem popestrite dogajanje in življenje v naši občini. Hvala podjetjem in gospodarstvu, ki ustvarjate pogoje za delo in zaposlitev ljudi. Hvala današnjim nagrajencem za njihovo delo in dober zgled. Hvala vsem, ki kakorkoli pripomorete k temu, da V letošnjem letu pa nas čakata še dva velika zalogaja. Prvi je nam je skupaj boljše. obnova kulturnega doma in če bo šlo vse po načrtih, bomo jeMiran Jurkošek, župan Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI..........................................................................................................4 OBVESTILA..........................................................................................................................10 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................11 KMETUJMO SKUPAJ...........................................................................................................14 ZGODILO SE JE...................................................................................................................16 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................29 SREBRNE NITI......................................................................................................................33 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................34 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................37 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................38 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 03/577-41-06 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek: od 15.00 do 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si . Zaradi predvidenega izida naslednje številke v oktobru pričakujemo vaše prispevke do 10. 9. 2012. Odgovorni urednik: Dušan Volavšek Prispevke lektorirala: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kraglelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenec. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OBČINSKI NAGRAJENCI prof. FRANC ZUPANC prejme naziv častni občan občine Štore za dolgoletno strokovno vodenje Pihalnega orkestra štorskih železarjev in izjemen prispevek na področju kulture. P rof. Franc Zupanc se je rodil v Novem mestu 14. 2. 1939. Prva leta svojega otroštva, ki so sovpadala z II. svetovno vojno, je preživel v Novem mestu, po vojni pa se je družina preselila v Radeče, kjer je njegov oče ljubiteljsko vodil tamkajšnjo godbo. Tako je Franc že v rani mladosti končal nižjo glasbeno šolo, poleg igranja trobente v godbi pa je dodatno obiskoval tudi pouk klavirja. Po končani OŠ je odšel v srednjo glasbeno šolo v Ljubljano in nadaljeval na akademiji za glasbo, kjer je l. 1965 diplomiral iz klarineta. Kmalu se je zaposlil na celjski glasbeni šoli. Na pobudo nekaterih glasbenikov in z veliko podporo vodstva sindikata Železarne Štore se je po štiriletnem premoru leta 1969 ponovno pričelo zbiranje starejših godbenikov in poučevanje mlajših ljubiteljev glasbe. Vodstvo in učenje je bilo zaupano prof. Francu Zupancu. Sprejel je izziv in godbo v slabega pol leta pripravil za prvi javni nastop. Ponovno oživljena in pomlajena godba se je prvič predstavila kolektivu železarne 1. maja 1970. Od takrat naprej štorska godba deluje neprekinjeno, prof. Franc Zupanc pa je bil njen dirigent dobrih 32 let, ko je leta 2002 strokovno vodstvo predal Mateju Mastnaku. Z vztrajnostjo in veseljem do glasbe je uspešno vodil orkester, ga pripravljal za različne nastope in tekmovanja, vzgajal in izobraževal mlade godbenike, pripravljal notne materiale in je bil tudi po predaji dirigentske palice še naprej brez zadržkov pripravljen priskočiti na pomoč orkestru v takšni ali drugačni obliki. V času njegovega vodenja orkestra je le-ta imel več kot 2.600 nastopov na prireditvah v Štorah in celjski regiji, pa tudi zunaj Slovenije. Kar nekaj let je bil orkester redni spremljevalec množičnega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, kakor tudi mladinskega pevskega festivala v Celju. V tem času je orkester, kakor tudi prof. Franc Zupanc, za svoje delo prejel številna priznanja; celjsko Prešernovo nagrado; bronaste, srebrne in zlate plakete na tekmovanjih slovenskih pihalnih orkestrov v svoji skupini, srebrni znak občine Štore, zlato Gallusovo značko, posebno priznanje JSKD ... S svojim delovanjem in odnosom do glasbe je pustil neizbrisen pečat na številne glasbenike, pa tudi na okolje, v katerem je deloval. BOSIO d.o.o. prejme zlati grb občine Štore za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva in znanosti. P odjetje BOSIO d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990. Začetki proizvodnje manjših peči za termično obdelavo pa segajo v leto 1988, ko je zdajšnji lastnik in direktor podjetja Hugo Bosio v svoji garaži začel obrtno dejavnost. Leta 1998 je bilo podjetje Bosio eno izmed prvih podjetij, ki so svojo dejavnost locirala v obrtni coni v Štorah. Podjetje BOSIO se je specializiralo na področju industrijskih peči za termično obdelavo materialov. Skozi leta uspešne rasti podjetja in prejete nagrade, ki so jih dobili, se je ta odločitev pokazala za pravilno. V podjetju je zaposlenih 73 ljudi, njihove izdelke (peči, izolacijo 4 ipd.) pa lahko najdemo v skorajda vseh slovenskih podjetjih, ki za svojo dejavnost potrebujejo opremo za termično obdelavo materialov. Največji dosežek podjetja v zadnjih 10 letih je vsekakor prodor na tuje trge, predvsem v države EU, Rusijo in Ukrajino ter v lanskem letu še v Indijo, kamor so – podjetju Larsen & Tourbo – prodali največjo jamsko peč. Vse njihove peči so sad lastnega »know howa« in tehnologije, ki jo prilagodijo kupčevim zahtevam. Imajo vrhunske inženirje in izučene izkušene delavce. Podjetje ima lasten razvoj, projektiranje, inženiring, marketing in proizvodnjo. Pohvalijo se lahko s številnimi priznanji za inovacije in dosežke na področju industrijskih peči za termično obdelavo izdelkov ter s standardom kakovosti ISO 9001. Med najpomembnejše dosežke podjetja Bosio d.o.o. lahko štejemo nenehno rast podjetja in povečevanje obsega dela ter seveda mednarodnega ugleda podjetja in blagovne znamke Bosio. Kljub gospodarski krizi podjetje ni odpuščalo delavcev, temveč dodatno zaposlovalo in investiralo v razvoj novih produktov in proizvodnih kapacitet. JUNIJ 2012 ETIKS d.o.o. prejme srebrni grb občine Štore za večletno uspešno poslovno delovanje in sodelovanje. P odjetje Etiks d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1992 in se ukvarja s proizvodnjo in prodajo energetske opreme. Razvojno je podjetje usmerjeno v področje ogrevalnih sistemov s poudarkom na izkoriščanju obnovljivih virov energije. Kotle čeških proizvajalcev Atmos in Viadrus so predelali in jih dopolnili za avtomatsko kurjenje biomase (lesnih sekancev in lesnih peletov). Razvili so družino lastnih kotlov na leseno biomaso z imenom Etiks Biomatik, ki jih odlikuje avtonomnost delovanja in izpol- njujejo vse ostrejše tehnične, ekološke in ekonomske standarde. Podjetje ima lastno proizvodnjo hranilnikov toplote, plod večletnega razvoja pa je tudi proizvodnja peletnih gorilnikov, ki jih dopolnjuje ostala potrebna oprema. Poleg že omenjenih litoželeznih kotlov Viadrus in kotlov za leseno biomaso Atmos je podjetje tudi generalni zastopnik in uvoznik sončnih kolektorjev Thermosolar in uvoznik sobnih kaminov ter kotlov Nordica – Extraflame. Poleg proizvodnje in prodaje nudi podjetje strankam tudi celovito energetsko svetovanje, montažo in servis inštalacijske opreme za centralno ogrevanje, vodovod in kanalizacijo. Svojo dejavnost je podjetje pod okriljem dolgoletnega direktorja, sedaj pa prokurista Draga Žuliča začelo v Prožinski vasi, nadaljuje pa jo v novozgrajenem prodajno–skladiščnem objektu v obrtni coni Štore – vzhod, na naslovu Ob Dragi 3. ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE prejme bronasti grb občine Štore za uspešno delovanje na področju športa in rekreacije. Šport v Kompolah ima dolgo tradicijo. Večinoma je bil povezan s športnim igriščem v »Gajski hosti«. Zadnjih nekaj let je ta dejavnost postala bolj organizirana v okviru Športnega društva Kompole, v katerega je včlanjenih okoli 40 članov, 130 pa je simpatizerjev društva. Društvo je aktivno preko celega leta, pozimi z dejavnostmi v povezavi s snegom, v toplejših mesecih pa z dejavnostmi na športnem igrišču, kolesarjenjem, pohodništvom. Na športnem igrišču izvajajo tedensko rekreacijo, nogomet, košarko, odbojko in namizni tenis. Redno gostijo tudi ligo malega nogometa. V letu 2011 so zgradili brunarico, ki je deloma namenjena shranjevanju športnih rekvizitov, deloma pa kot prostor za druženje članov in simpatizerjev. Z urejanjem brunarice in igrišča nadaljujejo tudi v letošnjem letu. IZLETNIŠKA KMETIJA TURK prejme bronasti grb za uspešno delovanje na področju gostinstva in turizma Izletniška kmetija Turk se nahaja v Prožinski vasi št. 82, ob priljubljeni pohodniški poti, ki vodi na Resevno. Vodita jo zakonca Ljudmila in Srečko Vračko. Ljudmila, ki je končala gostinsko šolo, se je leta 2006 odločila za turistično dejavnost in jo tudi registrirala. V samostojnem objektu na kmetiji so uredili prijeten prostor, kjer lahko sprejmejo tako naključne goste kot zaključene družbe, in JUNIJ 2012 sicer do 45 oseb. Naključnemu pohodniku lahko ponudijo narezek iz suhomesnatih izdelkov iz lastne proizvodnje, po naročilu pa pripravijo kosila, pečenega odojka, ponudijo domače vino in doma pripravljene sladice. V dosedanjem obdobju jih je letno obiskalo od 1500 do 2000 gostov. Pohvalijo se lahko s tradicionalnim dogod- kom: vsako leto ob materinskem prazniku imajo namreč prostovoljni gasilci iz Prožinske vasi pohod na Resevno in ob vrnitvi pripravijo v njihovih prostorih otroci zaključek za mamice, sosede in vaščane s kratkim kulturnim programom. 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 1. dopisne seje občinskega sveta občine Štore, ki je potekala v času od 21. 3. 2012 do 26. 3. 2012 DNEVNI RED: 1. Imenovanje predstavnika občine Štore v skupščini javnih podjetij Simbio d.o.o in VO-KA d.o.o. Občinski svet je na 1. dopisni seji: sprejel sklep o imenovanju Lidije Buser kot predstavnice občine Štore na skupščinah j. p. Simbio d.o.o., dne 27. 3. 2012 in 16. 5. 2012, sprejel sklep o imenovanju Lidije Buser kot predstavnice občine Štore na skupščinah j. p. Vodovod kanalizacija d.o.o. dne 27. 3. 2012 in 16. 5. 2012. POVZETEK ZAPISNIKA 9. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 28. 3. 2012, ob 17.00 uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. potrditev zapisnika 8. redne seje občinskega sveta; 2. predlog zaključnega računa proračuna občine Štore za leto 2011; 3. predlog dopolnitve načrta pridobivanja letnega premoženja občine; 4. predlog obvezne razlage določil občinskih prostorskih aktov glede izvajanja vzdrževalnih del na objektih ali za potrebe objektov; 5. predlog pravilnika o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore; 6. predlog letnega programa športa za leto 2012; 7. pobude in vprašanja. Občinski svet je na 9. redni seji 28. 3. 2012: - potrdil zapisnik 8. redne seje občinskega sveta z dne 21. 12. 2011; - sprejel odlok o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2011; - sprejel dopolnitev načrta pridobivanja stvarnega premoženja občine Štore za leto 2012 (obrazec št. 1); - sprejel obvezno razlago določil občinskih prostorskih aktov glede izvajanja vzdrževalnih del na objektih ali za potrebe objektov; - sprejel pravilnik o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore; - sprejel letni program športa v občini Štore za leto 2012. POVZETEK ZAPISNIKA 2. dopisne seje občinskega sveta občine Štore, ki je potekala v času od 21. 3. 2012 do 26. 3. 2012 DNEVNI RED: ki je potekala v času od 13. 4. 2012 do 20. 4. 