KDAJ A CP -gorenjski tisk« * urejuje uredniški odbor " glavni urednik SLAVKO BEZMk - odgovorni ured-NlK GREGOR KOCI J AN - tel.: uredništvo in uprava 21-90. glavni urednik 24-75 - te- k°gl rac. pri komunalni Banki v kranju 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 1961 A IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1980 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Varstvo žene, otroka in šolske mladine v kranjskem okraju ehi n TREBA BO OMEJITI ŠTEVILO SPLAVOV — VRZEL PRI SKRBI ZA PREDŠOLSKE OTROKE — POTREBNA BO •»OLJE ORGANIZIRANA ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA — TEŽAVE, KI JIH PRINAŠA S SABO ŠOLA — PATRO-NAžNE SESTRELI VSE BOLJ PRIDOBIVAJO UGLED — STATISTIKA BI MORALA BITI OSNOVA ZA ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENE SLUŽBE, A JE NEUREJENA IN NEIZKORIŠČENA Varstvo žene, otroka in šolske mladine je v n^-«m okraju (a- , 0 dobro organizirano, da že služi za vzgled, kako te službe ure- ; v drugih slovenskih pa tudi jugoslovanskih okrajih. Kljub te-tt Pa je na tem področju zdravstva še veliko pomanjkljivosti in I ® teh so govorili člani sveta za zdravstvo in socialno varstvo OLO i »vranj. v poročilu, ki ga je pripravil zavod za zdravstveno in v raz- ! l**Vi je bilo nanizanih veliko po membnih, ugotovitev in predlo-***** iz katerih povzemamo nekaj najznačilnejših misli. v ^^žba varstva žene, otroka in t&ke mladine je v našem okraju kftettiatično organizirana od 1956 J* naprej. Sedaj imamo v ta "^len pri nas 70 ustanov (dispan-^ posvetovalnic, ambulant), del^aterih dela 105 zdravstvenih '^■Voev. Zdravstveni delavci pri ^°jem delu sodelujejo tudi z or-f?*** socialnega varstva pri ob-m ;nn,>- Niti na eni niti na i , ' 1 s« nimajo dolu . nih OvJ' ZuLo Jih niso mogli po-v«iii lylvu% drugemu. Organi ttfchfcn^ kot organizirana Ma, ne more biti ob b-^Jo ~j\ rn*n'h pojavih, ki ee vlj;,,,;'_ ' <:'> 8< danjem uve-tkOVef« gospodarskega "Ju"ju sistema, marveč mora neposredno posegati v to problematiko. Eni in drugi so navajali primere, da današnji prejemki v posameznih kolektivih niso posledica stvarnega prizadevanja in uspehov, ampak le posledica neobjektivnih meril. Razponi prejemov med ožjim vodilnim kadrom na v-stvu in šolstvu, O nekaterih ti fca-vnh v kulturnoorcsvetnem in izobraževalnem zabavne prireditve in okras'" jj! ke v parku ter pripravili 111 ognjemet, ^ Šolski odbori so svoje začetne težave v glavnem premagali. Danes se šolski odbori ukvarjajo že z vsemi problemi šole. seveda nekje bolj uspešno, a drugje manj. Delo šolskih odborov in učiteljskih kolektivov se je z novimi zakonskimi predpisi zelo razširilo, in 6icer s tem, da so šolski odbori dobili večje pristojnosti in bodo tako lahko mnogo prispevali k izboljšanju našega šolstva. V prihodnje se zato pri urejanju raznih problemov v šoli ne bomo mogli sklicevati na nadreiene organe In na sredstva po proračunu. Vse bolj bodo izobraževalni in vzgojni uspehi odvisni tudi od organov družbenega upravljanja. Pri tem nastaja seveda vprašanje učinkovitih oblik dela. Menim, da v bodoče šolski odbor ne bo mogel vsega dela opraviti samo na svojih sejah ali pa v individualnih razgovorih, nujno bo moral imenovati stalne in občasne komisije, ki bodo »lobije proučile posamezna vprašanja in jih že prečiščena postavila pred odbor. Na ta način bo šolski odbor lahko uspešneje reševal šolsko problematiko. Omenil sem že, da smo začetne težave prebrodili. S temi začetnimi težavami mislim predvsem na staro pojmovanje o delu šolskih odborov, na stare odnose do šole in pouka ter sploh tradicijo starih šolskih svetov, ki so bili pred vojno. Povsod tam, kjer šolski odbori še niso našli prave poti oziroma prave vsebine svojega dela, se navadno ukvarjajo le z materialnimi vprašanji .šole. ker je to pač nekaj otipljivega, ker se pri tem lahko razpravlja o proračunu, o raznih nabavah itd. In ker finančnih sredstev primanjkuje za številne potrebe, se da o tem govoriti brez konca in kraja. Šolski odbori bodo morali skrbno analizirati celotno našo družbeno dogajanje, celotne naše potrebe in šele nato bodo skušali z vsklajovanjem in glede na razpoložljiva sredstva doseči najboljši efekt. Potrebno je poudariti, da se šolski odbori premalo ukvarjajo s stanovanjskimi problemi učiteljskega kadra. Učitelj opravlja dobršen del svojega poklicnega dela doma (popravljanje zvezkov, priprava na pouk ter vodenje uradnih knjig ali drugih zadolžitev), zato mora imeti tudi ustrezno stanovanje. Ce analiziramo ta problem v naši občini, lahko vidimo, da se mnogo učiteljev ali profesorjev vozi na svojo ŠOLSKI ODBORI pred preizkušnjo službeno mesto, ker v kraju ni na razpolago stanovanja. Zaradi tega učitelj ali profesor ni dovolj V°~ vezan s krajem, v katerem dela, niti nima časa za podrobnejšo poglabljanje v otrokovo psiho, ker ne pozna dovolj dobro razmer, v katerih otrok živi. Zato je 6tano~ t/anjako vprašanje povezano s celotno učno vzgojno problematiko. In tako naj bi se tudi v bodoče reševalo. Z ostalimi vprašanji se šolski odbori ukvarjajo z večjo ali manjšo sramežljivostjo, ki je vsekakor ne bi smelo biti, saj so ie marsikatero vzgojno in socialno vpra-anje dobro rešili. Na nekaterih šolah redno na vsaki seji govore o vedenju učencev, o njihovih nanakah in seveda tudi o dobrih lastnostih. Razen tega razpravljajo tudi o so-lih problemih učanesv (kako starši skrbijo za otroke, kje *** vzroki slabih razmer itd.). Mnogi šolski odbori skušajo reševati ta vprašanja tako, da se pomenijo s starši. To je vsekakor veliko bolj učinkovito. Z vsemi problemi, ki sem jih naštel, 6e šolski odbori več ali manj že ukvarjajo, veliko premalo pa se ukvarjajo s povezavo lole z vasjo ali mestom — Z organizacijami in organom, ki jih j« izvolil. Odborniki redkokdaj poročajo o svojem delu na roditeljskih sestankih, na raznih sestankih političnih organizacij, še manj pa na oblastvenih forumih. Tudi povezava z učiteljskim kolektivom je šibka. Šolski odbori še niso dovolj tesno povezani s kolektivom, če so v odboru trije ali štirje prosvetni delavci, ravno tako ne, če posamezniki prisostvujejo konferencam učiteljskega zbora. Vsekakor bi moral šolski odbor zasledovati celotno učno-vzgojno delo, ker bi 1« na ta način lahko na ukupnih konferencah pomagal in svetoval. Se manj kot z učiteljskim zborom pa je mansikatori šolski odbor povezan z učenci. Mnenja sem, da šolske skupnosti, pionirska in mladinska organizacija niso podcenjevanja vredni činitelji. S temi večinoma šolski odbori do sedaj še niso razpravljali in jim pomagali. Ce gre za vzgojo, za uspeh naše mladine, potem nikakor ne bi smeli prezreti mišljenja, dela in želja šolske mladine. Mladina sama čuti, kaj ji je potrebno in seveda tudi ,kdo ji pomaga. Zato naj bi vsi trije družbeni organi bolj upoštevali želje mladine in o teh pogosto razpravljali. - Na šolah imamo možnost, da se ustvari povezava, posebno se. ker bi ob sodelovanju organov družbenega upravljanja znali rešiti vrsto vprašanj skupno z učenci oziroma dijaki, doslej jih pa samo ura Jm rešujemo. Vse preveč podcenjujemo učence in njihove organizacije, čeprav so pokazale, da so sposobne re-jiti marsikatero v prsten je, ki ga družbeni organi niso mogli. Vse to velja predvsem za višjo stopnjo, zato naj bi šole skušale to upoštevati. Se nekaj o prosvetnih delavcih. — Prosvetni delavci so le «laJj želeli družbeno izenačili ev°^jfiA lo z delom proizvajalcev. - ^ stojni slntu.s šole jim nal>lo nn*'^ 1> stati vse bolj znana stvar" . ^ pedagoškega delavca i'1 bor. Na ta način so bo Zida s potrih odstopanj glede na pol-ne obračune. Ti izračuni so na-lednji: vrednost proizvodnje 104,9 ,(* vzamemo 1 a nek i izračun v PWKem obdobju kot 100), narodni Jftodek 101, osebni dohodek 113, ^eVilo zaposlenih 105,1 in storil-M* dela 103,7. Te številke po-^^jo, da se osebni dohodki zvi-JeJ° mnogo hitreje, kot pa osta- elem enti, od katerih bi moralo odvisno gibanje osebnih do- biti J^kov. To je prva in morda naj-P°rnembnejša ugotovitev, ki bi jo pravilniki o delitvi oeebnih podkev r.e bi smeli več vsebo-J^1- Zaslužki delavcev morajo Postati točen odraz vrednosti nji- ra^83. dela* Tako bi sicer mo~ ^/O b;ti tudi že doslej, vendar pa 1 bilo, in sicer ali zaradi pomanj- J'vih tarifnih pravilnikov ali pa d°hodkPrinCiP°V V delitVi čisteSa čeprav je omenjenih primerov Večjimi ali manjšimi pomanj-•"vostmi več, bomo za primer Grabili samo dva negativna in ene?a pozitivnega. Tržiška tovarna pil -Triglav« 7* Polletju plana realizacije ni d°3egia (47.5 odst.), na skladih 0r?j nima sredstev, po drugi rar>i pa ima v povprečju skoraj ^aJvišje plače v celotni tržiški žustriji. Nezdrav pojav! ^oseben problem je v tovarni kjer nekateri delavci še "■'so stamulirani v zadostni meri 2a svoje delo. Omenim naj, da so tem podjetju tari'ni razponi dedcev od 8 do 100 tisoč dinarjev. 752 delavci, ki so zaposleni v£f ^ot 208 ur 113 rnesec. je kar delavcev z nižjimi plačami od 5-000 dinarjev. Pomanjkljivost je vah v jeseniški komuni. hi''sedali bodo. kako delajo sta-Up^aT1Jske skupnosti, nadalje «tvu_ var, Jfinje v trgovini, gostin-°brti in socialnem zavaro-lja Ju- Komisija za družbeno uve-'Janje žena Ima Se posebno ^ K°, in sicer v najkrajšem ča-^ P° možnosti že prihodnji me-*en' ^^"viti sbdno konferenco druge družbene organizacije. Razen tega bo pregledala problematiko splošnega izobraževanja prebivalcev v jeseniški občini. Posebna komisija za zamejska vprašanja bo imela letos nalogo navezati stike z raznimi organizacijami zamejskih Slovencev, bodisi v Avstriji ali Italiji. Vsklaje-vala bo gostovanja raznih tujih kulturnih, športnih in drugih sku- pin v jeseniški občini. Komisija za organizacijska vprašanja pa bo še naprej pomogala krajevnim odborom SZDL, da se bodo ti še bolj organizacijsko utrdili. O vsej tej problematiki bodo razpravljali podrobno tudi na ple-numih ObO SZDL Jesenice, ki jih za to delovno sezono pripravljajo kar devet. M. Zivkovič Kratke iz Kranjske gore 9 Do 15. decembra letos raču-t a jo, da bodo končali z adaptacijo hotela »Razor-. Težave pri gradnji imajo le v tem, ker ni dovolj denarja, da bi dela še pospešili. 9 Z dvema novima vlečnicama in sedanjo žičnico na Vitranc bodo lahko v letošnji sezoni vsako uro prepeljali na Vitranc 800 smučarjev. 9 Te dni so začeli na pobočjih Vitranca kopati jame za stebre »a novi vlečnici. Vsa dela bo opravila mariborska tovarna »Metalna«, ki bo tudi sama izdelala večino elementov za novi vlečnici, medtem ko bodo vlečne žice in motorje uvozili. Za prenovljeno smučarsko progo, za novi vlečnici in razna druga dela bodo na Vi-tranou skupaj porabili okoli 100 milijonov dinarjev. tooMi^oiKOMUNA Priporočila ObSS Radovljica, 30. septembra Te namreč v veliki meri lahko Prihodnji mesec ustanovna skupščina Okrajnega centra klubov OZN Pri ObO SZDL na Jeseni- cah, ]g (lco'oska komisija bo pripravi-ftrw1,° seminarjev za vodstva ''•in*"''1 °rtfanizneij SZDL, za ^ občinskega odbora in za Lani je bilo na Jesenicah na pobudo republiškega centra klubov OZN ustanovljen občinski center klubov OZN. Ta je imel nalogo ustanavljati klube OZN po v* j občini. Prvega je ustanovil nn osnovni soli na Koroški Beli, kasneje pa še po nekaterih drugih osemletkah v jes-mški občini in prav tako na šolah druge stopnje. Med drugim je ustanovil dva mladinska kluba OZN tudi v jeseniški Železarni. Tako trenutno d< 'a na Jesenicah in v okolici 9 mladinskih klubov OZN. Uspehi občinskega centra klubov OZN so se kmalu pokazali. Takoj po ustanovitvi je center ^ela na Belškem polju dobro napredujejo Sni0,^:Sl;N"< i: (M. Z.) - Poročali Ui.ij da s,, pretekli m< nove valjarne Je-*erji !L železarne, zaorali buldo-°đk-,r 1 Krr,o zvedel so v času, izkopavanjem v'ru'r.03 Bcljškem polju v ok- ko^j^^-Mrukcijo Železarne lz- 'j^ t\ ,~-''00 kub. metrov zem-i ^-*0kl "uer so odkopavali vrlin o t*kal razurn'i'v'°. da 80 tlL>ln N *0 Precej hitreje. Sedaj pa ., y odkopuvunjem trdega 5^iu 1 :?a materiala, sk i konferenc po osnovnih or-V Železarni men!jo, Č2 bodo delal Q vijah, nadalje o tekmova-tudi v prihodnje pri pcJaljievanjt! rju »Spoznaj svoj domači kraj v nasipa tako napredovala, p<>t m revoluciji« in še o nekaterih ka-bo gotovo zgrajen v predvidenem drevakih ^Jremembah v obSnr roku. ! ekem komrtej« LMS. njepolitičnimi odbori pri občinskih odborih SZDL, z delavskimi univerzami, kjer bo dobil predavatelje za predavanja. Okrajni center bo organiziral v kratkem tudi tečaj esperanta ter angleškega in nemškega jezika. - M. Zivkovič KAKO JE Z MOSTOVI V JESENIŠKI OBČINI Jesenice (M. Z.) - V teku je gradnja mostu čez Savo na Javor-niku, ki bo po sklenjeni pogodbi z »Gradinom~ dograjen do konca maja prihodnjega leta. Zanj bodo porabili okoli 96 milijonov dinarjev. Popravljen je todd že most na Hrušici. Z urejevanjem ostalih mostov, in sicer v Mojstrani, Podkorenu, Zvagnovega mosta in mosta v Piškovcih še niso pričeli. Zaradi pomanjkanja sredstev bodo morali s popravilom omenjenih objektov po vsej verjetnosti še nekaj časa počakati. SE VEDNO BREZ URBANISTIČNEGA NACRTA Jesenice (M. Z.) — V zvezi z gospodarskim razvojem Jesenic in vasi v jeseniški občini se še vedno pojavlja kot osnovno vprašanje urbanistična ureditev posameznih krajev. Znano je, da se za Jesenice in za nekatere kraje v občini še vedno ni izdelala urbanističnci zasnova in urbaanslicni program. Vendar je, kljub temu na tem področju narejen korak naprej. Pri tem bo sodeloval tudi Urbanistični inštitut LRS. Za