2012 DNEVNI RED: 1. Glasovanje o članih Razvojnega sveta savinjske razvojne regije. Občinski svet občine Štore je na 2. dopisni seji: - potrdil naslednje člane Razvojnega sveta savinjske razvojne regije: I. PREDSTAVNIKI OBČIN PRIIMEK in ime : 1. mag. DIACI, Marko 6 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. GORINŠEK, Miran mag. KIDRIČ, Branko KONTIČ, Bojan KOS, Janko MENIH, Darko NARALOČNIK, Franjo PODERGAJS, Benedikt mag. PODVRŠNIK, Boris SUŠNIK, Franc ŠROT, Bojan ZDOLŠEK, Franc II. PREDSTAVNIKI GOSPODARSTVA PRIIMEK in ime : 1. BOSIO, Hugo 2. GRACER, Miran 3. JAMNIK, Stanko 4. KRIVEC, Izidor 5. dr. MALENKOVIĆ, Vladimir 6. MAZEJ, Janko 7. MEH, Branko 8. mag. PENŠEK, Marijan 9. POČIVALŠEK, Zdravko 10. POLAK, Drago 11. STRAŠEK, Bogomir 12. dr. TINAUER, Cvetka III. PREDSTAVNIKI NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRIIMEK in ime : 1. dr. BLATNIK, Stanko 2. CERKVENIK, Janko 3. CESAR, Igor 4. KRAJNC, Marko 5. PRISLAN, Srečko 6. RIHTAR, Kevin JUNIJ 2012 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 3. dopisne seje občinskega sveta občine Štore, ki je potekala v času od 26. 4. 2012 do 7. 5. 2012 DNEVNI RED: 1. Obvezna razlaga drugega stavka 2. člena pravilnika o postopku sprejema otrok v vrtec Lipa. Občinski svet občine Štore je na 3. dopisni seji: - sprejel obvezno razlago drugega stavka 2. člena pravilnika o postopku sprejema otrok v vrtec Lipa (Ur. l. RS, št. 43/09). POVZETEK ZAPISNIKA 10. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je potekala v času od 26. 4. 2012 do 7. 5. 2012 ki je bila v torek, 22. 5. 2012, ob 18.00 uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 8. potrditev zapisnikov 1., 2. in 3., dopisne seje ter 9. redne seje občinskega sveta; 9. predlog o imenovanju predstavnika občine v j. p. Simbio d.o.o. in VO-KA d.o.o.; 10. predlog soglasja k imenovanju direktorice j. z. Regijsko študijsko središče; 11. predlog o podelitvi občinskih priznanj; 12. predlog rebalansa proračuna občine Štore za leto 2012; 13. predlog odloka o celostni ureditvi tematskih pohodnih poti na območju občine Štore – hitri postopek; 14. predlog dopolnitve načrta razpolaganja z občinskim premoženjem; 15. pobude in vprašanja. - 1. 2. 3. 4. 5. - Občinski svet je na 10. redni seji 22. 5. 2012: - potrdil zapisnike 1., 2. in 3. dopisne seje ter 9. redne seje občinskega sveta, - sprejel sklep o imenovanju Lidije Buser kot predstavnice občine Štore na skupščini j. p. Simbio d.o.o. do zaključka mandata občinskega sveta, to je do konca leta 2014, sprejel sklep o imenovanju Lidije Buser kot predstavnice občine Štore na skupščini j. p. Vodovod kanalizacija d.o.o. do zaključka mandata občinskega sveta, to je do konca leta 2014, sprejel sklep o soglasju k imenovanju Katje Esih za direktorico javnega zavoda Regijsko študijsko središče za mandatno dobo 5 let, sprejel sklep, da občina Štore v letu 2012 podeli naslednja občinska priznanja: Franc Zupanc – častni občan občine Štore, Bosio d.o.o. – zlati grb občine Štore, Etiks d.o.o. – srebrni grb občine Štore, Športno društvo Kompole – bronasti grb občine Štore, Izletniška kmetija Turk – bronasti grb občine Štore, sprejel odlok o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2012, sprejel odlok o celostni ureditvi tematskih pohodnih poti na območju občine Štore, sprejel dopolnitve načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2012 (obrazec št. 2). NOVA PRIDOBITEV – TRŽNICA V ŠTORAH Društvo upokojencev Štore se je na eni izmed sej upravnega odbora odločilo, da organizira prodajo domačih pridelkov. Prodajali bi lahko vsi, ki pridelajo doma proizvedene izdelke, s tem, da se poprej najavijo pri društvu upokojencev. Upamo, da nam bo ta zamisel uspela in da bo tržnica sčasoma pridobila svoj namen. Za začetek bi prodajalci iz okoliških vasi predstavili svoje izdelke za prodajo vsak prvi petek v mesecu, od 8. do 12. ure pred prostori društva upokojencev na Lipi, Udarniška 12, Štore. Ob morebitnem zanimanju kupcev pa bomo čas odprtja tržnice spremenili tudi na popoldansko prodajo in večkrat mesečno. Občani Štor, podprite nas in obiščite vam namenjeno pridobitev. Ivanka Tofant JUNIJ 2012 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Nov geografski informacijski sistem V se zainteresirane obveščamo, da je občina Štore prešla na javno dostopen sistem vodenja podatkov o prostoru v občini. Podatki so dostopni na spletnem portalu iobcina oziroma gis iobcina. Povezava do portala pa bo možna tudi preko občinske spletne strani. Do portala se lahko dostopa s katerim koli spletnim brskalnikom. Portal ponuja dva nivoja javnega dostopa do podatkov, in sicer dostop brez prijave (registracije) in dostop s prijavo z uporabniškim imenom in geslom. Za zahtevnejše uporabnike priporočamo dostop s prijavo z uporabniškim imenom in geslom. Prestopili smo prag novega vrtca Lipa Portal vsebuje nabor vseh javno dostopnih podatkov o parcelah, namenski rabi zemljišč, hišnih številkah, stavbah, gospodarsko-javni infrastrukturi, območjih poplav, vodovarstvenih območjih, varovalnih gozdovih, naravni in kulturni dediščini in niz drugih uporabnih podatkov. Portal hkrati ponuja nabor opravil in pripomočkov, s katerimi lahko pregledujemo in uporabljamo podatke na portalu. Na portalu je dostopen tudi uporabniški priročnik za uporabo portala. Jože Šepec spoznavali, da nam bivanje na šoli prinaša predvsem nova spoznanja in izkušnje. Izurili smo se v hoji po stopnicah in po nekaj mesecih smo opazili, kako so tudi najmlajši spretni in neustrašljivi. Da smo se počutili varno in toplo sprejeti, so pripomogli učenci in učitelji, ki smo jih vsakodnevno srečevali na hodnikih. Prvi dan našega bivanja v vrtcu je bil za vse prav poseben dogodek. Otroci so bili veseli in »zmedeni« hkrati. Živahne barve novih prostorov so kar same vabile, da jih občudujemo. Navdušeni smo bili nad prostornostjo igralnic, knjižnico z lutkovnim kotičkom in telovadnico, ki ponuja celo plezalno steno za najmlajše. Prav tako imamo sodobno opremljeno kuhinjo. Vrtec ima devet igralnic. Šest že obstoječih igralnic smo razširili, v prizidku pa so dodatne tri igralnice, ki so talno ogrevane. Vsi prostori so klimatizirani. Otrok ni odrasel človek v miniaturi. Otroci gledajo, mislijo in čutijo na svoj način. Narava hoče, da imajo otroci prej, preden postanejo odrasli, lepo otroštvo in veliko možnosti ter priložnosti za nova znanja, predvsem pa otroštvo, ki za vsakogar od nas pomeni vodnjak, iz katerega bomo pili vse življenje. Hvala vsem, ki ste se in se še vedno znova trudite za naš lepši jutri in živite v prepričanju, da je vrtec zgradba s štirimi stenami in prihodnostjo med njimi. Mateja Kovče A prila smo majhni in veliki vrtca Lipa prvič zakorakali v nove prostore. Na široko smo odprli vrata najmlajšim, ki so prinesli vedrino, razigranost in veselje. Ta dan smo vsi nestrpno pričakovali. Naši pogledi so vsakodnevno uhajali na gradbišče in spremljaji smo dogajanje, ki je pričalo o tem, da bo kmalu nastopil čas selitve. Ko smo se na začetku šolskega leta naselili v prostorih OŠ Štore in Kompole, se nam je zdel ta trenutek še zelo daleč. Toda ves čas smo 8 JUNIJ 2012 Po Štorah O bčina Štore je skupaj z društvom »Raznolikost podeželja« iz Celja in partnerjem, Športno-kulturnimo društvom Rudar Pečovje oktobra 2011 podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Celostna ureditev tematskih poti v občini Štore in ureditev tematske poti Po Štorah (akronim: Po Štorah). Sofinanciranje projektov, opredeljenih v NIP I/2011, je odobrilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt Po Štorah prispeva k prioritetni nalogi 1: Razvoj perspektivnih dejavnosti, ukrep 1.1, Turizem na podeželju. Danes je projekt Po Štorah v zaključni fazi. Pri oblikovanju te poti vseskozi skrbimo za celostno ureditev ne le te poti, temveč tudi vseh ostalih poti, ki se bodo skozi čas še vzpostavile na območju občine Štore. V ta namen je tudi občinski svet na svoji 10. redni seji 22. 5. 2012 z velikim navdušenjem sprejel odlok o celostni ureditvi tematskih pohodnih poti na območju občine Štore. S tem odlokom se tako določa natančen potek izvajanja aktivnosti ureditve tematskih poti v naši občini. Podlaga za sprejem omenjenega odloka je JUNIJ 2012 izdelan priročnik za celostno ureditev tematskih pohodnih poti na območju občine Štore. V marcu so se pričela dela v naravi, in sicer vnovičen pregled trase poti in označitev koordinacijskih točk za postavitev informativnih in usmerjevalnih tabel. Prav tako se je v pomladnih mesecih urejala neposredna okolica, kjer bodo stale usmerjevalne in druge informativne table ter ostala pripadajoča oprema, klopi in koši. Pot Po Štorah, ki dobiva zaključno urejeno celostno podobo, predstavlja sožitje narave in rekreacije in je prava izbira za vse tiste, ki bi bili radi športno aktivni, hkrati pa bi se želeli pobližje seznaniti z lepoto naravnih bogastev. Pot vključuje osem različic poti različnih dolžin in zahtevnosti, ki so primerne za rekreativce, sprehoda željne obiskovalce, pohodnike, planince, ljubitelje narave, skupine, družine ali posameznike, starejše in mlajše. Na poti bo 53 usmerjevalnih tabel. Za počitek ali sproščeno posedanje v naravi pa bo ob poti postavljenih več klopi in urejenih pet počivališč (počivališče Kapelica pri Mariji pod Srebotnikom, počivališče Svetina v centru naselja Svetina, počivališče Lovski dom – Vrunčev dom, počivališče Žlajfa pri športnem igrišču v zg. Laški vasi in počivališče Pečovje pri športnem igrišču v Pečovju). Športno-rekreativna pohodna pot Po Štorah je velika pridobitev za občino Štore in želimo si, da bi privabila čim več obiskovalcev, ki bodo uživali v lepotah narave in hkrati skrbeli za svoje zdravje in dobro počutje. Vabljeni torej na Pot po Štorah! Na sredini časopisa lahko iztrgate zloženko, katero lahko uporabljate za orientacijo. Vesna Dobrijević 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OBVESTILA ŠTORSKI OBČAN SODELUJTE Z NAMI! Gotovo se v naši občini skriva nešteto zanimivosti, ki kar kličejo k razkritju. Zato vabimo vas, cenjeni bralci, da v svoj objektiv ujamete čudeže narave, znamenitost ali nam predstavite osebo, katere listi življenja so popisani z razburljivimi doživetji. Morda se kdo ukvarja s konjičkom, ki bi zanimal tudi druge. V kolikor vam pisanje ne gre od rok, lahko svoje predloge sporočite v uredništvo, kjer bomo poskrbeli, da bo za zanimivost izvedela širša javnost. Štorski občan je časopis, ki nas seznanja z utripom naše bližnje okolice. Prispevajte svoj kamenček v mozaik novic, da bo barvitejši! Odbor za izdajo časopisa KORK ŠTORE obvešča, da bo na področju občine Štore organizirano pobiranje oblačil, posteljnine, odej, bele tehnike, skratka vsega, kar je še uporabno, in sicer 20. junija 2012 s pričetkom pobiranja ob 15.00 uri. Stvari naj bodo očiščene in zložene v škatle ali povezane v svežnje. Prosimo, da do te ure dostavite stvari na naslednja zbirališča: - osnovna šola Štore, - prva garaža na Čečevem, OBVESTILO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ Spoštovani občani, obveščamo vas, da v prostorih občine Štore lahko koristite vsako sredo med 16. in 17. uro brezplačno pravno pomoč. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna razmerja in drugo). Pravno pomoč izvaja Primož Kramer, univ. dipl. pravnik (tel.: 040/842 014). Občina Štore 10 - na prostoru, kjer je bil kozolec v Laški vasi (v primeru dežja pokrite s folijo), - osnovna šola Kompole, - Draga, pri g. Leljaku, - gasilski dom v Prožinski vasi, - gasilski dom Štore. V kolikor imate večje stvari, pokličite na tel.št. 03/ 577 12 36 in oglasili se bomo domov. MDDI CELJE OBVESTILO! Obveščamo vas, da v času počitnic uradnih ur za invalide v Štorah ne bo. Za člane smo na voljo v pisarni društva v Celju, Kocenova 4, ali na tel : 03/ 5434 350 051/ 302 112 051/ 677 877 Želim vam prijetne počitnice in vas lepo pozdravljam. Dragica Mirnik, predsednica JUNIJ 2012 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Razmišljanja, predlogi, ugotovitve mojega življenja … J esen življenja prinaša s seboj nekatere modrosti, ki jih človek v mladosti ni vešč, čeravno je v okolju vsesplošno angažiran in ga vse zanima, predvsem pa ima rad knjige. Predvsem pa kot amen v očenašu velja mnenje duhovnega pisatelja Phila Bosmansa: »Ne glej, človek, le navzdol po temnih straneh življenja in ne bodi črnogled. Postal boš bled in potrt in nenehno boš bolehal. Glej sončno stran življenja. BODI OPTIMIST. Optimizem je najčudovitejša in najcenejša pot za dolgo in srečno življenje. K optimizmu sodi tudi zdrav duh. Ne duh pohlepa, ki se lahko veseli le še v udobju in v uživanju, v nadutosti in prestižu. Resnično veselje ima globlje korenine, raste iz duha ljubezni!« Glej, dragi bralec ali bralka »Občana«, nekako ni lepo, meni pravzaprav hudo je pisati v prvi osebi, s čimer nekako v ospredje rineš svoj »jaz«. Vendar včasih drugače ne gre in se bom torej v tem spisu tudi sam poslužil te oblike. Čeprav sem se doslej v vseh svojih prispevkih tudi podpisal, šlo je pri tem za članke v javnih občilih, v reviji Lovec in največ pač v Občanu, sem v zadnjem času doživel tudi odklonilno stališče do mojega »pisarjenja«, kar me je seveda užalostilo. Rekel sem si, bilo je torej dovolj, čas je za slovo, kot je tudi naslov zadnje pesmi, ki zazveni od množice pevcev na reviji »Od Drave do Save«. No, potem pa se oglasi glavni urednik Občana Dušan in mi ukaže napisati članek za junijsko številko, pa še kakšnemu Boštjanu iz Pečovja je moja pisarija čisto všečna in sem si premislil. Sem pač optimist in ker sem se odločil, da bo moje življenje lepo, kljub mnogim preživetim zaprekam, takšno tudi je. In tudi v usodo verjamem: tisto, kar se mora zgoditi, se bo zgodilo, tu je strah odveč. Za vse načitane in nenačitane ljudi, ki se jim življenje vrti v slogu »videti drevo, a ne gozda okoli njega« pa bom odslej mislil v slogu latinskega rekla: Flatus in cerebro (prdec v možganih). Ta članek sem začel z opisom pojma optimizem, ki lahko človeku ponudi veliko, veliko več kot recimo skepticizem. Saj vsi razmišljajoči ljudje vemo, da se bo obstoječi ekonomski sistem zrušil vase in bomo nekoč porabili vsa zemeljska bogastva. Vendar je vero v boljšo, sicer utopično družbo treba ohranjati. Kljub našim vrlim ekonomistom, ki nam napovedujejo zgolj črn scenarij. Med njimi zadnji čas dviga krvni tlak upokojencem mlad in lep doktor znanosti, profesor na ljubljanski univerzi, Sašo Polanec, ki je v javnosti povedal le tisto, kar drugi tiho mislijo. Namreč, da smo slovenski upokojenci čisti paraziti (zajedavci) družbe. Prav isti paraziti pa smo vrlemu Sašu omogočili krasno brezskrbno službo. Jaz, podpisani Jok, pa resno dvomim, da je Sašo sploh sposoben prodati solato na trgu, čeprav vrhunski ekonomist, izobraženec, ki pa ni intelektualec. Oni dan sem srečal znanega občana srednjih let, večnega skeptika. JUNIJ 2012 Zašla sva v pogovor o naši občini. »Zdaj je ne potrebujemo več, treba jo je ukiniti in se nazaj privezati na Celje, prej ali slej bo tako do tega prišlo,« je izjavil. Sam se pač s tem nisem strinjal in sem ga pobaral, kako je glasoval na referendumu leta 1992, ko smo se v Štorah odločali o lastni občini. Prosil sem sogovornika, naj mi to pošteno pove. In mi je povedal, da je bil v kvoti tistih 72 odstotkov, ki so bili proti vzpostavitvi lastne občine, le 28 odstotkov nas je bilo za. Vemo, da smo potem z božjo voljo in voljo državnega zbora vseeno dobili svojo lokalno skupnost in tako sem človeku naštel vse pridobitve 18 let delovanja štorske občine. Saj vendar hodiš okoli z zavezanimi očmi, da ne vidiš, kaj je kraj pridobil z moderno trgovino, nadvozom, igrišči, vrtcem, posodobitvijo 75 km lokalnih cest, kulturnim domom in razvejanim kulturnim, športnim in rekreativnim življenjem, zajetim v 32 društvih in organizacijah občine! Zdaj je sicer hudo zaradi splošne gospodarske slike in pa lastnih denarnih težav, toda tako hitro pa le ni treba pozabiti napredka, da bi občino zdaj, ko naj je ne bi več potrebovali, kar ukinili. Malo hvaležnosti bi pa človek le pričakoval, še posebej od občanov, ki so bili pred 20 leti proti vzpostavitvi občine Štore. In pa od tistih, ki kontinuirano, kot predstavniki nas občanov, v občinskem svetu in njegovih organih nadaljujejo naše delo. Naj bodo to najbolj razgledani, objektivni in kulturni občani. Tisti, ki so nam pred volitvami nekaj obljubili in nato po izvolitvi pozabili. O, spomnili jih bomo na obljube čez dve leti! Ko bom naslednjič pisal članek za Štorskega občana, ki sem mu v prvem mandatu dal ime (toliko se že lahko pohvalim), seveda s soglasno potrditvijo vseh političnih predstavnikov v prvem sestavu sveta, bom pisal o knjigi, o branju, o kulturi, kar vse si zdaj v pokoju obilo privoščim. Ni res, da upokojenci nikoli nimamo časa. Morda pa je res, da nam ga prav za branje primanjkuje. Takole mesec dni nazaj pa sem v neki reviji, ne spomnim se, kateri 11 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN (saj redno berem Delo, Novi tednik, Lovca, Obraze, Ognjišče, Družino, Jano, občasno Mladino in Demokracijo, pa še kaj), prebral obširen članek o fini, prijetno okrogli gospodinji srednjih let, ki je v Angliji povzročila pravo revolucijo v okoljevarstvenem smislu. Namesto okrasnega drevja zdaj že v šestih manjših mestih, večjih od Štor, raste sadno drevje. Zamisel se v praksi seli v ZDA, kjer tudi že prakticirajo ta model. Si odgovorni za razvoj v Štorah lahko zamislite, da bi na tej naši lepi Lipi, naselju, kjer zopet pojo ptički, rasle tudi češnje, jablane, hruške, kutine? Da bi si občan na poti k zdravniku lahko utrgal sadež, gospodinje z Lipe pa bi lahko kuhale češpljevo marmelado? Morda se boste temu predlogu nekateri smejali, prav, smeh je zdrav – toda predlog je tu in zastonj, samo udejanjite ga! Saj bo šlo, le potruditi se je treba. Ne moremo pa si pridobiti pesniškega daru, plemenitosti in slavčka v grlu, kot pravi irski pregovor. Jože Kragelj - Jok Moja žival, moja odgovornost Skrbnik živali mora živali zagotoviti: - bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali primeren, - svobodo gibanja, - dovolj prostora, če je zaprta ali privezana, - ločeno nastanitev nezdružljivih živali, - preprečevanje napak v reji. Bližajo se vroči dnevi, zato zagotovite živalim dovolj sveže vode, ki naj bo nameščena v senci. Ne puščajte živali v avtomobilih, ki jih vi zapustite, saj je v njih prevroče, kar je lahko za žival usodno. Verica Štante, podpredsednica društva proti mučenju živali Pes in okolica »Lastništvo psa je odgovornost.« »O veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.« Mahatma Gandhi T okrat se bomo dotaknili odnosa med psom in okolico oziroma psov v sobivanju s človekom, ki je vsekakor tesno povezano z odgovornostjo lastnika. Da bi živeli v sožitju, da bi prevladovali dobri, pozitivni medsebojni odnosi v skupnosti, v kateri bivamo, moramo nujno razumeti ali se vsaj truditi razumeti drug drugega in razumeti tudi potrebe živali, ki si prav tako želijo sožitja in prav je, da jim tovrstno sobivanje tudi omogočimo. To je naša odgovornost! Topli dnevi prinašajo posebne užitke tako ljudem kot hišnim ljubljenčkom, prostor pa si je potrebno pravično deliti. V tem času niso izključeni primeri, ko prihaja do vse pogostejših zapletov v zvezi s pasjimi napadi in poškodbami ljudi, kakor tudi s posledicami takih napadov in z odgovornostjo lastnikov. V zvezi z odgovornostjo je poseben primer tudi razumevanje nujnih potreb živali. Zato 12 je prav, da smo si na jasnem z nekaterimi opredelitvami in normami, ki so pogoj za sožitje. (Pripravili smo povzetek iz VURSove publikacije, ki si jo v celoti lahko ogledate na naslovu: http://www.vurs.gov.si/fileadmin/ vurs.gov.si/pageuploads/PDF/pdf1/VURS_ pes10_tisk.pdf) Kot vemo, psi niso posebno izbirčni glede mesta, ki si ga izberejo za iztrebljanje. Po drugi strani pa je uriniranje, vsaj pri samcih, povezano s pravim protokolom označevanja svojega ozemlja. Za to so primerna izpostavljena mesta, kakršni so hišni vogali, drogovi in drevesa – torej mesta, ki so si jih lastili že drugi samci. Brez nepotrebnega besedičenja lahko rečemo, da pasji iztrebki na pločnikih, mestnih zelenicah in poteh v parkih predstavljajo veliko nadlogo. Gre za higienski, zdravstveni in nenazadnje estetski problem, da o čiščenju čevljev po tem, ko smo stopili na »mino«, niti ne govorimo. Pobiranje pasjih iztrebkov za svojimi psi v urbanem okolju je naloga vsakega odgovornega skrbnika psa. Številne občine imajo to obvezo celo zapisano v občinskih predpisih. V številnih občinah mora imeti skrbnik psa pri sebi vrečke ali drugo opremo za odstranitev iztrebkov. Te pa mora takoj odstraniti v primeru onesnaženja občinske ceste ali javne zelene površine. Javno mesto je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Z drugimi besedami to pomeni, da mora biti pes v mestnem parku oziroma v naselju na povodcu. Opustitev fizičnega varstva psa je prekršek, ki se kaznuje z globo. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Ne glede na okolje, v katerem pes živi, je za vsakega psa nadvsepriporočljivo, da opravi vsaj osnovno šolanje oziroma tečaj poslušnosti. Dosledno izvajanje teh dveh določil bo zagotovo preprečilo marsikateri napad in ugriz, prav tako pa nezadovoljstvo v zvezi z živalskimi iztrebki, ki poleg estetskega nelagodja lahko povzročajo tudi bolezni, temu pa so najbolj izpostavljeni otroci. In da ne pozabimo, že 15.000 let živita človek in pes v istem okolju. Emil Kačičnik JUNIJ 2012 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Mojster domače obrti O blikovanje gline sega daleč v prazgodovino. Lončarstvo je zagotovo ena najstarejših obrti, saj je človeštvo že v pradavnini uporabljalo glinene izdelke za vsakdanjo rabo. Iz gline narejeni uporabni in dekorativni predmeti predstavljajo najstarejše dosežke človekovih prizadevanj po oblikovanju. Zaradi dostopnosti in lastnosti je glina v vseh obdobjih človekovega razvoja eden najbolj priljubljenih in uporabnih likovnih materialov. Ob spoznanju, da imajo žgani glinasti predmeti večjo trdnost in daljši rok uporabe, je prišlo v razvoju lončarstva do najrazličnejših oblik ne le posode, temveč tudi do žganih predmetov različnih oblik – pečnic. Iz teh elementov je mogoče zgraditi lončene peči JUNIJ 2012 ne le za peko kruha, peko mesa in kuhanje v lončenih posodah, temveč tudi peči za ogrevanje prostorov. Iz gline je mogoče modelirati predmete, ki služijo za dekoracijo ter nakit ali celo za zabavo – kot so igrače, piščali in podobno. Vse to pa še danes izdeluje mojster domače obrti Franci Buser v svoji delavnici, ki je kot prava mala tovarna lončarskih izdelkov. Pred približno 220 leti so Francijevi predniki pričeli z lončarstvom v Šmarju pri Jelšah, nato je nadaljevala družina Drobnjak iz Ponikve pri Šentjurju, za njimi pa Valentin Buser, katerega je nasledil Anton Buser iz Prožinske vasi. Družinsko tradicijo je nadaljeval Franc Buser starejši in po letu 1974 njegov sin Franci, ki je postal celo mojster domače obrti in se s to dejavnostjo ukvarja še danes. Posebna zanimivost te obrti je, da ne obstajajo napisana pravila o izdelavi glinenih izdelkov, temveč je vse v čutu za oblikovanja in velja tudi, da vaja dela mojstra. V Sloveniji imamo samo tri lončarje, ki imajo naziv mojster in med njimi je tudi Franci Buser. Njegovo delo je bilo večkrat nagrajeno tudi s priznanji in znaki za kakovost izdelkov. Še posebej je ponosen na svoja poslovna protokolarna darila, ki na svoj način ohranjajo tradicijo lončarstva na Slovenskem. Glinene izdelke so včasih ob nedeljah prodajali na stojnicah pred cerkvami in na različnih sejmih. In še danes je približno tako. Francija lahko vidimo z njegovimi zdelki tudi ob sredah na celjskem sejmišču. Sicer pa se Franci pripravlja na nov način trženja s ponudbo preko internetne trgovine. Mojster Franci ima veliko izvirnih artiklov, ki so po svoji uporabnosti in kvaliteti pri kupcih vedno bolj priznani. V sedanjem modernem času elektronske oziroma računalniške tehnologije človek vedno bolj išče stik z naravo, kakor tudi stik z ročno izdelanimi predmeti. Od tod tudi njegova zamisel o vzpostavitvi muzejske zbirke v lastni lončarski delavnici s poudarkom na družinski tradiciji Buserjevih. K temu zahtevnemu projektu je pritegnil tudi Muzej novejše zgodovine Celje, Obrtno zbornico Slovenije, Pokrajinski muzej Celje in prof. dr. Janeza Bogataja, priznanega etnologa, ki je o obisku pri Buserjevih napisal: »Lončar Franc Buser je ssvojim pokojnim očetom ustvaril obsežno delavniško okolje, ki združuje prostore za različne lončarske tehnike in načine žganja. Celota deluje kot »živi muzej«, saj oblikovalcu omogoča spoznavanje tako rekoč vsega lončarskega znanja na enem mestu. Prav ta sestavina oziroma lastnost vsebin Buserjeve delavnice in njenih prostorov je pomemben