Kranjsko goro pa bo ta inštitut izdelal dokončni urborasCEni načrt. Včeraj je bila v Radovljici seja | ^p,Uvaj^ _na to> ^f5^ žJsti ^^f" predsedstva Občinskega sindikalnega sveta, na kateri so še enkrat pregledali gospodarjenje v posameznih podjetjih. Člani predsedstva so se zadolžili, da bodo obiskali sindikalne podružnice v vseh podjetjih na območju radovljiške občine in ugotovili, kakšno vlogo imajo sindikalne podružnice po posameznih gospodarskih organizacijah. Pregledali bodo tudi, kako sindikalne podružnice uresničujejo zaključke zadnjega plenuma. Sindikalnim podružnicam so priporočili, naj organizirajo sestanke s članstvom, na katerih bi analizirali gospodarjenje v I. polletju, predvsem pa gospodansko stanje v svojem podjetju. — Prav tako naj bi takoj in z vso resnostjo začeli z izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Obenem naj seveda skušajo odpraviti v podjetju vso nepravilnosti, dobro naj proučijo prejemke pod 15 tisoč dinarjev in naj to tudi upoštevajo v novih pravilnikih. Ker je iz analize gospodarjenja razvidno, da gospodarskim organizacijam ostaja neprimerno več čistega dohodka kot v istem obdobju lani in je nevarnost, da bo previsok del odmerjen za osebne I aparatom. Cez zimo bodo člane prejemke, bo potrebna precejšnja mladinskega aktiva pritegnili h pozornost sindikalnih podružnic. — ' kulturno prosvetnemu delu. Malomaren odnos predstavnikov Verige dek pravilno razdeljen na osebne dohodke in sklade in da bodo osebni dohodki res odvisni od večje produktivnosti in drugih gospodarskih, ukrepov. — M. S, MEDVED V JULIJCIH V planini za Savnikom, okoli Možic nad Petrovim brdom v Julijskih Alpah že nekaj časa tamkajšnje planince in lovce »straši-« medved. Kako je prišel tja in od kje, to Bohinjci niso vedeli povedati. Nekajkrat so že šli nadenj, pa še nobenemu lovcu ni uspelo, da bi ga vzel »na muho«. Nanj je razpisana nagrada 10.000 dinarjev. Poživitev dela aktiva LMS Srednja Dobrava (M. S.) — Vaški aktiv LMS v Srednji Dobravi je bil zelo nedelaven, zato so ga mladinci kar sami razpustili. Na pobudo občinskega odbora SZDL Radovljica pa je bil v tem kraju pred dnevi skupni sestanek članov KO SZDL in mladincev, na katerem so sklenili, da bo mladinski aktiv spet zaživel. Uredili so kadrovska vprašanja in se pogovorili, kako bodo uredili knjižnico in prostor s televizijskim Lesce, 28. septembra Včeraj zvečer je bila v Lescah seja odbora krajevne organizacije SZDL. ki so se je udeležili tudi predstavniki DPD Svoboda in predsednik krajevnega odbora. — Ker je bila na dnevnem redu razprava o gospodar jen jii v prvem polletju, posebno pa še razprava o tovrrni Veriga, so na to sejo povabili predstavnike samoupravnih organov iz tega podjetja, vendar se seje niti eden ni udeležil. Sicer se pa to menda redno dogaja. Čeprav Veriga zaposluje 800 delavcev, ne morejo dobiti niti enega, ki bi želel sodelovati v KO SZDL. Zato so udeleženci seje sprejeli sklep, da bodo o malomarnem odnosu, ki ga imajo nekateri v Verigi do krajevnih forumov, obvestili tudi ObO SZDL in občinski komite ZKS. To, da se seje ni udeležil nihče iz Verige, je otežkočalO razpravo o komunalnih potrebah v Lescah in okoliških krajih. Sedaj je za to pristojna Komunala, ki pa se še bari z začetnimi težavami in pomanjkanjem potrebnega denarja. Urediti bo treba kanalizacijo in razsvetljavo ,prav tako pa čimprej zapreti gramoznico ob cesti proti Sobcu, ki jo sedaj izkorišča kmetijska zadruga. Tudi za ces+o proti Sobčevemu bajerju bo potrebno najti nekoga, ki jo bo dobro oskrboval. Spomladi bodo v Lescah začeli z gradnjo kulturnega doma. Gradbeni odbor pri tovarni Veriga je že poskrbel za odobritev lokacije in dovoz večjih količin gradbenega materiala. Dom bodo gradili v etapah. — M. S. Prva skupna seja DPM Radovljica, 29. septembra (M. S.) — Včeraj je bila v Radovljici prva skupna seja društev prijateljev mladine po združitvi občin Ra^ dovljica, Bohinj in Bled. IzvoliH so skupni odbor in tri komisijej pionirsko, komisijo za letovanje in komisijo za socialna vprašanja. Pogovorili so se o pripravah na Teden otroka in o glavnih principih dela DPM v prihodnje. ŠOLSKI CENTER LESNE INDUSTRIJE LJUBLJANA razpisuje vpis v šolo za lesnoindustrijske delovodje internatsko urejeni oddelek v škofji Loki Sola je dvoletna s štirimesečnim strnjenim teoretičnim poukom letno. Pogoj: kvalifikacija v lesni stroki. — Pouk do sedaj vpisanih za šolanje v šk. Loki in novih prijavljencev se bo začel 19. oktobra 1961 ob 13.00 uri na Lesnoindustrijski šoli v škofji Loki — Trati, kamor pošljite tudi prijave z dokumenti do 15. 10. 1961. teh t je tega... DVAKRAT V ENEM LETU — Da travo kosimo dvakrat letno ni nič nenavadnega, čeprav o tava največkrat bolj aH manj šibko požene. Posebne vrste zanimivost In res nenavadna redkost pa je pri Petru Bukovniku na Zgornji Bell velika hruška, ki te dni že drugič cvete v letu 1961. Razen tega, da je hruška prvič precej obrodila In da je prvo listje že skoraj odletelo, je zdaj spet vsa V cvetju in z novim »spomladanskim« listjem, čeprav se čebele pridno pasejo na cvetavih, bo verjetno zima preprečila, da bi Peter Bukovnik letos še enkrat otrescl veliko hruško. (B. F. — Foto F. Perdan) Cer Ki je in okoliški kraji bodo v nedeljo, 1. oktobra, počastili 6voj krajevni praznik. Ob tej priložnosti se bodo spominjali dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja na njihovem območju in 20-letniee vstaje jugoslovanskih narodov. Kaj pripoveduje kronist o tistih dneh pred sedemnajstimi leti? V noči od 3. na 4. oktober 1S44. leta se je Slandrova brigada, ki je prišla iz Savinjske doline, ustavila na Senturški gori pri Cerkljah. Brigada je sklenila uničiti belo-gardistične postojanke v Cerkljah, Brnikih, Lahovčah. Zalem logu in drugod. Na Senturški gori je štab brigade izdelal načrt za napad. Na določeni znak naj bi posamezni bataljoni hkrati napadli belcgardi-stične postojanke. Bataljoni so se podali proti krajem napada. Spremljamo 4. bataljon Sercer-jeve brigade, ki se je napotil proti Zalem logu. Ko je bataljon pri-' spel do gostilne pri Bolku, je pomočnik komandama vstopil z nekaterimi borci v krčmo. To noč je bila krčma bolj obljudena kot sicer. Za mizo je sedela družba 14 ljudi — štab Crne roke za Gorenjsko. V trenutku, ko so partizani vstopili, so belogardisti razpravljali o likvidaciji 74 aktivistov in pripadnikov osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Srečanje med partizani in belogardisti se je naglo bližalo k vrhuncu. Prvi in drugi so se naglo Jjt3WlD PREMALO ZOBOZDRAVSTVENIH DELAVCEV V škofjeloški občini se stanje v zdravstvu počasi normalizira. Vodstvo Zdravstvenega doma je prevzel nov upravnik, tudi ostUa kadrovska zasedba je v splošnem