element na področju mednarodnih, Unescovih prizadevanj za zaščito nesnovne kulturne dediščine, ki se jim z državnim registrom pridružuje tudi Republika Slovenija«. Pa še kako se strinjamo z besedami dr. Bogataja vsi, ki smo si Buserjeve mojstrovine ogledali in le upamo lahko, da bo Franciju uspelo ohraniti to tradicijo. Vzpodbuda naj mu bodo otroci, ki se z avtobusi pripeljejo na ogled te zanimive obrti. Franci srčno upa, da bo nekoč lahko predal družinsko tradicijo v roke eni od hčera, saj se ne sme pretrgati nit lončarstva, ki se tke že toliko let. Ivanka Tofant 13 Poletna opravila v sadnem vrtu L po potrebi zalivamo. Večkrat beseda nanese na najprimernejši čas sajenja jagod. Le-ta je odvisen od vrste sadik, ki jih želimo posaditi. Če sadike vzgajamo sami z ukoreninjenjem poganjkov, potem počakamo, da imajo poganjki dovolj razvite korenine. Po navadi je to avgusta ali septembra, ko ni več hude vročine in se sadike bolje vrastejo. Na trgu se dobijo tudi zmrznjene sadike (samo korenine brez listov), ki jih sadimo od aprila do julija. Potrebno je vlaženje mladih poganjkov, da se sadike na vročem poletnem soncu ne posušijo, in trganje cvetov ter vitic do jeseni. Tako posajene sadike rodijo v maju prihodnje leto in jih lahko imamo posajene od 2 do 3 leta. Pri jagodah je priporočljivo pokrivanje od cvetenja do zorenja, da tako preprečimo gnitje plodov, ki je posledica okužb zaradi vlage (dež med cvetenjem in zorenjem). etošnje vremenske razmere so gotovo predmet pogovorov med ljudmi, ki lahko najdemo v tako spremenljivem vremenu, kot je letošnje, razloge za (ne)uspešno kmetovanje. Težko je presoditi, ali je vreme letos ustrezno za pridelavo sadja ali ne. Spomladanska pozeba je gotovo močno razredčila pričakovan pridelek, prav tako je na območju naše občine že vsaj petkrat padala toča, ki je ponekod močno oklestila poganjke. Po spomladanski suši pa je narava dovolj radodarna z dežjem in tudi Češenj bo letos zaradi pozebe bolj za vzorec, tako da bodo verjetno težko dočakale zrelost na drevesu, saj bo povpraševanje med toplota je kar primerna za rast in razvoj rastlin. potrošniki (ljudmi in pticami) zelo veliko. Poletje je primeren čas Junij predstavlja začetek toplih, poletnih dni, ko v domačem sa- za obrezovanje češenj, saj lahko brez velike škode odstranimo dnem vrtu pričnemo z okušanjem sladkih sadnih dobrot. Tako veje, ki so previsoke ali rastejo tja, kjer jih ne želimo imeti. Prav imamo na voljo jagode, ribez, češnje, maline, sledile bodo mare- tako lahko avgusta odrežemo kakšno vejo na orehu in na breskvah, predvsem izrezujemo goste pokončne poganjke. lice, breskve, slive, zgodnja jabolka, hruške … Jagode po obiranju primerno oskrbimo, in sicer glede na to, ali so enkrat ali večkrat rodne (mesečne). Enkrat rodnim jagodam po obiranju odrežemo liste in po potrebi zalivamo, da se do jeseni lepo obrastejo in nakopičijo zaloge hranil v korenine. Pričakujemo lahko nekaj poznojesenskih plodov, priporočljivo je odstranjevanje vitic, ki slabijo rastline, iz katerih izraščajo. Jagodam, ki rodijo večkrat v sezoni (mesečne), odstranimo morebitne posušene poganjke, jih dognojimo z gnojilom za jagode in jih POU^EVANJE diatoni~ne in klavirske harmonike, synthesizerja,bas kitare in kitare. Prodaja harmonik NA DO VAŠ M EM U! Glasbena šola Mlinar s. p. www.tico-tico.si K M E T U J M O S K U PA J ŠTORSKI OBČAN 14 Pokli~ite: 041 835 787 (Gregor Mlinar) Pri jablanah je junij primeren čas za redčenje plodov na drevesih, kjer so pregosti. Primerno gostoto plodov lahko ocenimo tako, da je med posameznimi plodovi vsaj za stegnjeno dlan prostora. Kjer sta skupaj v šopu dva ali več plodov, se rad zadrži jabolčni zavijač, ki povzroča črvivost plodov. Tanke poganjke lahko v juniju upognemo v širokem loku ter privežemo, da se bodo pričeli tvoriti rodni brsti za prihodnje leto, bujno rastoče vodene poganjke pa lahko izrežemo. V zvezi z zaščito pred boleznimi in škodljivci je smiselno zatirati jabolčnega zavijača in po potrebi uši (z registriranimi insketicidi), v primeru deževnega vremena bo nevaren še škrlup in pepelasta plesen. Ko poskušamo različne sadne vrste in sorte in ugotavljamo, katere so nam všeč, si poskusimo zapomniti ali zapisati imena, da bomo v zimskem času lahko ob morebitnem sajenju znali poiskati tiste, ki so nam po okusu prijetne. Zgodnje sadje je prava poslastica tudi za različne žuželke, saj se na njih velikokrat sladkajo ose in sršeni, zato priporočam previdnost pri obiranju, pobiranju in uživanju. V času poletne vročine je zelo prijetna in koristna tudi senca, ki jo dajejo sadna drevesa. Izkoristite jo. Primož Kroflič JUNIJ 2012 Vinogradniki in zelena dela T okrat ne bomo več govorili o rezi, saj smo to že opravili v prvih mesecih leta. Če govorimo o opravilih vinogradnikov v tem času, lahko rečemo da se je delo iz kleti preselilo v vinograd. V kleti v tem času poteka še redna kontrola vina, po potrebi kakšno dožveplanje ali pa stekleničenje vina, ki ga opravimo po predhodni kontroli žvepla. V vinogradu se v tem času dogaja veliko. Trta je odgnala prve mladice in s tem prevzela nase vso pozornost vinogradnika. Pričnemo govoriti o zelenih delih oziroma o pletju trte ter o zaščiti trte pred boleznimi in škodljivci, ki je v času pred cvetenjem še posebej pomembna. Pletev trte pomeni odstranjevanje odvečnih mladic, npr. ko iz enega očesa poženeta dve mladiki. Zelena dela bi moral opraviti tisti, ki je na tej trti opravil tudi rez, saj je odstranjevanje odvečnih mladic neke vrste druga rezitev. Pletev ni pomembna samo za razbremenitev trte. Cilj pletve je tudi enakomerna porazdelitev mladic, ki omogoči boljšo rast, pa tudi večjo zračnost in s tem manjšo občutljivost na bolezni. Zaščita trte je povezana s škropljenji s fitofarmacevtskimi sredstvi. Le-ta so namreč nepogrešljiv pripomoček za zagotovitev zdravega pridelka. Brez uporabe teh sredstev sledi ne samo uničenje vseh zelenih delov rastline, pač pa tudi rastline same. Glavni problem predstavljajo glivična obolenja, med katerimi je najbolj znana peronospora. To je bolezen toplega in vlažnega okolja, ki se pojavi na vseh zelenih delih rastline. Druga podobna bolezen pa je oidij, ki pa je bolezen toplega in suhega zraka. Za zatiranje uporabimo sredstva iz skupine fungicidov – torej ne gre za herbicide ali insekticide. Ker vinogradniki smo in tudi moramo biti okoljsko ozaveščeni, s škropivi in škropljenji ravnamo skrajno previdno in preudarno. To pomeni, da imamo opravljen izpit za delo s fitofarmacevtskimi sredstvi, da vsakoletno obnavljamo znanja o uporabi le-teh, JUNIJ 2012 da jih uporabljamo v skladu s priporočili o času škropljenja in v skladu s škropilnim koledarjem, da jih uporabljamo natančno po priloženih navodilih, da si vodimo evidenco opravljenih škropljenj, da pri delu z njimi uporabljamo zaščitna sredstva in ustrezno škropilno opremo … Pomembno pa je tudi, da opravimo vsa ostala dela, ki nam pomagajo zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev: že zgoraj omenjena zelena dela na trti in pa na primer zagotavljanje pravega razmerja vseh potrebnih hranljivih snovi v trsu, s čimer poskrbimo za večjo odpornost trte. V povezavi s škropljenjem je potrebno omeniti še eno stalno opravilo v vinogradu, in sicer redno košnjo ali mulčenje trave. Mulčenje pomeni, da travo z ustreznim strojem zdrobimo in pustimo v vinogradu. Na ta način trta dobi potrebne organske snovi. Če travo mulčimo pred škropljenjem, pa tudi odstranimo cvetočo podrast, kar pomeni, da v času škropljenja v vinogradu ne bo čebel. Le zdrava trta bo imela jeseni tudi kvaliteten pridelek, osnovo za dobro vino. Zdrava trta pa pomeni veliko umnega dela vinogradnika vseskozi od reza pa do trgatve trte. Poleg tega nam mora biti naklonjena tudi narava, saj je vinograd tovarna pod milim nebom. Večkrat so me že vprašali: pa kaj delate vinogradniki kar naprej v vinogradu? Odgovor na to mogoče ponuja neposredni prevod nemške besede za vinograd Weingarten = vinski vrt. Vinogradniki, vsaj tisti manjši, smo torej pravi vrtičkarji, ki skrbimo za svoje rastline in jih poskušamo čim bolje poznati, ter za njih kar se da dobro tudi poskrbeti. Vse to je skozi vse leto tudi potrebno, če hočemo potem konec marca ponosno stati na odru v kulturnem domu v Štorah in prejeti diplomo za svoje vino. Ko človek spozna delo vinogradnika, se nehote poraja vprašanje o ceni vina, ki ga danes dosega na trgu. En liter kvalitetnega domačega vina je danes možno kupiti za en sam samcat evro – ob dejstvu, da je strošek pridelanega litra vina na hektar okoli 2 €. Potem ni čudno, da vinogradništvo v Sloveniji propada in da ni mladih ljudi, ki bi želeli delati v tej panogi. Tu smo v prednosti tisti, ki nam je vinograd samo hobi, kjer nam je vinograd prostor, da se v neposrednem stiku z naravo odklopimo in pozabimo na nori svet okoli nas. Pijte malo in pijte dobro. Stane Ferenčak ml. 15 K M E T U J M O S K U PA J ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Veter v laseh 2012 – s športom proti odvisnosti Š portna unija Slovenije si vrsto let prizadeva v okviru vseslovenske družbene akcije Veter v laseh mladim približati šport in zdrav način življenja, s poudarkom na druženju, zabavi in sprostitvi, hkrati pa mlade ozaveščati o negativnih posledicah različnih vrst odvisnosti in pozitivnih učinkih športne aktivnosti. Tej akciji se je že tretje leto po vrst pridružila občina Štore, ki je pripravila športno prireditev za vse otroke, najmlajše iz vrtca, osnovnošolce, mlade ter mlade po srcu. V soboto, 12. maja, se je v športnem parku Lipa v Štorah zbralo 450 otrok in odraslih. Mladi so se preizkušali v nogometu, košarki, odbojki, ustvarjanju in spretnostnih igrah. Zabavali in nasmejali so se ob plesanju zumbe, prav tako so uživali ob nastopu Pihalnega orkestra štorskih železarjev. Tudi tokrat so pokazali veliko mero solidarnosti, saj so Rdečemu križu darovali igrače za otroke iz socialno šibkejših družin. Športno-družbeno akcijo so sponzorsko podprli in naredili še zanimivejšo Wellnes center Aspara, Thermana Laško, podjetje Tobačna Ljubljana, podjetje Simbio, pekarna Geršak, mlekarna Celeia, Rdeči križ Slovenije ter podjetje Mak Design. Organizatorji prireditve: občina Štore, OŠ Štore in vrtec Lipa Štore, ŠD Kovinar, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore. Več fotografij s prireditve si lahko ogledate na: https://picasaweb.google.com/105366092359127529599/VeterVL aseh2012?authuser=0&feat=directlink#. 16 JUNIJ 2012 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Vesna Dobrijević JUNIJ 2012 17 Pravljične poti območja LAS Raznolikost podeželja (Predstavitev projekta) Namen projekta: • na območju celotnega območja LAS zbrati vire in pričevanja o mitih, bajkah, legendah in pripovedkah. Vire skupaj s partnerji pregledati, povezati s kulturnimi znamenitostmi in naravnimi danostmi območja ter z že obstoječo ponudbo oz. zastavljenimi razvojnimi programi; • urediti zbirko Pravljični svet območja LAS in jo objaviti na spletu - predstavljala bo osnovo novega turističnega produkta; • identificirati in povezati potencialne ponudnike oz. upravljavce; pripraviti skupno promocijo in posledično vplivati na povečanje prepoznavnosti območja LAS ter omogočiti pogoje za rast prihodka iz turizma. Načrtovani projekt bo oblikovan v sožitju z naravo, saj nima negativnih vplivov na okolje - predstavlja dobro prakso trajnostnega turizma, ki je prioriteta Slovenske turistične organizacije. Opis projekta: Turistično društvo Laško je v sodelovanju s TD Štore, Celje in Vojnik ter Stikom Laško pripravilo in na javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije občin Celje, Laško, Štore, Vojnik 2007-2013 za leto 2010 prijavilo neprofitni projekt Pravljični svet območja LAS, ki je nastal kot nadgradnja literarnega vira Pravljične poti Slovenije. Predstavlja osnovo za vključitev v obstoječa nacionalna programa Zlati sonček in Ciciban planinec. Pomeni sinergičen pristop krovnih neprofitnih nosilcev turizma območja LAS z vsemi zainteresiranimi deležniki iz območja LAS in nacionalnimi organi18 zacijami (TZS, Planinska zveza Slovenije ...) Na območju obstaja potreba po izvedbi projekta, kar je izkazano z močno partnersko skupino, ki je podprla pripravo projekta, saj takšen projekt na območju LAS še ni bil izveden. Tudi raziskave nakazujejo, da na trgu obstaja veliko zanimanje za tovrstne vsebine, obenem pa takšni produkti zagotavljajo bistveno dodano vrednost okolju, zlasti po- deželju, saj podpirajo vizualizacijo žive dediščine in interakcijo uporabnikov. Projekt je razdeljen v tri faze in se je zaključil v letošnjem letu. Na razpisu za sredstva Leader je pridobil 13.290,00 EUR nepovratnih sredstev. Emil Kačičnik Utrinki iz otvoritve vrtca Lipa 19 ŠTORSKI OBČAN 20 ŠTORSKI OBČAN 21 ŠTORSKI OBČAN 22 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Otvoritev vrtca 31. 