zdravstvu urejena. V Železnikih bo sedaj trenutno eno mesto prazno, vendar bo izpraznjeno mesto kmalu zasedel drug zdravnik. V Gorenji vasi je položaj še boljši, čeprav je eden izmed zdravnikov že upokojen, vendar še kljub temu opravlja ambulantno delo. — Razen domačih zdravnikov opravljajo honorarno specialne preglede v Škof j i Loki tudi še zdravniki iz Ljubljane in Golnika. Več kritičnih problemov pa ima zobozdravstvena služba. — Prva ugotovitev — primanjkuje kadra. Toda ta problem bodo v bližnji prihodnosti vsaj delno rešili, ker štipendirajo sedem zobozdravstvenih delavcev. — P. V kratkem tudi parna pekarna ŽELEZNIKI (P) — V Železnikih Je že dalj časa pomanjkljiva preskrba s kr-'hom. Zmogljivosti stare pekarne so bile razen nekaterih ostalih pomanjkljivosti prenizke. Vse pa kaže, da se sedaj v tem pogledu bližajo prebivalcem Selške doline boljši časi. V Železnikih bodo namreč v kratkem postavili novo parno pekarno. Peči, ki jih že •i, bodo montirali v dosedanjih pro- Seja tajništva ObSS Skofja Loka (R.) - Ta teden je bila v Skofji Loki seja tajništva Občinskega sindikalnega sveta. — Na seji tajništva so ugotovili, da gospodarske organizacije v škofjeloški komuni še niso pričele z intenzivnimi pripravami za izdelavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Tudi sindikalne organizacije same niso po- Samo čez most pri zgodovinskem plavžu v 2eleznlkih in že smo pri obrtno-kovinskem podjetju Tehtnica. Toda kljub temu, da je podjetje majhno, je pomembna ln glas o tem podjetju Je štorih. Ta pridobitev bo za Železnike- v »dnjem času že šel preko meja Sel- ške doline. Zakaj? Delovni kolektiv In okolico velikega pomena, saj je pre-skr! a s kruhom v tem kraju dokaj pereča. Pekam- v Železnikih preurejuje podjetje Pekarna in slaščičarna Skofja Loka. Tehtnice je namreč začel Izdelovati nove vrste tehtnic, ki smo Jih doslej morali uvažati. Tudi ta na naš sliki spada mednje. kazale dovolj razumevanja in podpore pri izdelavi teh pravilnikov. Na seji tajništva ObSS so razpravljali tudi o položaju sindikalnih podn.ižnic v kmetijskih zadrugah. Te sindikalne organizacije so še mlade in prav zato potrebujejo nenehno pomoč. Tajništvo je sklenilo, da bo sklicalo poseben posvet predstavnikov kmetijskih zadrug oziroma sindikalnih podružnic. Prav tako bodo sklicali tudi posvet s prosvetnimi delavci, na katerem bi razpravljali o nagrajevanju v javnih službah. Na seji tajništva so se med drugim tudi sporazumeli, da bo seja predsedstva ObSS Skofja Loka prihodnji m«sec. zavedli in spoznali, za kaj gre. — Najprej se je znašel komandant bataljona in pozval belogardiste k predaji. Nekateri so dvignili roke, drugI pa . . . Strel iz revolverja je presekal napeto ozračje in pomočnik komandanta je omahnil s prestreljenimi prsmi. Znsk za napad . . . Partizani so obkolili hišo. belogardisti pa so se razbežali in iskali kritje. Po ogorčeni borbi in šele potem, ko so hišo porušili, je bil boj končan. Padlo je devet belogardistov, dva so ujeli, trije pa so zbežali. Tisto noč se je sicer napad na belogardistične postojanke zaradi nepredvidenega srečanja s štabom Crae roke izjalovil, vendar je ta uspeh močno odjeknil med gor en j-okim prebivalstvom, medtem ko je belogardizem utrpel hud udarec, ki ga ni nikdar prebolel. Spomine na ta dogodek bodo v Cerkljah letos še posebno lepo po- častili. Na večer pred praznikom, to je v soboto, bodo na vseh okoliških vrhovih kurili kresove. V nedeljo ob 15. uri zjutraj bo budnica, ob devetih pa strelsko tekmovanje. Ob 10. uri bodo položili vence na spominska obeležja v okoliških krajih. Ob 14. uri bo sprevod, ki se ga bodo udeležila vsa motorna vozila z območja bivše občine Cerklje. V sprevodu bo sodelovala tudi vsa mehanizacija Kmetijske zadruge in Kmetijskega posestva. Ob 16. uri bp slavnostna rkademija v dvorani Kulturnega clcrna, zatem pa bodo položili vence na spomenik padlih borcev v Cerkljah. Program akademije bodo izvajali tudi po okoliških vaseh: v Zalogu 4. oktobra, v Velesovem pa 8. oktobra. Na Trati pri Cerkljah bodo ob letošnjem krajev- I nem prazniku odkrili spominsko obeležje 82 žrtvam nacističnega 1 nasilja. 1S.M0 IJUDI NA ŽIČNICI Zanimanje za Krvavec v dneh ni dosti manjše kot prvo • to, ko je začela žičnica obrat*'-'*; Le-ta je letos prepeljala na Krw vec okrog 45.000 ljudi, v vse« * su, odkar obratuje, pa ce je 3e služilo blizu 190.001 turistov, tr sobno živahen je ob:sk ob sobo* zlasti pa ob ncirfjeh, praehnO i zaradi letošnje lepe jeseni. Ob » del-ah obišče Krvavec preko 1' Nova vrv bo nekoliko močnejlM? jo bodo uvozili iz Avstrije. Ve^ kor predstavlja vrv najbolj P61* del vsega objekta: najprej z^' ker se v spletih, to je stikali^ najhitreje obrabi, in pa zato, * \ ima podjetje Metalka iz Liu^ ne pri uvozu vrvi iz inozernfl^ precej težav. — S. S. Kaj gradijo v Cerkljah? Pred nekaj leti smo obravnavali Cerklje kot odročen kraj ,ki mu ne gre prerokovati pcsebno blesteče prihodnosti. — Z zgraditvijo žičnice na Krvavec pa je kraj le precej pridobil na svoji pomembnosti. Preko Cerkelj namreč vodi pot do vstopne postaje žičnice. — Prav zaradi tega je tudi promet z motornimi vozili skozi vas precej živahen. Poseben prispevek k pomembnosti Cerkelj bo nedvomno tudi dograditev letališča v Brnikih. Vse to in pa naraščajoče šte- vilo motornih vozil v Cerkljah in v okolici je pristojne organe privedlo do razmišljanja, da bi kazalo v Cerkljah zgraditi ustrezno mehanično delavnico in bencinsko črpalko. Gradnje, ki bo veljala nekaj čez 25 milijonov dinarjev, se je lotilo tamkajšnje Obrtno podjetje v lastni režiji. Podjetje je ustvarilo 10 milijonov dinarjev lastnih sredstev, nadejajo pa se, da bodo nekaj denarja dobili tudi iz občinskega investicijskega sklada. Kranjska občina je namreč ob- Premogovnik pri Cerkljah Naslov je morda kar preveč pogumen, vsekakor pa naj ne tduži kot povod za pretirane utvare. Kljub vsemu pa lahko spregovorimo o resnici, da je v Smartnem pri Cerkljah nahajališče kvalitetnega rjavega premoga. Ta ugotovitev sicer ni novejšega datuma, temveč sega tja v leta 1923 do 1925. Ze takrat so nekateri okoliški kmetje osnovali nekakšno »»delniško družbo« in začeli nahajališče izkoriščati. Ker pa zahteva takšna eksploatacija precejšnje investiranje za raziskave, tehnično opremo, vzdrževanje in podobno, so kmetje rudnik čez nekaj let opustili. Deloma je bila temu kriva tudi voda. ki je zalivala rove. Tako opuščeni rudnik je kmalu utonil v pozabo. Morda bi pri tem tudi ostalo, če ne bi na enem zadnjih zborov volivcev v Cerkljah toga vprašanja ne načel prof. Kalan. Kaže pa, da pobuda, naj bi nahajališče raziskali, ni padla na posebno plodna tla. Prav gotovo pa bi bilo zanimivo vedeti, kakšni so razlo- Izobraževanje