5. 2012 je datum, ki je imel na naših prav koledarjih posebno mesto. Vse od selitve v nove prostore v aprilu je bilo veliko aktivnosti in energije usmerjene v slovesno otvoritev. Veliko je bilo drobnih koščkov, ki jih je bilo potrebno sestaviti v celoto … In vsak izmed njih je bil zelo pomemben. Kmalu je bila celota sestavljena. Napočil je četrtek in popoldan je pri šoli, zaradi negotovega vremena, potekala uradna otvoritev obnovljenega in dograjenega nizkoenergetskega vrtca Lipa. Medtem ko so si otroci še oblačili majice, je Pihalni orkester štorskih železarjev s svojim igranjem že pozdravil številne goste in obiskovalce. Otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, med njimi so bili predstavniki občinske uprave, ravnatelji in predstavniki sosednjih vrtcev, bivši sodelavci, največ pa je bilo staršev z otroki. Prisotne je pozdravila vodja vrtca Mateja Kovče in predstavila nastopajoče. Predstavili so se mladi folklorne skupine Kompole in vrtčevski otroci. Po govoru ravnatelja Franja Rumpfa so otroci skozi ples, petje in deklamiranje izrazili veselje ob novi pridobitvi. Starši so otroke z navdušenjem in ponosno opazovali, otroci pa niso skrivali zadovoljstva ob koncu nastopa. Župan Miran Jurkošek je po govoru vse prisotne povabil, da si ogledajo nove prostore vrtca. Nato je napočilo še ključno dejanje slovesne otvoritve … Najstarejši deček in najstarejša deklica, ki bosta zapustila vrtec in jeseni zakorakala čez šolski prag, sta slovesno prerezala trak. Vsaka skupina je v zrak spustila še šop balonov in vsi smo se hitro napotili proti vrtcu. Za trajen spomin na otvoritev so poskrbeli otroški izdelki, ki so jih obiskovalci prejeli ob vstopu v prostore vrtca. Nihče ni skrival navdušenja ob vstopu v vrtec nad prostori in opremo v njem. Slišati je bilo veliko občudujočih vzdihov in pohval. Moderno opremljena kuhinja je kar vabila z odlično pripravljenimi dobrotami izpod rok naše kuharice s sodelavci, knjige so vabile otroke v novo knjižnico, velika telovadnica pa k plezanju po plezalni steni in skakanju po trampolinu. Starši so sledili otrokom, ki so hiteli razkazovat svoje igralnice, garderobe in nove umivalnice. Velikokrat se je slišal komentar, kako smo lahko veseli, da imamo tako čudovit vrtec. In tega dejstva se tudi zavedamo vse strokovne delavke vrtca, saj smo resnično vesele in ponosne na nove prostore vrtca. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam te pogoje omogočili, da bomo lahko še naprej skrbeli, da bo vrtec Lipa kraj prijetnih doživetij in pozitivnih izkušenj, ki bodo ostale otrokom v trajnem spominu. Mihaela Jelenc JUNIJ 2012 23 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Šesti pohod po Anzekovih poteh P ohod po poteh Vrhovskega Anzeka je nastal na pobudo družine Sikošek iz Ojstrega. Letošnji pohod, ki je potekal v soboto, 14. aprila, je bil že šesti po vrsti. Organiziranje pohoda z namenom, da se ohranjajo spomini na znanega rojaka, je preraslo v kulturni dogodek, ki se ga vsako leto udeleži večje število pohodnikov. Po svoje je to tudi razumljivo, saj Ivan Ulaga, po ljudsko imenovan Vrhovski Anzek, ni bil le ljudski godec, ampak tudi kapelnik svetinske godbe na pihala ter godbenik v laški, šentjurski in še kakšni godbi na pihala. Pred njim sta v vseh teh godbah igrala tudi njegov ded in oče, skupaj z njim pa tudi njegovi otroci, hči Ivanka in sin Ivan. (Več si lahko o Vrhovskem Anzeku preberete v knjigi »Vrhovski Anzek, žlahtni ljudski godec s Svetine«, Jure Krašovec, Velenje: Pozoj, 2006). Število pohodnikov se je vsa leta povečeva- lo, zato je bilo potrebno organizacijo pohoda posodobiti. Etno odbor Jureta Krašovca »Možnar«, ki deluje pri Zvezi kulturnih društev občine Laško, je letos povabil k organizaciji tudi občino Štore, krajevno skupnost Svetina, kulturno društvo »Pihalna godba Svetina«, javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti območne izpostave Laško in družino Sikošek. Organizatorji so načrtovali, da bo pohod potekal iz Laškega preko Ojstrega in Kanju, do Svetine. Pohodniki bi spotoma obiskali še Anzekovo rojstno domačijo na Velikem vrhu nad Svetino in se pomudili ob njegovem grobu na svetinskem pokopališču. Na cilju, v vasi Svetina, naj bi pohodnike pričakale vse pihalne godbe, pri katerih je Vrhovski Anzek nekoč sodeloval. Svoj prihod so obljubili: Pihalni orkester Šentjur, Pihalni orkester štorskih železarjev, KD Laška pihalna godba, Vaška godba Vrh nad Laškim in KD Pihalna godba Svetina. Po skupnem nastopu vseh godb in pozdravnih nagovorih naj bi udeležence pohoda pogostili z golažem in pijačo. Za vrnitev s Svetine naj bi bil na voljo avtobusni prevoz do Laškega. Žal je organizatorjem letos ponagajalo slabo vreme, saj je zjutraj močno deževalo, na Svetini pa je čez ledino pred cerkvijo tudi mrzlo pihalo. Pohodnikov je bilo zato nekoliko manj, kljub temu pa je pohod potekal v prijetnem vzdušju. Pohodnike je na cilju navdušil skupni nastop pihalnih godb, zadovoljni pa so bili tudi s toplo pogostitvijo. Prav je, da se ohrani spomin na Anzekovo kulturno udejstvovanje, čeprav si sam česa takega, skromen kot je bil, gotovo ni predstavljal. Menim, da je letošnji pohod po Anzekovih poteh, kljub neugodnemu vremenu, dobro uspel. Pojavile so se še dodatne ideje, kako ga narediti še zanimivejšega in na pohod pritegniti še več udeležencev. Ob dobri organizaciji in naklonjenem vremenu se bo to v prihodnje gotovo zgodilo, zato se pridružite pohodu, ki ima rekreacijski in kulturni namen, že naslednje leto. Ne bo vam žal. Leopold Vrbovšek 24 JUNIJ 2012 Počastili smo dan zmage V sredo, 9. maja, ko smo praznovali 67. obletnico dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, smo v občini Štore obiskali patizanske grobove ter položili cvetje in prižgali sveče. To je resnično velik dan, ki ga je potrebno proslaviti in spoštovati na primeren način. Nekoliko obžalujemo, ker kljub veličini tega pomembnega datuma in praznika v naši državi ni bilo nikjer videti kakšne izobešene zastave. V Rusiji so na ta pomemben dan organizirali veliko vojaško parado. Trdijo, da je to zanje eden največjih praznikov, saj so izgubili na milijone ljudi. Spoštujem jih, ker zelo cenijo svojo zgodovino in je ne spreminjajo tako kot pri nas v Sloveniji. Eden izmed mnogih padlih Rusov leži tudi pri nas in je pokopan na Javorniku blizu Svetine. Bil je borec ruske Rdeče armade. Vsako leto ob dnevu zmage in dnevu spomina na mrtve povabimo tudi predstavnike ruskega veleposlaništva iz Ljubljane. Veterani in borci, skupaj z županom in podžupanom, obiščemo te grobove in se na primeren način spomnimo padlih borcev in skupnega zavezništva v drugi svetovni vojni. Rusi to izjemno spoštujejo. Srečko Križanec, predsednik veteranov občine Štore Odlagališče Žveplan Ž al v akciji »OČISTIMO SLOVENIJO 2012« nismo mogli očistiti - vplivati na takšna »divja« odlagališča v zasebni lastnini, ki nam kvarijo ugled in lepoto naše dežele in našega kraja. Lastnik zemljišča in vsi nič krivi krajani bi se morali zavedati, da je takšno odlagališče v naselju nedopustno in predvsem prikazuje odraz človeške kulture. Menim, da je ravno z naravo pogojen razvoj in lahko rečemo tudi nadaljnji obstoj človeštva. V naravi pa se nič ne dogaja naključno. Vse posledice imajo svoj vzrok. In če nam ni vseeno, kaj bomo pustili našim zanamcem oz. potomcem, se moramo vsi čimbolj ozaveščati in vsak posameznik bi moral prispevati svoj delež k ohranitvi naravnega ravnovesja. Vsi se moramo zavedati, da narava ne bo večno prijazna z nami, če tudi mi ne bomo postali bolj prijazni do nje. Vsi pa vemo, kako kruto se narava zna maščevati. Rosvita Jager JUNIJ 2012 25 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Očistimo Slovenijo 2012 v Štorah odgovorne za to, v kakšnem okolju živimo. Takšno pozitivno miselno naravnanost in skrb do narave ohranjajmo skozi celo leto. T udi letošnje leto se je občina Štore pridružila veliki vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo 2012, ki je bila v sklopu globalne pobude Očistimo svet 2012. Številne prostovoljne organizacije in skupine prostovoljcev povsod po svetu so bile del največjega okoljskega prostovoljnega projekta. Projekt je v Sloveniji združil več kot 270.000 prostovoljcev, od tega skupaj približno 330 odraslih in otrok v občini Štore. Predvsem smo bili veseli najmlajših udeležencev, saj se nam jih je v letošnjem letu pridružilo veliko več kot lani. Najmlajši udeleženci so nam letos ponovno dokazali, da so ozaveščeni, aktivno sodelujejo v družbi ter jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Vsem udeležencem se zahvaljujemo. Veseli smo, da nam je skupaj uspelo. Pokazali smo, da smo aktivni, znamo sodelovati in se čutimo Zahvala gre vsem prostovoljcem in društvom, ki so v akciji sodelovali. Društva, ki so bila prisotna: TD Štore, ŠKD Rudar Pečovje, NK Kovinar Štore, PGD Prožinska vas, odbor SDS, OŠ in vrtec Štore, DU Štore, prostovoljci Doma Lipa, PD Železar Štore, krajani iz Laške vasi, KUD folklorna skupina Kompole, ŠD Laška vas, LPZ Štore, PGD Štore, ŠD Kompole, PGD Svetina, Tawada (karate klub), Konjeniško društvo Štore, ŠD Straža. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi podjetju Simbio, d.o.o. ter podjetju Adriaplin, d.o.o. Več fotografij lahko pogledate na spletnem naslovu: http://www.store.si/aktualno/arhiv.html. 26 JUNIJ 2012 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Vesna Dobrijević JUNIJ 2012 27 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Minister za obrambo RS obiskal občino Štore N a povabilo župana občine Štore g. Mirana Jurkoška in veteranov vojne za Slovenijo sta našo občino obiskala minister za obrambo g. Aleš Hojs ter vodja njegovega kabineta g. Valentin Hajdinjak. Na tej veliki predstavitvi ob občinskem prazniku in dnevu Slovenske vojske ter dnevu veteranov smo v Štorah gostili tudi druge visoke goste SV, predsednika veteranov vojne za Slovenijo generala Ladislava Lipiča, sekretarja častniške organizacije Slovenije Janka Ljubiča idr. Obisk tako visokih gostov je za občino in veterane izjemno priznanje. Na izredno lepo urejenem športnem parku na Lipi so naši vojaki, policisti in gasilci PGD Štore predstavili osebno oborožitev vojakov in policistov ter njihova vozila. V popoldanskem času pa je potekal že tradicionalni nogometni turnir osmih ekip. Želim se zahvaliti kolektivu OŠ in vrtcu Štore ter vsem, ki so tako množično obiskali to prireditev. Zanimivo je, da večina teh gostov še ni bila v Štorah. Nad urejenostjo in lepotami naše občine so bili namreč izjemno navdušeni in zadovoljni, mi pa ponosni, da smo lahko takšne občutke delili z njimi. Minister je sprejel tudi naše povabilo na obisk Štor v jesenskem času ter izrazil željo, da si ogleda železarno Štore Steel. Srečko Križanec, predsednik veteranov Nastop naših flavtistov V petek, 18. 5. 2012, ob 17.00 uri, je bila v Gallusovi dvorani Glasbene šole Celje interna produkcija flavtistov iz razreda Urške Hrovat. Nastopilo je 17 učencev različnih starosti in razredov celjske glasbene šole, med njimi tudi nekateri iz naše občine. Ob klavirju sta jih spremljala Milan Stanisavljević in Simona Guzej. Glasbena šola Celje ima svoj oddelek v osnovni šoli Štore že drugo leto. Interes za njegov obisk pa je velik. Pogovarjala sem se z gospo Aurelijo Kumperger, mamo ene izmed flavtistk. 1. Kdo je vašo hči navdušil za obiskovanje glasbene šole in za ta inštrument? V šoli so se dekleta pogovarjala o obisku glas28 bene šole in je nato Živa izrazila željo, da bi igrala flavto. 2. Koliko let že igra? Živa igra flavto drugo leto. 3. Se že opazi razlika? Ja. Flavto že dobro obvlada, tudi skladbe in lestvice. 4. Kaj menite o tem, da imamo glasbeno šolo v osnovni šoli Štore? Odlično, saj prihranimo ogromno časa. 5. Ali drugi družinski člani tudi kažejo interes za igranje inštrumentov? Ja, tudi mlajša otroka kažeta veselje do glasbe. Daša Dolenec, foto: Žiga Korošec JUNIJ 2012 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 15. tradicionalni pohod po »turistični poti občine Štore« T uristično društvo Štore vsako prvo soboto v maju tradicionalno organizira pohod po turistični poti občine Štore. Letos je bil to že 15. pohod, ki se ga je udeležilo 55 pohodnikov. Pot nas je vodila ob Voglajni mimo Straže pod vznožje Žekovce, kjer smo se pri Resman podprli s čajem, kavico in pecivom. Nadaljevali smo v hrib, mimo Križpotov in Slemen proti Svetlem dolu, kjer so nam pri Štarklovih (pri Lipl) postregli s sveže pečenim kruhom iz kmečke peči ter hladnim jabolčnikom. Ogledali smo si tudi cerkvico sv. Florjana. Z novim zagonom smo se zagrizli v hrib proti Svetini, vasici, ki nas vsakič znova preseneti s svojo lepoto. Tudi tokrat smo postali in ob dobri kavici užili lepote te gorske vasice, nekateri pa so si ogledali cerkev Marije Snežne ter grob Alme Karlin. In že smo hiteli čez Žerovišče proti Žlajfi v Laški vasi, kjer je bil cilj našega letošnjega pohoda. Ob dobri malici, kozarčku rujnega in prijetni glasbi smo preživeli preostanek sobotnega popoldneva. Pohodniki smo dobili tradicionalne priponke in majice. Posebno priznanje pa je dobil g. Martin Škoberne, ki se je udeležil vseh 15 pohodov. Da smo se imeli res lepo, »povedo« izjave nekaterih pohodnikov. Dušan: »Tradicionalnega pohoda turističnega društva po občini Štore sem se udeležil prvič, čeprav se tradicija ponaša že z dvomestno številko. Prijazno vreme, čeprav se je med potjo še dalo videti ostanke toče prejšnjega dne, zanimiva skupina ljudi in dobra volja so bili zagotovilo, da bo napor za premagovanje poti šel hitro v pozabo in bo za prehojeno potjo ostalo le zadovoljstvo ob dosegu cilja. Priboljški med potjo in na zaključku, ki jih ponudijo prijazni ljudje, so zagotovilo, da se naslednje leto zopet vidimo.« Maša: »Tudi jaz sem bila na pohodu prvič. Zelo sem se zabavala, pa še vreme in hrana sta bila odlična. Upam, da se bom lahko tudi drugo leto udeležila pohoda.« Irena: »Na pohod rada pridem, saj pot ni pretežka, družba pa je vedno dobra. Izkoristim prijetno s koristnim, saj se načvekam, pa še nekaj naredim zase. Nič ni lepšega kot preživeti dan v čudoviti naravi in dobri družbi.« Mojca Korošec, Turistično društvo Štore Zborovsko petje je očaralo S redi maja letos je bila kot vsako leto območna revija odraslih pevskih zborov občin Celje, Štore, Dobrna in Vojnik pod geslom »ZAPOJMO SKUPAJ«. V celjskem časopisu je novinar Mohor Hudej objavil prav fotografijo štorskega zbora, ker so edino v njem zastopane vse generacije. LPZ Štore, kot se »Bojansko« po novem imenuje, vsa leta dobiva dobre ocene za svoje nastope. Jože Kragelj - Jok Ljubiteljski pevski zbor Štore je v svoje vrste privabil vse generacije. JUNIJ 2012 29 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Ocenjevanje vin, salam in praznik domačih dobrot M arec je tudi letos v Štorah bil vinogradniško obarvan. Pripravili smo že deveto ocenjevanje vin in tretje ocenjevanje salam. Ocenjevanje vin, kot tudi salam, je potekalo po že ustaljenem postopku in pravilnikih. Vina smo sortirali po sortah in vsebnosti ostanka sladkorja in jih tako ponudili v pokušino in ocenitev sedemčlanski komisiji. Točkovalo se je po 20-točkovnem sistemu. Ocenjevalci vin so pokusili 79 vrst vina. Ponovno so prevladovale bele zvrsti, ki jih je bilo kar tretjina. Sicer pa je bila tudi sortna zastopanost drugih vin zelo pestra. Poleg prvakov sort in vinarja leta smo letos izbrali tudi šampiona rednih trgatev. Prvaki sort: • BELA ZVRST: VVD Vojnik, Vojničan * 18,28 • LAŠKI RIZLING: Kapel, Marija in Franc 18,44 • ZELENI SILVANEC: Planinšek, Mirko * 18,42 • CHARDONNAY: Kovač, Miran * 18,54 • KERNER: Stojan, Marija in Ivan 18,22 • SAUVIGNON: Planinšek, Mirko * 18,40 • RUMENI MUŠKAT: Kroflič, Simon 18,32 • RDEČA ZVRST: Pajk, Jožica in Srečko 17,98 • MODRA FRANKINJA: Krašovec, Mirko * 18,16 Šampion rednih trgatev: • CHARDONNAY: Kovač, Miran * Vinar leta 2012: 1. Vinogradništvo Glavač * ni član našega društva 30 18,54 54,78 Naziv vinarja leta je letos zasluženo prejelo vinogradništvo Glavač, saj so bili vsi njihovi vzorci odlično ocenjeni. Salame smo pred ocenjevanjem najprej poslali na analizo v laboratorij. Na dan ocenjevanja pa smo s pomočjo računalnika izžrebali naključne tekmovalne številke, s pomočjo katerih smo določili vrstni red. Komisija je bila štiričlanska. Ocenjevali so 28 salam. Salamar letos prihaja iz našega društva, in sicer je to postal Fric Ferenčak. 1. Fric Ferenčak 17,50 2. Anton Oberžan 17,38 3. Viki Gradič 17,33 4. Ekološka kmetija Petrač 17,15 5. Toni Kovač 16,75 6. Janko Majcen 16,63 7. Marjan Gradišnik 16,50 8. Simon Kroflič 16,50 9. Janko Majoranc 16,50 10. Drago Ocvirk 16,38 Več podatkov o ocenjevanju vin in salam si lahko ogledate na spletnem naslovu društva: http://vinogradniki.store.si. Prireditev, ki smo jo pripravili zadnjega dne marca v kulturnem domu Štore, so najprej zaznamovali godbeniki Pihalnega orkestra štorskih železarjev. S svojimi koračnicami so povabili obiskovalce v preddverje, kjer so jih čakale razstavljene dobrote. Ogledali so si lahko razstavo kruha in vseh salam, ki so sodelovale na ocenjevanju. Razstavo je popestrila še čebelarska stojnica, ki jo je pripravil Valter Popovič skupaj z družino Strniša in Primožem Krofličem. Letos je razstava kruha številčno prekosila salame, saj je organizatorka JUNIJ 2012 Vlasta Verhovšek zbrala okrog 30 različnih kruhov. Prireditev v dvorani so otvorili člani vokalne skupine Lipa, ki nas spremljajo že od prvega praznika vina in domačih dobrot. Letos nas je pozdravil tudi župan Miran Jurkošek. Prireditev je povezovala Simona Mastnak. Prvi del prireditve je minil v znamenju podeljevanja diplom in priznanj ocenjenim vinom in salamam. V drugem delu pa nas je ga. Tadeja Vodovnik Plevnik iz KGZ Maribor ponovno nekoliko izobrazila, saj je govorila o vinorodnih deželah in trsnem izboru. Uradni del prireditve smo zaključili z zdravico skupaj s pevci vokalne skupine Lipa. Postregli smo s kruhom in salamami ter obiskovalce povabili k pokušini vin v preddverje. Za pokušino vin smo letos pripravili tudi degustacijske kozarce z društvenim logotipom. Večer so nam še posebej popestrili štirje odlični glasbeniki, ki so prepevali znane zimzelene dalmatinske in druge pesmi – hvala Mladenu Gašperju in trem članom družine Krevl. Naj se za prekrasen večer zahvalim še občini Štore, vsem članicam in članom društva, vsem sodelujočim, pihalnemu orkestru, pevcem in pa seveda vsem obiskovalcem prireditve. Stane Ferenčak ml. Srečko Križanec Letne konference društev so za nami Bogata društvena dejavnost je v teh prvih mesecih leta v naši občini verjetno bila povsod na vrhuncu. V mislih imam seveda letne konference. Kot gost sem se jih udeležil kar v velikem številu tako v naši občini in še veliko več pri stanovskih društvih v sosednjih občinah. Prvo letno volilno konferenco izmed štirih društev, ki sem jih do nedavnega vodil, smo opravili v strelski družini Kovinar Štore. Štejem si v čast in osebno zadovoljstvo, da nam je uspelo ohraniti strelstvo v naši občini, da smo z izjemnimi člani in članicami uspeli adaptirati propadajoče strelske prostore, in da imamo pozitivno finančno stanje, ki je bilo na začetku prevzema strelišča na ničli. Vesel in ponosen sem na opravljeno delo ter da je vodenje strelske družine Kovinar Štore prevzel novi predsednik Vladislav Bogdanovič. Vlado je marljiv in pošten dolgoletni član društva in član mnogih društev v naši občini. Z njegovo izvolitvijo za predsednika in zakonitega zastopnika društva je strelstvo v Štorah na dobri poti. Zaželimo mu lahko veliko strelskih zmag. Letno volilno konferenco pa smo spravili pod streho tudi veterani iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo ter člani ZB za vrednote NOB. Tudi v borčevski organizaciji smo soglasno izvolili novo vodstvo oziroma novega predsednika. To je postal Milan Žibert, sicer stanujoč v Celju, vendar naš dolgoletni član. Je izjemno aktiven, saj vse leto redno še z nekaterimi drugimi našimi člani obiskuje praktično vse prireditve, ki jih organizirajo borci na državnem ali na regijskem nivoju. Veseli me, JUNIJ 2012 da je naša krajevna organizacija, ki sicer spada pod okrilje območne organizacije ZB Celje, dobila novega zvestega in prizadevnega predsednika. Soglasno smo sprejeli tudi sklep, da veteransko in častniško organizacijo vodim v bodoče še jaz. Za vodenje slednje sem na Igu pri Ljubljani letos dobil zelo visoko priznanje, kar me nekoliko zavezuje, da jo vodim tudi v prihodnje. Na letni konferenci smo podelili tudi nekaj internih priznanj, katerih avtor je bil naš marljivi član in sekretar društva Marjan Dobovišek. Ne smem pozabiti omeniti, da imamo veterani tudi novoustanovljeni mešani pevski zbor z imenom Veter, kar je izpeljanka iz besede veteran ... S svojim nastopom so obogatili tudi kulturni program konference. Kljub napovedanim težkim časom smo v društvih optimistično razpoloženi in vsekakor načrtujemo skozi leto nekaj aktivnosti. Naši izjemno prizadevni praporščaki so z društvenimi praporji prisotni po vsej domovini, na velikih proslavah, tako državnih kot lokalnih. Odlično sodelujemo s Slovensko vojsko, policijo, veleposlaništvom ruske federacije v Ljubljani. Sedaj intenzivno navezujem stike še z veleposlanišvom ZDA v Ljubljani in z uradom predsednika RS glede uradnega odkritja spomenika pri Ocvirkovih v Kompolah. Srečko Križanec 31 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Čistilna akcija 2012 T udi letos smo se člani Turističnega društva Štore udeležili čistilne akcije v Štorah. Povabili smo še naše prijatelje, pridružila pa se nam je tudi ekipa združenja policistov Slovenije. S skupnimi močmi smo očistili pešpot ob reki Voglajni proti naselju Draga (del poti, po katerem se odvija naš tradicionalni pohod po turistični poti občine Štore). Očistili pa smo tudi nasprotni breg Voglajne - ob železniških tirih. Prijetno utrujeni in veseli, da smo naredili nekaj dobrega za naravo, krajane in seveda nas same, smo zaključili delovno akcijo pred kulturnim domom, kjer nas je čakala malica in prijeten klepet z drugimi člani društev, ki so se akcije udeležili. Veseli smo, da je vsako leto manj smeti, da čuvamo naravo in jo ohranjamo za rodove za nami. Žal pa se še vedno najdejo taki, ki jim za to ni mar … Mojca Korošec, Turistično društvo Štore S plesom zaključujemo leto K er je naš lokalni časopis med drugim namenjen informiranju ljudi o delovanju društev v naši občini, sem se odločil, da nekaj besed zapišem o delovanju Folklorne skupine Kompole. Njeni začetki segajo v leto 1979 in mnogo generacij je v teh letih plesalo v tej skupini. Trenutno je v sklopu folklorne skupine aktivna otroška folklora pod mentorskim vodstvom spodaj podpisanega. V tem šolskem letu je plesalo osem parov. Na harmoniki nas je vseskozi spremljal Gregi Korez, tako na vajah, kot tudi na nastopih. Postavili smo 3 splete našega, štajerskega področja. Vadimo vsak petek v osnovni šoli Kompole. Proti zaključku leta smo se zopet preselili v telovadnico, kar med letom ni bilo mogoče zaradi prostorske stiske in vrtca, ki je gostoval v tej vaški šoli. Ob koncu leta smo se predstavili občinstvu v Štorah in Celju. V Štorah smo sodelovali ob otvoritvi vrtca, kjer smo zaplesali na ploščadi pred osnovno šolo. V Celju pa smo bili osrednji 32 gostje moškega pevskega zbora Pod gradom Celje, kjer smo v prepolni dvorani narodnega doma s plesnimi koraki popestrili njihov letni koncert, ki je bil posvečen velikanu slovenske glasbe - Lojzetu Slaku. Ob koncu leta, pred poletnimi počitnicami, pa bomo naredili še naš zaključni koncert. Svoje delo bomo nadaljevali jeseni. Vabljeni ste, poleg sedanjih članov in njihovih plesa željnih vrstnikov, tudi otroci od prvega do četrtega razreda, saj bo pričela z vajami še