borcev Prvi balinarski klub Pretekli mesec so tudi na Trati ustanovili prvi balinanski klub v škofjeloški občini. Ta Šteje sedaj 18 članov. Ljubitelji tega svojevrstnega športa 60 s prostovoljnim delom sami uredili igrišče in vse ostalo v bližini novih blokov. Tedensko imajo treninge in se že Zdravstveno predavanje Železniki (P.) - V četrtek zvečer je bilo v osnovni šoli v Železnikih predavanje, ki ga je organiziral občinski oziroma krajevni odbot* RK. Predaval je dr. Stanji z Golnika. ZA BOLJŠO RAZSVETIJAVO »ELEZNIKOV, CESNJICE IN STUDENA ŽELEZNIKI (P.) — Tu so »e odločili, da bodo postopoma uredili Javno razsvetljavo na Cešujicl, Studenem ln v Železnikih. Potrebne načrte bi izdelalo podjetje Elektro Kranj, gradnjo pa bi flnanslrula občina. Ce bo šlo vse po »reci, bodo že prihodnje leto pričeli »preganjati temo« tat teh krajev. pripravljajo tudi na medsebojna srečanja z ostalimi ljubi jamskimi klubi. Prvo balinarsko srečanju so že imeli pretekli teden in to no domačem igrišču. Srečali so se z balinarskim klubom Kamen iz Ljubljane. Srečanje se je končalo neodločeno (13:9, 9:13). Odkar so na Trati ustanovili balinarski klub je zanimanje za ta šport med ljudmi iz dneva v dan večje. Število rednih članov narašča in vse kaže, da bo ta malorazvita športna zvrst prav kmalu zaživel* tudi v drugih krajih. Ko že pišemo o balinarskem klubu, pa ne smemo prezreti Janeza Biezovnl-ka. Ta je namreč dal prve pobude za ustanovitev balinarskega kluba na Trati. Omenjeni tovariš je bil nekdaj član državne balinarske reprezentance. — Vlado Rozman GLAS v vsako hišo V škofjeloški občini je Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke organiziral na pobudo komisije za izobraževanje članov ZB tečaje za njihove člane. Na razpis se je do sedaj prijavilo 60 članov za kvalfiikacijo in 14 članov za visoko kvalifikacijo. Ker jo od teh prijavi jeneev precej borcev iz krajev v Selški dolini, je vodstvo Šolskega centra omogočilo, da bodo le-ti lahko obiskovali tečaj v domačem kraju. V ta namen je organiziralo tečaj za prijavljence iz Scl'ko doline V osnovni šoli v Železnikih. Tečaj se je že pričel, in sicer 21. septembra. Strokovne predmete poučujejo stalni uslužbenci Šolskega centra iz Škofje Loke, splošne predmete pa učiteljstvo osnovne šole iz Železnikov. Za prijavljence iz Škofje Loke in okoliških vasi se je pričel tečaj 26. septembra, in sicer v prostorih Šolskega centra v Sk. Loki. Pomoč šolske mladine Skofja Tx>ka (V. R.) - UČenc.1 osnovne šole v Skofji Loki so prejšnji in tudt ta teden pridno pomagali pobirati krompir na njivah kmetijskega posestva Suha. Temu podjetju namreč primanjkuje delavcev za rxv?pravljanje jeseniških pridelkov. Na pomoč so priskočili tudi gimnazijci. Ta pomoč je bila kmetijskemu posestvi Suha vsekakor dobrodošla. V DRAZGOSAH GRADIJO CESTO DRAZGOAE (P.) — V tem znanem partizanskem kraju tudi letos gradijo cesto, kt se bo priključila cesti na Rovtarlco oziroma Bohinj. Z gradnjo letos prav/uprav samo nadaljujejo, *al so že preteklo leto opravili precej*»»lu grudbena dela. Gradnjo ceste flnansl-rajo lz lokalnih virov. Cesta bo f Ptv cejšnjl meri olajšala lzkorftčanje tamkajšnjih gozdov, čeprav tudt turistične*« i stat-ino prearett. Med prijavljonci je tudi nekaj članov ZB, ki so zaradi starosti in zadostnega števila službenih let na delovnem mestu, oproščeni teoretičnega dela izpita. Ti že oddajajo prijave, da bodo pred komisijo pokazali svoje strokovno znanje, ki ro si ga pridobili z večletno prakso. Na podlagi opravljenih tečajev in izpitov bo tudi v Mcofjeloikj občini zagotovljeno nekdanjim borcem kvalificirano delovno mesto in s tem tudi večji Easluii k S tem jim bo dana tudi možnost do še nadaljnjega strokovnega izobraževanja na tehničnih in njim podobnim šolam. — Lojve Malovrh gi, da oetajajo pristojni organi v Cerkljah spričo te pobude bolj ali manj hladni. Vsekakor bi kazalo nahajališče raziskati: geolog in montanist naj bi ugotovila, kolikšne zaloge premoga skriva omenjeno področje in kakšne so možnosti za eksploatacijo, če so plasti premoga dovolj močne. Konec koncev ne gre zgolj za utopistično oživljanje ljudskih govoric brez otipljive osnove. S. S. ljubila, da bo prispevala h fF^l 7 milijonov, vendar ni. Morda prihodnje leto bolje? . Razen tega pa bo kraj dobil * en objekt: stanovanjsko poslopJ* 4 družinskimi in 2 samskima & novanjema. Gradnja bo velj* blizu 16 milijonov dinarjev. Sta"^ vanja bodo vseljiva 29. nove*1* letos in so namenjena prosvetni delavcem. Investitor je Zavod stanovanjsko in komunalno gradnjo Kranj. — S. S. Nov ribiški okoliš Kranj (R. C.) — Svet za kmetij1 in gozdarstvo ObLO Kranj je na ^° seji med drugim razpravljal WJJj| prošnji Ribiške družine Tržič, ki P za dodelitev ribiškega okoliša — za,^, tok Tržiška Bistrica in del Save, k' ( četa na teritoriju kranjske občine-je prošnji ugodil in sklenil, da se . tej družni v upravljanje Tržiško ™ co od vasi Zvirče do izliva V le-to pa od izliva Tržiške Bistrk* ^ jezu Tiskanine in industrijski ^anVvf tovarne Tiskanina do hid*0^. jezu t rale Savskem mostu v Končno besedo o tej dodelitvi bo kel še ObLO na svoji prvi seji. Republiška namlznoteniška liga Triglav neodločeno in poraz Jesenic Virant — Cih 2:0, škrlj-Virant : ^ ^ Cih 2:0, Strojnik-Godina : Kavčič-11' ; 1:2, Strojnik — Rebolj 2:0, TruP^j Kavčič 0:2, Godina — Smld 2:0, s — Cih 2:0. — n. n. \ V sredo zvečer sta bila v okviru republiške namlznotcnške lige dva dvoboja, ln sicer med Ljubljano In kranjskim Triglavom v Ljubljani, ter med ljubljanskim Odredom ln Jesenicami na Jesenicah. Oba dvoboja sta privabila precej gledalcev, kt so bili vsak po svoj zadovoljni s srečanji. V Ljub-lani zato, ker so videli zbrane skoraj vse najbolje namlznotejiiške Igralce v Sloveniji, na Jesenicah pa zato, ker so se srečali sami obetajoči mladi igralci, med katerimi Je Imel najstarejši samo 20 let. Medtem ko so mladi odrcdovcl prepričljivo odpravili Jeseničane z 9:2, pa je bila V Ljubljani zagrizena borba vse do zadnje igre, ki je dala neodločen rezultat, čeprav so bili Kranjčani skozi vse srečanje v vodstvu. Rezultati: LJubljana — Triglav 8: H (Zaje — Tome 0:2, Tomažlc — Marušič 2:1, Kcrn-Zajc : Teran-Tomc 2:1, Kojte-rer — Plut 0:2, Horvat — Knap 2:1, Kojtcrer-Horvat : Plut-Knap 2:0, Toma-žlč — Tome 0:2, Zaje — Teran 0:2, Kern — Marušič 2:0, Kojtercr — Knap 2:0, Horvat — Plut 1:2, Kojlercr-Kern : : PIul-Tcran 1:2, Tomažlč-Tcran 0:2, Kern — Tome 2:0, Zaje — Marušič 2:0). Odred — Jesenice 9:2 (TrupcIJ Rebolj 2:0, Strojnik — Smld 2:0, Go-' v Delavskem domu danes dina — Kavčič 2:0, Skrlj — Kavčič 2:0, ure, Jutri pa od 8. do 15. ure ' Benedičič 5Q-l da je skoraf in nespretno namazanimi trepal- vijoličasta barva kazila