mlajša skupina. Dušan Volavšek JUNIJ 2012 Regijsko srečanje prostovoljcev K ot že nekaj let do sedaj smo se prostovoljci naše regije tudi letos srečali v kulturnem domu v Štorah. Med drugim smo prisluhnili socialnim delavkam centra za socialno delo Žalec, ki sta nam podali informacije o novem zakonu o socialnih transferjih. regija je z 245 prostovoljci obiskala v preteklem letu več kot 8.268 starejših, toliko je računalniško evidentiranih, zagotovo pa je bilo obiskov še veliko več. Prostovoljci iz Štor, trenutno nas je 27, smo opravili v preteklem letu kar 1560 obiskov in naj ne bo videti kot samohvala, a marsikomu smo z obiskom polepšali dan, če ne še kaj več. Si predstavljate, koliko korakov je bilo narejenih in koliko vrat smo odprli? Morda se kdo sprašuje, kaj nam je tega treba in ali nam je dolgčas, da hodimo po hišah. Ne, ni nam dolgčas in po sedmih letih dela v projektu lahko rečem, da je odpiranje vrat pri starejših vredno našega truda. Vredno je dati čas in energijo za nasmeh in veselje človeka, ki nima več moči, da bi delal to, kar počnemo sedaj mi. Ob obiskih se pogovarjamo, poslušamo, se učimo, jokamo in smejimo skupaj z obiskanimi. To nas osrečuje in nam daje smisel, da vztrajamo. Glede na čase, ki prihajajo in nam ne prinašajo nič kaj dobrega, bo pomoč drug drugemu zagotovo še kako dobrodošla. Tisti, ki razmišljate tako kot mi, pridružite se nam. Na srečanju smo gostili našega župana Mirana Jurkoška, predsednika pokrajinske zveze društva upokojencev Celje Emila Hedžeta in predsednico društva upokojencev Slovenije dr. Matejo Kožuh Novak. Projekt Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Štore spada med Pa še to: starejši občani iz Štor se lahko obrnete na novi koordinatorki 20 društev upokojencev celjske regije, ki se trudijo, da bi pomagali – Marijo Šlatau, Cesta 14. divizije 15, Štore, tel.št. 577 14 00 in Agato vrstnikom, ki so osamljeni ali v kakršnih koli težavah. V Sloveniji je že Meze, Cesta 14. divizije 23, Štore, tel. št. 577 01 85. Ivanka Tofant več kot 3000 prostovoljcev, ki so obiskali kar 121.181 starejših. Naša JUNIJ 2012 33 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Romarski izlet ob zaključku veroučnega leta V soboto, 19. maja 2012, je bil lep sončen dan. Za zaključek veroučnega šolskega leta 2011/12 smo se z veroučenci, ki obiskujejo verouk na Svetini, v spremstvu nekaterih staršev in župnika dr. Vlada Zupančiča zbrali na modernem avtobusu in krenili na zaključni romarski izlet proti Dolenjski. Najprej smo v občini Škofljica zavili v »dolino pod svobodnim soncem«, kjer smo obiskali gimnazijo Želimlje. Dolino so tako poimenovali dijaki, ker je v župniji Želimlje župnikoval znani pisatelj in duhovnik Fran S. Finžgar, ko je pisal roman Pod svobodnim soncem. Sicer pa leži Želimlje na jugovzhodnem delu Ljubljanskega barja. Učenci so že na avtobusu izvedeli, da je bilo na področju 150 kvadratnih kilometrov barjanskih površin, ki jih je pred približno štiri do dvatisoč let pred našim štetjem pokrivalo plitko jezero, najdenih več kot 40 ostankov kolišč iz bronaste in bakrene dobe. Koliščarska kultura je bila razvita, saj so znali izdelovati in uporabljati kolo z osjo, ribiške naprave, razna orodja, sejali so žito in gojili domače živali. Življenje koliščarjev je opisal v svoji povesti Bobri pisatelj in duhovnik Janez Jalen. Gimnazijo, ki slovi po odličnih uspehih, vodijo selezijanci. Na njej poučuje vrsta priznanih profesorjev. Obiskujejo jo lahko dekleta in fantje. Pozdravil nas je ravnatelj dijaškega doma in tistim, ki so želeli, razkazal gimnazijo in dijaški dom. Po krajšem postanku, ki so ga dekleta izkoristila za klepet, fantje pa za nogomet na šolskem igrišču, smo krenili proti Stični in obiskali tamkajšnjo samostansko in župnijsko cerkev. Stiški samostan je ustanovil oglejski patriarh leta 1136. Prvi menihi cistercijani so prišli iz Francije. V 15. stoletju je samostan doživel vrsto turških vpadov, vendar se je obdržal vse do razpusta cesarja Jožefa II. leta 1784. Ponovno je oživel 1898 leta in je še danes pomembno versko in kulturno središče. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Veroučenci z župnikom, dr. Vladom Zupančičem, v Stični. 34 Pred Grozdetovim grobom na Zaplazu. hranijo znameniti stiški rokopis, edino ohranjeno srednjeveško besedilo iz 15. stoletja, ki je zapisano v slovenskem jeziku. Vsako leto v septembru se v Stični zbere več tisoč mladih na festivalu Stična mladih. V Stični je tudi muzej krščanstva na Slovenskem in znamenita čajnica. Čaji so narejeni po receptu zdravilca patra Simona Ašiča, ki je živel v samostanu. V cerkvi je župnik dr. Vlado Zupančič daroval sv. mašo, po njej pa smo zavili v čajnico na krepčilne čaje in malico iz nahrbtnikov. Mlajši učenci so nato uživali na igralih, starejši pa so se spet zapodili za žogo. Nato smo krenili proti Zaplazu pri Čatežu. Sedanjo cerkev Matere Božje na Zaplazu so začeli graditi leta 1906, dokončali pa so jo šele leta 1926. V cerkvi je na glavnem oltarju milostni Marijin kip. Čudovita barvna okna so delo slikarja Staneta Kregarja. Sedaj počivajo v cerkvi tudi telesni ostanki blaženega Alojzija Grozdeta. Za stranskim oltarjem nad njegovo grobnico je močno izpovedni mozaik umetnika slikarja Marka Rupnika. Ko smo na Zaplazu romarski izlet zaključili še z litanijami, smo se preko Sevnice in Zidanega Mostu odpravili proti domu. Betka Vrbovšek JUNIJ 2012 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Spomladansko dogajanje otrok in mladih v teharski župniji 21. maja v Mariboru, in se tako pridružili ostalim tekmovalnim ekipam 15-ih župnij iz škofij Celje, Maribor in Murska Sobota. Zmagovalcem čestitamo za njihov uspeh. 2. maja pa je potekalo že tradicionalno romanje mladih in »mladih po srcu« na Svetino. V prelepem jutru smo s celotne celjske dekanije poromali k Mariji peš, s kolesi oz. z avtomobili. Letos smo romanje zastavili v duhu Slomškovega leta in k temu povabili vse generacije. Najprej smo se zbrali pri sv. maši, ki jo je ob somaševanju domačega župnika in drugih duhovnikov vodil celjski dekan Miha Herman. Pri sv. maši so sodelovali predstavniki vseh župnij. Po maši pa smo družabno srečanje nadaljevali ob petju Slomškovih pesmi, prijetni pogostitvi domačinov in v nogometnem tekmovanju, kjer so se ekipe posameznih župnij pomerile med seboj. Najbolje so se odrezali fantje iz župnije bl. Antona Martina Slomška, drugi so bili člani ekipe iz župnije sv. Jožefa, ekipa mladih iz naše župnije pa je zasedla tretje mesto. Spomladansko dogajanje pridno nadaljujemo z obiskovanjem šmarnic, ob katerih letos v zgodbi z naslovom Dober+pravičen.si spremljamo vsakdanje dogodivščine petošolca Roka. Skupaj z njim spoznavamo radosti in tegobe odraščanja. Rok plete prijateljstva, se uči dobrote in pravičnosti, hkrati pa odkriva tudi, kako napake popraviti in se drugemu opravičiti. Ob iskanjih ga spremljajo starši, njihova molitev in priprošnja v Marijino varstvo. Ob udeležbi šmarnične pobožnosti in poslušanju zanimive zgodbe pa pridno zbiramo igralne karte z ilustracijo in vrlinami enega izmed šmarničnih junakov. Na koncu meseca se bomo tako lahko ob igri spominjali, kako pomembno je, da se trudimo biti dobri in pravični hkrati. Cvetka Rezar aprila so se mladi iz naše župnije že drugo leto udeležili škofijskega kviza mladih z naslovom Škofija fe(j)st. Tokrat so bili gostitelji mladi iz Šoštanja. V kvizu, ki je letos potekal na temo Blaženi Anton Martin Slomšek, je sodelovalo 12 župnij iz celotne celjske škofije. Na izbrano temo so se mladi pripravljali s pomočjo dveh filmov, ki sta bila posneta o Slomšku pred nekaj leti, nato pa so odgovarjali na tekmovalna vprašanja. Naši mladi (Martina, Ana in Franci) so se zelo dobro izkazali, saj so pravilno odgovorili na vsa vprašanja in tako dosegli vse točke. Z absolutno zmago so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, ki je na isto temo potekalo v soboto, 12. JUNIJ 2012 35 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Slomškovo leto L etos mineva 150 let od smrti velikega Slovenca, duhovnika, škofa, narodnega buditelja, pesnika in pisatelja, kulturnega in šolskega delavca Antona Martina Slomška (1800 -1862). Ta okrogli jubilej je vsekakor priložnost, da se ga s hvaležnostjo spomnimo za vse, kar je v duhovnem in narodnem pomenu storil v svojem času, in kar je njegova vsestranska dejavnost ohranila tudi za naš čas. Čeprav je bilo njegovo delovanje večinoma vezano na območje Štajerske in lavantinske škofije, je z mnogimi prizadevanji presegel tako deželne kot tudi narodne meje in bil pomembna osebnost v Avstro-Ogrski ter v vesoljni Cerkvi. Zato ga kot duhovnika in škofa v kulturni in narodni zgodovini upravičeno uvrščajo na prvo mesto za Cirilom in Metodom (dr. France Kidrič v Stanojevićevi enciklopediji). Vesoljna Cerkev mu je priznala najvišje dostojanstvo, ko ga je razglasila za zveličanega. Ob tej priložnosti je pokojni papež Janez Pavel II. drugič obiskal Slovenijo in ga 19. 9. 1999 razglasil za blaženega. Tako je postal Slomšek prvi Slovenec, ki mu je bila dodeljena čast oltarja. 36 Veseli in ponosni smo lahko na tako velikega rojaka, še posebej, ker je izšel iz našega okolja, hodil iz rodne Ponikve čez naš kraj v srednjo šolo v Celje in kasneje kot opat deloval v Celju. Čeprav je bil v tej službi le kratek čas (komaj dva meseca), je zapustil vidne sledove svojega dela. Prizadeval si je, da bi se sedež škofije prenesel prav v Celje, vendar se tedanja mestna oblast ni zavzela za to. Na drugi strani je mariborska oblast omogočala ugodnejše pogoje, zato se je odločil za prenos sedeža v Maribor, vendar poudaril: »Če bi govorilo srce, bi šel v Celje«. Novoustanovljena celjska škofija ga je izbrala za svojega prvega zavetnika, nekateri stanovi pa so si ga že izbrali za stanovskega priprošnjika. O Slomšku je v zadnjih dveh desetletjih veliko napisanega in izdanega. Poleg številnih knjig, vsaj dveh posnetih filmov in množice člankov nam je dostopno veliko gradiva tudi na internetu (www.am.slomsek.net). Koliko o njem osebno vemo in kako ga spoštujemo, pa je odvisno od tega, kako dobro poznamo njegovo osebnost oz. cenimo vrednote, za katere je živel, in delo, ki ga je vršil. Večina Slovencev žal slabo pozna našo zgodovino in ne ceni svojih prednikov glede na njihove zasluge. Osebno sem prepričan, da bi Slomšek zaslužil večje spoštovanje, kot mu ga priznavamo. V obhajanje Slomškovega jubilejnega leta se še posebej vključujemo v mariborski metropoliji, torej v škofijah Celje, Murska Sobota in nadškofiji Maribor. Skozi različne prireditve in dejavnosti želimo Slomškovega duha približali ljudem, še zlasti po vrednotah, ki jih je posebej cenil. Le-teh je veliko, vendar smo za vsak mesec njemu posvečenega leta izbrali eno, da bi jo približali ljudem in v molitvi prosili za njeno uresničevanje: vera, edinost, kultura, družina, večnost, vera, Cerkev, domovina, duhovništvo, Marija, vzgoja, narava, življenje. Teh dvanajst bi lahko združili v dve temeljni, ki sta bili Slomšku sveti: Slovenstvo in vera v Boga. Slomšek ju je v polnosti živel in se zanju povsem razdal, kar potrjuje njegovo življenjsko vodilo: »Sveta vera vam bodi luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike«. Ob poslanstvu duhovnika je bil Slomšek tudi pomemben kulturni delavec. Zavedal se je, da narodni napredek raste preko pisane besede. Zato je najprej sam veliko pisal, kar potrjuje okoli 50 njegovih tiskanih del, izdanih v času njegovega življenja. Njegov obsežni opus zajema najrazličnejše zvrsti, od študentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih kasneje ponarodelih pesmi, do pridig, neštetih člankov v Drobtinicah in v raznih časopisih, vzgojnih knjig (npr. Blaže in Nežica v nedeljski šoli) itd. K pisanju in h kulturnemu ustvarjanju je spodbujal tudi druge ter skupaj z učiteljem Janežičem in kaplanom Eispilerjem ustanovil prvo slovensko knjižno založbo – Mohorjevo družbo, ki vse do danes opravlja pomembno literarno delo in založniško dejavnost. Pomemben je bil tudi na področju vzgoje in šolstva, tako v osebnem prizadevanju kot v vlogi šolskega nadzornika. Prizadeval si je za ustanavljanje šol, za uveljavljanje slovenščine v šolah, pisal učbenike in vplival na spremembe v šolstvu tedanje Avstro-Ogrske. Med največje delo škofovskega obdobja prištevamo prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v labotski dolini v Maribor in preureditev škofijskih meja. S tem je združil Slovence na Štajerskem v eno škofijo in pridružil 200 000 rojakov, ki bi se bili sicer narodnostno počasi izgubili pod germanskim vplivom. S tem je zarisal narodnostno mejo na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, duhovnem in narodnostnem pomenu. General Maister je po prvi svetovni vojni ubranil prav tiste meje, ki jih je Slomšek uspel postaviti ob preureditvi škofije leta 1859. »Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, tudi njihov vredni naslednik biti ne zasluži. Hvali torej dragi prijatelj, sloveče može, rodoljube naše, ponavljaje njih spomin!« je zapisal Slomšek, ko je opisoval rajne rodoljube in utemeljitelje slovenskega slovstva. Naj ta hvala in spoštovanje velja tudi njemu. Miha Herman, župnik na Teharjah JUNIJ 2012 Razvoz kosil na dom Rekreativni dan v domu lipa Z D aradi vse večjega povpraševanja in potreb vas Dom Lipa Štore obvešča, da omogoča nakup in razvoz kosil na dom za ožje območje Štor. Dostavo kosila na dom vam priporočamo predvsem, kadar si iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne zmorete več pripraviti kosila, če so vaši najbližji za nekaj časa odsotni ali imate dieto, ki je ne znate pripraviti. Glede na smernice razvoja naše družbe, kjer statistični podatki kažejo, da se prebivalstvo stara in da se delež starejšega prebivalstva povečuje, bo ta oblika pomoči posameznikom postala vedno bolj dobrodošla in je vsekakor ena izmed možnosti za podaljšanje bivanja v domačem okolju. Nudimo vam: • zdravo, uravnoteženo in starostniku primerno prehrano, • možnost dietne prehrane in hrane s spremenjeno konsistenco, • dostavo kosila vsak dan v tednu, med 11:30 in 13:00 uro, • možnost naročila kosila tudi za obdobje, krajše od enega meseca. Kosilo lahko tudi sami odnesete na svoj dom ali zaužijete v jedilnici Doma. an za spremembe v domu starejših – slišati je super, nekaj novega, nevsakdanjega za stanovalce in zaposlene. Komaj čakam, da se začne, sem pomislil ob predlogu,da bi se prijavili na projekt. V soboto, 21. aprila, je po vsej Sloveniji potekal projekt Dan za spremembe, ki ga je organizirala Slovenska filantropija. Na ta projekt se je prijavil tudi naš Dom. Namen projekta je bila promocija prostovoljstva in medgeneracijsko druženje. Poimenovali smo ga Rekreativni dan v Domu. Družilo se je skupno 17 prostovoljcev iz osnovne šole Štore pod vodstvom Zdenke Konšak Grafenauer in iz srednje zdravstvene šole Celje pod vodstvom Mateje Božič, s približno 50 varovanci Doma. Medgeneracijsko druženje je potekalo ob lažjih športnih igrah, kot so met žoge na koš, metanje balinčkov in krožcev na cilj. Družili in nasmejali pa so se tudi po oddelkih, ob različnih namiznih družabnih igrah. Ob koncu srečanja smo vse prisotne pogostili s kavo in pecivom, zaključili pa s skupinskim fotografiranjem. Vsi smo bili enotni, da je prijetno dopoldne prehitro minilo in upam si trditi, da smo skupaj uspešno premagali osamljenost in vsakdanje skrbi naših varovancev. V prihodnje si želimo še več podobnih srečanj. Tomaž Golež Stojan KONTAKTNA OSEBA: Anton Turnšek, Ernest Navršnik e-mail: anton.turnsek@domlipa.si, 041/ 645 166 ali 08/ 200 92 09 JUNIJ 2012 37 D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Obiskal nas je Primož Suhodolčan V Primož Suhodolčan z zlatimi bralci torek, 17. 4. 2012, je bila na šoli organizirana zaključna prireditev bralne značke, ki smo se je udeležili najbolj pridni bralci od 1. do 9. razreda. Obiskal nas je slovenski mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Celo uro, kolikor je trajala prireditev, nas je navduševal s svojimi domislicami in smešnimi prigodami. Skratka, dobro smo se imeli in se od srca nasmejali! Zlati bralci so prejeli posebna priznanja, saj so vseh devet let pridno brali za bralno značko. Suhodolčanovi junaki s Popkom in Petrom Nosom na čelu nas bodo razveseljevali še nekaj časa, mi pa obljubljamo, da bomo ostali zvesti knjigi in branju tudi v prihodnje. Učenci OŠ Štore: Nejc, Nika, Larisa, Zala in Žiga Ekodan na ekokmetiji Petrač plev. Eva in Žiga sta nas popeljala do razgledne točke, od koder je čudovit pogled na njihovo kmetijo. Na kratkem sprehodu okoli njihove kmetije smo videli tudi presihajoči potoček, v katerega nameravajo naseliti račke. Na koncu pa so poskrbeli tudi za sprostitev. Otroci so igrali nogomet in košarko, se oddahnili v prijetni otroški leseni hišici in se okrepčali s samimi domačimi dobrotami. Dan je bil zares čudovit, pa ne samo zaradi sončka, ampak tudi zaradi neokrnjene narave, svežega zraka in gostoljubnosti vseh domačih. Maja Lokmič, Mateja Turinek K omaj smo dočakali dan, ko smo se odpravili na ekokmetijo Petrač v Svetli dol, saj sta tam doma naša sošolca Eva in Žiga. Z avtobusom smo se najprej odpeljali do Svetlega dola, tam nas je pričakala gospa Petra. Ogledali smo si smreko velikanko, ki je posebnost v njihovem gozdu, saj ima izredno velik obseg. Pot je bila blatna in zelo strma, zato so nam prav prišli gumijasti škornji, ki so bili naša obvezna obutev. Pot smo nadaljevali po kolovozni cesti in prišli do Petračeve kmetije. Vsi smo najprej stekli v hlev, kjer smo videli krave, bike, teličke, prašiče in kokoši. Povaljali smo se tudi v kopici sena, ki je glavna hrana za govedo. Po začetnem navdušenju v hlevu smo si ogledali mlin za mletje žita, posebej pire, ki je značilnost njihove kmetije. Poskusili smo kruh, narejen prav iz pire in sončničnih semen. Ker meljejo tudi koruzo, imajo na kmetiji »vejovko«, ki loči zrnje od 38 JUNIJ 2012 Spoznajmo Slovenijo skozi uganke U čenci 5. b razreda smo v tem šolskem letu spoznavali našo državo Slovenijo. Pri urah družbe smo naš sprehod začeli v visokogorju alpskega sveta in smo se preko Julijskih alp in Karavank spustili v predalpsko hribovje ter obiskali Ljubljansko kotlino. Pot nas je vodila skozi Celje do panonskih ravnic, prisluhnili smo počasnemu toku reke Mure, ki je pripovedovala zgodbe o življenju nekdanjih mlinov, ki so dajali kruh preprostemu človeku. Obiskali smo lepote podzemnega sveta in občudovali kapnike, ki so jih skozi tisočletja oblikovale usedline apnenca in se čudili jezeru, ki kar izgine v tleh in se ponovno pojavi v vsej svoji lepoti. Za konec potovanja smo si privoščili razvajanje na slovenski obali, potovali smo od Ankarana do Portoroža, občudovali raznoliko pokrajino in cedili sline ob pogledu na kraški pršut in brkinske češnje. Naše potovanje razkrivamo tudi vam, dragi bralci. Naj vam naše uganke povedo, kaj vse smo izvedeli o naši mali, a prelepi Sloveniji. V ovčjem kožuhu skače in nori, vsako pomlad zimo prepodi. Ima sedem imen, pojavi se tu, pojavi se tam, ko ponikne, izgine neznano kam. Iz Krasa izvira, se na burji suši in vsakemu lepo diši. Štiri naravne enote ima, Slovenci v njej smo doma. Kdor v njej srečen ni, naj v sosednjih državah živi. Kdor prvič na njem stoji, z vrvjo po ta zadnji jih dobi, na vrhu ga Aljažev stolp krasi. V obliki črke L ali U stoji, s slamo je pokrita, vroče pa ji ni. V Prekmurju je doma, Ko bo dozorelo, vsaka gospodinja speči jo zna. bomo v olje spremenili Sedem nadevov nas posladka in za prehrano uporabili. in energije za dolgo nam da. V kraških jamah živi, podoba s človekom se v imenu glasi. Učenci 5. b razreda preplezala do vrha. Občutek je bil super. Pri lokostrelstvu sem se naučila, kako pravilno nameriti v tarčo. Šlo mi je zelo dobro. Končno si znam pravilno zavezati vezalke na čevljih. Ha, ha, vi pa verjetno ne poznate šiviljskega in medicinskega vozla ter vozla fant in punca. Tako mu pač rečemo. Všeč pa mi je bilo tudi, ko smo imeli čebelnjak znanja. Sove smo dosegle 1. mesto. Na koncu smo imeli škratov šoli v naravi je bilo vse zelo zabavno. Naučila sem se veliko novih stvari, za ples. Tam sem uživala v plesu in glasbi. katere prej še slišala nisem. Najbolj mi je bilo Škoda, da je šole v naravi že konec! Darja Šlatau, 4. a Varna hoja po gozdu všeč, ko smo plezali po plezalni steni, ker sem Doživljaji v šoli v naravi V Z vrtcem na letovanju K malu potem, ko shodijo, že se pred otroškimi očmi odpre obzorje in podajo se v svet, v svet samostojnosti. En korak na poti do samostojnosti je tudi letovanje z vrtcem. Letos sta to našim predšolskim otrokom omogočili vzgojiteljici Karmen in Suzana. Že jeseni sta začeli navduševati otroke in nekateri starši smo v začetku malo z negotovostjo, a z velikim zanimanjem, kako se bo vse izteklo, podprli odločitev, da gredo na JUNIJ 2012 tridnevno letovanje v dom Čebelica v Dolenjo vas pri Čatežu. Nestrpnost in pričakovanje sta se pri otrocih z vsakim dnem stopnjevala. Štirinajst dni pred odhodom pa so se priprave resno pričele. Priprava oblačil in zlaganje odej za spanje nista bila več problem. Če je bilo prej še večkrat slišati od hčere: »Mami, daj mi prosim pomagaj,« sem jo sedaj z veseljem opazovala pri samostojnem delu. V četrtek, dan pred odhodom, sva pripravili vse v potovalko in preverili seznam stvari. »Veš, pogrešala te bom, a vem, da se bova kmalu spet videli.« Nekaj solzic. »Boš videla, kako se boste zabavali,« sem jo spodbujala, čeprav je bilo tudi meni hudo. Pa zjutraj ni bilo nobenega problema vstati in se v vrtcu posloviti. V treh dneh sem se poskušala držati nasveta vzgojiteljic, da si vzamem čas zase in dnevi so hitreje minili. Navdušenje ob snidenju je bilo res prisrčno. »Še bi šla!« je dahnila po dolgem objemu in z navdušenjem pripovedovala, kaj vse so počeli. »Maratonsko« prepevanje na avtobusu, plezanje po plezalni steni, pohodi, ustvarjalne delavnice, »pižama party«, škratov ples in nastopanje skupin, opazovanje čebel, raziskovanje gozda, namesto opoldanskega spanja pa frizerski in maserski salon, igranje po sobah – to je le nekaj utrinkov. Ježki, ose, sove, lisice so resnično uživali in ti lepi trenutki v zadnjem letu skupnega druženja v vrtcu jim bodo najbrž za vedno ostali v spominu. Ob tem bi se iskreno zahvalila vsem vzgojiteljicam in učiteljem, ki so prispevali svoj čas in trud ter poskrbeli za dobro počutje in varnost naših otrok. Tjaša Cent 39 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Koledar dogodkov društev občine Štore 2012 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE Tržnica vsak prvi petek v mesecu 8:00 – 12:00 Prostori Društva upokojencev Udarniška 12, Štore Recko Majda 051/313-568 OBČINA ŠTORE, TD ŠTORE, NK KOVINAR ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE Otvoritveni pohod po športno-rekreativni poti »Po Štorah« 21. 6. 2012 Zbirno mesto: Športni park Lipa Štore 03-780-38-43 kultura@store.si ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO STRAŽA 3. Maksov pohod na Resevno 13. 8. 2012 16:30 Štart: igrišče v Straži Primož Kroflič 031/763-077 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Potopisno predavanje september Prostori društva Mojca Korošec turisticno.drustvo.store@ gmail.com KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE Štorska konjenica 7. 10. 2012 9:00 Po občini 041/ 644-363 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE Žegnanje konj društva 7. 10. 2012 15:00 Prostori Konjeniškega društva Gajska hosta 041/ 644-363 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Likovna kolonija 12.10.2012 Svetina Mojca Korošec turisticno.drustvo.store@ gmail.com TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Fotografska delavnica 12. 10. – 14. 10. 2012 Svetina Mojca Korošec turisticno.drustvo.store@ gmail.com TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Almini dnevi na Svetini 14. 10. 2012 Svetina Mojca Korošec turisticno.drustvo.store@ gmail.com PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE Kostanjev piknik 20. 10. 2012 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Noč čarovnic 31. 10. 2012 Športni park Lipa Mojca Korošec turisticno.drustvo.store@ gmail.com DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE Vsesplošno srečanje upokojencev oktober / Vešligaj Mirko 031/518-312 Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremebe programa. 40 / 041/927-370