kuštrava vendar ne smemo likati do suhega, nicami. Mazanje trepalnic se je giave Manija bele šminke, ki a Vlago odstranimo iz obleke tako, razpaslo med dekleti, pa naj jim postaia popularna kot najlon ki da z dvignjenim vročim likalni- pristoji ali ne. Nekatera uporab- dežni plašči je na srečo upadla kom vozimo nad blagom. ljajo celo navadno pasto za čev- MIado dek']e naj uporabi $mini ko le za posebne priložnosti in ša to bolj skromno. Šminka postara obraz; misel, da bi bile videti starejše, pa kar opustite. Ko bosta uporabljale šminko za ustnica glejte na to, da bo barva skladna z vašo poltjo in barvo las. Temnolasi« bo izbrala temnejše tone, nasprotno svetlolaska z belo nolt-jo. Šminka se bo dlje časa obdržala, če ustnice pred barvanjem rahlo napudrate; prav tako na šminkajte vlažnih ustnic. Mestna šminka bo ustvarila vtis, da so ustnice mehke, maščoba pa bo poskrbela za njihovo prožnost. Torej, šminka da ali ne - odločite se same ob treznem pr«v|dStr-ku in ko boste prebrale kramljanje. Bolje nič, kot da bi Ki pokvarile videz. Zadnjo besedo pa bodo prav gotovo rekle vaše ma- KaJ ne bi lahko lepše uredili otroškega Igrišča pred bloki na Tratt me. K T. t GELLE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemo-farmaciii« 1214 MalTi oglasov, ki niso plačani naprej, ne objavljamo. Vsaka beseda velja: Preklici žaljivk in čestitke po 60 din, ostalo po 30 din. Osmrtnice v okvirju 5000 din, brez okvirja 3000 din. Naročniki imajo popust NSU Primo 175 ccm zelene barve 6 prevoženimi 900 km po znižani ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3828 Prodam takoj vseljivo stanovanje pri novi šoli na Planini, Ulica Tatjane Odrove 6 3739 Prodam kravo, dobro mlekarico, ki bo 15. oktobra telila. Ilovka 1, Kranj 3833 Prodam dobro ohranjeno dnevno sobo, primerno tudi za spalnico. Poizvedbe od 14. ure dalje. Stritarjeva 8 3834 Nov sadni mlin prodam. Zg-Otok 7, Radovljica 3835 Prodam nemški motor NSU 250 ccm, letnik 1959. Naslov: Muš č, 'ScTeka 1. Kranj 3837 Prodam kontrabas z etuijem v odličnem .stanju. Grašič" Pavel, C. Tatjane Odrove 4, Kranj 3837 Prodam piske in nekaj pohancev. Mišic, Cerklje 3 3838 Prodam bodečo žico in močan ročni voziček. Pot na Jošta 6 3839 Prodam vilo v Radovljici z dvema štirisobnima stanovanjema in 4 mansardne sobe ter ograjenim vrtom 5 tisoč kvadratnih metrov. Vseljiva takoj. Naslov v oglasnem oddelku pod »Ugodna prilika« 3810 Prodam 1000 kg živega apna. Krožna 19, Kranj 3811 Ugodno prodam avto Fiat 1100 E, generalno popravljen. Naslov v Oglasnem oddelku 3842 Odlično ohranjen klavir dunajske konstrukcije ugodno prodani. Ogled in ponudbe oddati na Pire. Peko, Tržič 3843 Rabljeno samsko pohištvo in les ra ostrešje (špirovce) prodam. Benedikova 13, Stražišče 3844 Hišo in skedenj v Kranju prodam. Informacije v Cirčah št. 9 3845 Zaradi selitve poceni prodam dobro ohranjeno spalnico. Britof 17 3846 Radio Blaupunkt, st.. poceni prodam. Janša Vinko, Gorenjesavska cesta 28 3847 Ugodno prodam kosilnico, grab-Ije in vile. Naslov v oglasnem oddelku 3348 Prodam eno leto starega bikca za rejo ter prevozno škropilnico in tiosilec umetnega gnojila v uporabnem si.?nju. Dobi se tudi čisto seme črne in medene detelje. Kuri'-ka pot 6, Kranj ?,Hi9 Prodam motorno kolo Puch rol-ler. C&mik, C. Staneta Rozmana 3. Zlato Polje 3850 Prodam moped NSU Kvokli. 1. 1957, s prevoženimi 5000 km v dobrem stanju. C. Talcev 57, Kranj 3351 »Ftiludcndcr«, velik, primeren za lokal, prodam. Ogled cd 15. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3852 Novo orehovo, furnirano zakonsko spalnico prodam po znižani ceni. Naslov v oglasnem oddelku 3853 Ugodno predam NSU Primo 175 ccm zaradi bolezni. Zasavska 23, Orehek 3854 Prodam 2 mladi kravi po 5 mesecev breji. Naslov v oglasnem oddelku 3855 Prodam kravo s teletom ali po izbiri. Sp. Brniki 60, Cerklje 3856 Prodam Opel Record 1 1955 v dobrem stanju. Teran Emilija, Duplje 4 3857 Remontno podjetje »Jezersko« ima na zalogi žgano apno. Interesenti ga lahko nabavijo do 5. oktobra 1961 3878 Zelo ugodno prodamo 12 železnih vrat z žično mrežo — dimenzij 730 X 1900, 36 okvirjev — dimenzij 900 X 840 iz okroglega železa z napeto žično mrežo, primernih za vrtno ograjo ter precej železnih drogov profila 20 X 25 mm. Ogled vsak dan dopoldan v Trgovskem bloku, Kidričeva 12, 14, 16, Kranj 3879 Prodam hišo v Železnikih št. 10 Lesarjevo. Vse tozadevne podatka dobite pri Antonu Golja, direktorju GKZ, sedež Cešnjica, Železniki 3880 Prodam kravo, dobro mlekarico, in telico, 5 mescev brejo. Hafnerjeva 9, Stražišče 3881 Prodam kravo, ki bo 10. oktobra telila. Sp. Besnica 32 3832 1400 komadov strešne opeke prodam .Trboje 63, Smlednik 3883 Prodam takoj vseljivo stanovanje. Engelman, Vodopivčeva uljca 9/1 3884 Dvostanovanjsko hišo z vrtom v Kranju prodam. Prodam tudi posamezna stanovanja. Naslov v oglasnem odelku 3885 V soboto, 9. septembra, mi je bilo izpred gostilne Lakner, Ko-krica, odpeljano žensko Puchovo kolo svetlo sive barve. Kdor kaj ve o njem, naj mi proti nagradi sporoči. Bergant, Kokrica 226 3386 Tvčcm starejšo unnkojenko za Varstva olrok in pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku ' , 3859 Iščem delavko na 2 izmeni za pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanje. Vprašati od 1. ure dalje. Ulica .Tatjane Odrove 4, poleg šole, Planina, Kranj 3360 Mizarski pomočnik, starejši, vsaj vojaščine prost, dobi stalno zaposlitev v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3361 Izgubila sem denarnico z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti veliki nagradi na naslov v osebni Izkaznici 3862 Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev vam hitro ROKOMET in solidno izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 3863 NOGOMET: Ljubljana — Triglav (Kranj) ] Ljubljana Kranj — Triglav : Šenčur (tekma gorenjske pionirske lige; dopoldne na igrišču Mladosti) Ti'iglav B : Šenčur - (tekma gorenjske podzvezne lige; dopoldna na igrišču Mladosti) Skofja Loka - Triglav B : Skofja Loka (tekma gorenjske nogometne lige; popoldne na igrišču v Skofji Loki) VOŠCINE IN CEBELNI VOSEK, pristni, odkupuje po najvišjih dnevnih cenah. Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1342 MELBROSIN - preparat svetnega prahu in matičnega mlečka (GELLE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran proizvod MELBRG - COP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata šo nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-moformaciji« 121S Vsa tapetniška dela vam hitro, lepo in moderno izdela tapetnik Lakner Jože, Stražišče 3212 Cenjenim strankam sporočam, da imam cb sred:?h in sobotah zaprto delavnico. Rangus Blaž, zlatar. Krcnj 3323 Gostilna pri »Klemenčku« v Dupljah ho spet pričela v nedeljo, 1. oktobra, z rednim obratovanjem. Priporoča se številni obisk. Post režeči boste hitro in solidno. Cene zmerne 3358 Nudim sobo in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v voglas-nem oddelku 3864 Planinski dom na Kališču bo oskrbovan od 1. oktobra 1961 samo ob sobotah popoldne in nedeljah. Planinsko društvo Kranj 3865 Garažo oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 3866 Izgubil se je ovčjak z imenom Crt. Poštenega najditelja prosim, naj sporoči na naslov Bravar, Zg. Bitnje 98 3867 Menjam službo kot ekonom ali grem za Špecerijskega skladiščnika. Znam tri tuje jezike: francoski, nemški, angleški. Markovič Marija, Zlato polje 3, Kranj 3868 Za varstvo otroka sprejmem takoj upokojenko ali delavko na dve izmeni. Nudim hrano in stanovanje. Silva Osterman, Kopališka 18, Kranj 3869 Stanovanje in hrano nudim mlademu fantu za pomoč pri delu v prostem času. Naslov v oglasnem oddelku 3870 Upokojenec, star 65 let, išče upokojenko brez otrok za ženitev. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Mirno življenje« 3371 Dom igre in dela Tatjane Odrove Kranj razpisuje mesto vzgojiteljice predšolskih otrok. Prednost pri sprejemu imajo kvalificirane vzgojiteljice, nekvalificirane pa vsaj z petletno prakso. Stanovanja ni 3872 ZAHVALA! Vsem gasilskim četam in vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali reševati pri požaru gospodarskega poslopja, najlepša hvala. Teran Mirko 3873 ZAHVALA! Prisrčna zahvala vsem občanom, posestnikom, Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Osemletki Duplje za vso delovno in materialno pomoč pri obnovitvi poslopja. Teran Mirko 3873 Postrežnico za dvakrat tedensko popoldan sprejmem. Logar, Levstikova l/III, Zlato polje, Kranj 3574 Na stadionu »Mladost« v Straži-iču lahko d-bite v najem 2 garaži. velikosti 26') X 560. Informacije na telefon 2550 38?5 Molke koio ali 30 tisoč din nagrade dam osebi, ki mi prekrbi sob'co. Nrslov v og!?snem oddelku pod »Tehnik« — najemnina do 4 198*! d.n 3876 Nud'm stanovanje starejšima zakoncema brez otrok za hišna dela v lepi vili v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zamena« 3877 Kranj — Iskra : Sava (tekma gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na igrišču Iskre) Mladost II : Radovljica (lekrna gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na Preval j ah pri Kranju) Triglav : Storžič (tekma gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na igrišču Mladosti) Križe — Križe : Duplje (tekma gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na igrišču Mladosti) ODBOJKA: Jesenice — Jesenice : Mežica (tekmo I. republiške moške lige) Kranj — Triglav : Žirovnica (tekma II. republiške moške lige — zahodna skupina) s Kropa — Kropa : Izola (tekma . II. republiške moške lige — zahodna skupina) NAMIZNI TENIS: Kranj — Zvezni namiznoteniški turnir za članice in mladinke, in sicer v soboto od 20. do 22. ure in v nedeljo od 8. do 15. ure v Delavskem domu KOŠARKA Kranj — Danes zvečer bo v Savskem logu ob 19.30 prvenstvena tekma slovensko hrvaške lige med domačim Triglavom in Slovanom iz Ljubljane Ob 18. uri danes Triglav : Radovljica (tekma gorenjske mladinska košarkarske lige) V nedeljo ob 8. uri bo košarkarski turnir mladink, na katerem bodo sodelovale ekipe Olvmpije, Ilirije in Slovana iz Ljubljane ter domači Triglav Jesenice — V nedeljo tekma gorenjske mladinske košarkarske lige med Jesenicami in kranjskim Triglavom ATLETIKA: Jesenice — Ob 8. uri atletski miting na Jesenicah v počastitev najstarejšega atleta Jožeta Bene-dičiča, na katerem bodo sodelovali vsi gorenjski klubi JUDO: Kranj - ob 10. uri bo v avli OLO dvoboj republiške lige med doma* čim Triglavom in Olvmpijo OSTALE PRIREDITVE: Cerklje - Praznovanje krajevnega praznika. Program je naslednji: ob 9. uri bo strelsko tekmovanje, ob 11. uri polaganje vencev na vsa spominska obeležja iz NOB v Cerkljah in okolici, ob 14. uri bo parada v.seh motornih vozil 9 področja biv.^e cerkljanske občine, zvečer pa zabava Kropa — Dopoldne odkritje spominske plošče Ljubno - Igralska skupina TVD »Partizan« uprizori ob 19. uri v domu Partizana Ljubno veseloigra v treh dejanjih »LESENA PEC« . .-n'c3 -radio«: 30. bcptem-bra do 2. oktobra ameriški barvni film KONJENIKI. 3. in 4. oktobra jugoslovanski film NE DREZAJ V SREČO. 5. in 6. oktobra francoski film ZLOČIN IN KAZEN. 7. oktobra jugoslovanski barvni film SOLUNSKI ATENTATORJI Jesenice »plavz«: 30. septembra do 1. oktobra ruski barvmi film DEKLETA BREZ NASLOVA. 2. do 3. oktobra ameriški barvni film KONJENIKI. 5. in 6. cktobra jugcslcvanski film NE DREZAJ V SREČO. 7. oktobra francoski film ZLOČIN IN KA-z^n. Žirovnica: 30. septembra ame-r: ki barvni film PONOSNI UPORNIK. 1. oktobra japonski film SKRITA TRDNJAVA. 4. oktobra ameriški film KONJENIKI. 7. oktobra jugoslovanski film n v. DREZAJ V SREČO. Dovje: 30. septembra japorski film SKRITA TRDNJAVA. 1. oktobra francoski film PRECEP. 5. cktobra ameriški barvni film KONJENIKI. 7. oktobra ruski barvni film DEKLETA "BREZ NASLOVA. Koroška Bela: 30. septembra ju-gcsjovanski film NE UBIJAJ. 1. cktobra ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK. 2. oktobra ruski barvmi film DEKLETA BREZ NASLOVA. 7. oktcbra ameriški barvni film KONJENIKI. Kropa: 30. septembra ameriški barvni film CARMEN jones ob 20. uri. 1. oktobra italijanski barvni film VOJNA IN MIR I. DEL ob 15. in 19.30 uri. 7. cktobra ameriški barvni film človek, KI JE PREVEČ VEDEL ob 20. •ur'. Ljubno: 30. septembra italijanski film LEPE A SIROMAŠNE ob 20. uri. 1. oktobra italijan ki film LEPE A SIROMAŠNE ob 16. ur: Skofja Lcka -PREDILEC«: 30. se;tembra do 1. oktobra francoski film MONPARNAS 19. 7. oktobra emcriški film NEKATERI so za VROČE Duplica: 30. septembra sovjetski barvni film šofer PO SILI ob 20. uri. 1, oktcbra sovjetski barvni film šofer po sili ob 15.. 17. in 19. uri. Radovljica: 30. septembra ameriški barvmi film AVANTURE TOMA sojerja ob 20. uri. 1. oktobra ameriški barvmi film AVANTURE toma sojerja ob 16. in 20. uri. 1. oktobra ameriški film bela divjina ob 18. in matineja ob 10. uri. 3 .oktcbra francoski film ti KACA ob 20. uri. 4. oktobra francoski film ti KACA ob 17.30 in 20. uri. 5. oktobra ameriški barvni film OVčar ob 20. uri. 7. oktobra ameriški barvni film OVČAR ob 20. uri. Kranj »CENTER«: 30. septembra ameriški film prijatelj joey ob 16., 18. in 20. uri, matineja ob 10. uri. 30. septembra premiera ameriškega filma imitacija Življenja ob 22. uri. 1. oktobra angleški film liga g entlem A no V ob 14. uri. 1. oktobra barvni film prijatelj JOEY ob 16., 18. in 20. uri. 4., 5. in 6. oktobra ameriški barvmi film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 15.45, 18. in 20. 15 uri. Kranj »STORZlC«: 30. septembra domači akcijski film SIGNAli nad mestom ob 16., 18. in 20. uri matineja ob 10. uri. 1. oktobra mladinski barvni film za- KOM DIVJINE ob 10. url, domači akcijski film SIGNALI NAD MESTOM ob 15. in 19. uri, angleški film LIGA G ENTLEM EN OV ob 17. uri, premiera ameriškega barvnega filma STARI RUMEN-KO cb 21. uri. 2. cktobra amen-1 ški barvmi film STARI RUMEN-KO ob 16., 18. in 20. uri. 3. oktobra francoski film SAKRA-MENSKA FRKLJA ob 10. uri, ameriški barvni film STARI RU-MENKO ob 16., 18. in 20. uri. 4. in 5. oktobra barvni film STARI RUMENKO ob 16.. 18. in 20. uri, matineja ob 10. uri. 6. oktobra ameriški barvni fiim IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 10. uri. premiera angleškega filma SINOVI IN LJUBIMCI ob 16.. 18. in 20. uri. Stražišče »SVOBODA«: 30. septembra angleški film LIGA GEN-TLEMENOV ob 18. in 20. uri. 1. oktobra domači akcijski film SIGNALI NAD MESTOM ob 10. uri, ameriški barvmi film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 14.. 16.. 18. in 20. uri. 3. oktobra francoski barvni film SAKRAMENSKA FRKLJA cb 18. in 20. uri 4. in 5. oktobra italijansko nemški barvni film NE POZABI ME ob 18. in 20. uri. Naklo: 30. septembra ameriški barvni film NOČNI PREHOD ob 20. uri. 1. cktobra ameriški barvni film NOČNI PREHOD ob 16. in 19.30 uri. Cerklje »KRVAVEC«: 30. septembra ameriški barvmi film DEVIŠKA KRALJICA ob 20. uri. 1. cktobra ameriški barvmi film DEVIŠKA KRALJICA ob 17.30 in 19 20 vri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK - dne 6. oktobra ob 19.30 uri, Vasja Ocvirk »MATI NA FOGORIŠCU« za red premierski. SOBOTA - dne 7. oktobra ob 19.30 uri, Vasja Ocvirk »MATI NA POGORIŠČU« za red Sobota. NEDELJA - dne 8. oktobra ob 16. uri, Vasja Ocvirk »MATI NA POGORIŠČU« za izven. Ta teden smo na kranjskem trgu zabeležili naslednje cene: fižol 100 do 120 din za kg, korenček 30 do 40 din za kg, 6urovo maslo 600 do 640 din za kg, smetana 18 din merica, jajca po 30 do 35 din, ajdova moka 100 do 120 din za kg, je-šprenj 90 din za liter, krompir 20 din za kg, kislo zelje 80 din za kg, 6olata 80 din za kg, orehi 300 din za kg jabolka 30 do 40 din za kg, 6tročji fižol 90 do 100 din za kg, grozdje 160 din za kg, kostanj 50 do 60 din za kg, koruza 45 din za kg, oves 28 do 30 din za pg. V TR2ICU Poročili »o se: Marjan Prijatelj, klepar in Marija Mivšek, tovarniška delavka; Peter Jačimovič, zidar in Štefanija Dolnšek, gospodinjska pomočnica; Viljem Legat, tekstilni tehnik in Jožica Cerar, uslužbenka. Rodili so se: Damijan Malkič, Robert Fiksl. Umrli so: Helena Močnik, gospodinja. TERMIKA obrat Skofja Loka — Bodovlje, telefon 284 uprava Ljubljana, Poljanska 77, telefon 31-770 nudi graditeljem hiš — podjetjem, zadrugam in zasebnikom mineralno volno za izolacije Izolacijski filc, širina 0,5 m, dolžina 2 m, debelina 3 cm, 4 cm, 5 cm. Cena din mJ 320, 420, 530. Volna v vrečah, vsebina vreče 0,10 m3 — I. a kvaliteta 1450 din vreča, II. a kvaliteta 1100 din vreča. Te izdelke lahko koristno porabite pri izolaciji stropov, podov, sten, dalje pri gradnji planinskih domov, izgradnji podstrešnih stanovanjskih prostorov itd. Volna se ne praši, je lahka in mehka, negorljiva, v njej ne živi mrčes. Vgradite jo po potrebi sami. S tem prihranite na stroških gradnje, stanovanje pa imate pozimi toplo. Tudi obstoječa podstrešna stanovanja lahko zaščitite proti mrazu z naknadno izolacijo. Prevzem mineralne volne v obratu Bodovlje-Škof ja Loka. Za zasebne stranke plačilo v gotovini pri prevzemu. Navodila o uporabi so na razpolago. \ SAMOPOSTREŽBA »POTROŠNIK« Kranj, Koroška c. OBVEŠČA CENJENE ODJEMALCE, DA BO OD 29. SEPTEMBRA DALJE PRODAJALA VSTE-KLENIČENO POLLITRSKO IN LITRSKO MLEKO, SMETANO TER SVEŽE PAKIRANO MESO. Priporoča se delovni kolektiv »POTROŠNIK« SAP MEHANIČNA DELAVNICA TRŽIČ razpisuje naslednja delovna mesta: i 1. AVTOMEHANIKA i \ 2. AVTOKLEPARJA 3. AVTOELEKTRIČARJA Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja v Tržiču. CP »GORENJSKI TISK« sprejme takoj dobrega in vestnega FOTOGRAFA, ki ima veselje za foto reportažo. — Interesenti naj oddajo prošnje v tajništvu podjetja. SOBOTA, 30. septembru 5.25 Nekaj domačih 8.05 Pošta rček v mladinski glasbeni redakciji 8.30 Plesni zvoki 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Koncert za violino in orkester 10.15 Zabavne melodije na tekočem traku 12.00 Dana Ročnikova poje v priredbi Nika Stritofa 12.15 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Kako spravimo ozimnico 12.25 Igra Pihalni orkester Ljudske milice 12.45 Poje Marjana Deržaj 13.30 Glasbeni desert 14.00 Za oddih in razvedrilo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Z mojih bregov 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Veliki zabavni orkestri 16.40 Mešani zbor France Presen iz Kranja 17.15 Holandska pihalna godba 17.30 Po kinu se dobimo 18.00 Slavni pevci vam po jo 18.45 Okno v 6vet 20.00 Domače viže za sobotni večer 20.20 Radijska komedija 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljenca 23.05 Plesna glasba NEDELJA. 1. oktobra 6 30 Reklame 6.40 Veseli zvoki 7.15 Srbska kola 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Melodije za nedeljsko jutro 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb za otroke 8.55 Hoolywoodski promenadni orkester 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.48 Dva Michel angel ova soneta 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Domače viže 10.50 Nedeljska matinej« 11.40 Plemenita višnja — reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Operne melodije 16.00 Igramo za vas 17.00 Športno popoldne 20.00 Vaša popevka za »Opatija 1961« - I. del 21.00 Športna poročila 21.10 Življenje velikih romantikov 22.15 Plesna glasba 23.05 Trije prizori iz cikla Nibenlunški prstan 12.25 Melodije za opoldne 13.33 Med skladbami Vilka in Slavka Avsenika zapoje nekaj narodnih Tone Kozlevčar 13.55 Mavrska rapsodija 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Domači pevci zabavne glasbe 16.00 Naši popotniki na tujem 16.29 Novi posnetki na RTV Ljubljana 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Obisk pri čeških opernih skladateljih 18.40 S knjižnega trga 20.00 Vaša popevka za »Opatijo 1961« - II. del 21.00 Simfonični koncert orkestra Radia Leipzig 23.05 Plesna g^&sba 12.25 13.30 13.50 14.35 14.40 15.40 16.00 16.15 17.15 18.00 18.45 20.00 21.00 5.10 6.30 8.05 8.30 8.55 9.25 9.40 10.15 11.00 11.15 11.35 12.00 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15.40 16.00 16.20 17.15 18.00 18.10 18.45 20.00 20.30 21.38 21.48 22.15 TOREK, 3. oktobra Nekaj domačih Reklame Operne uverture Pojo zabavni zbori , in vokalni ansambli Radijska šola za srednjo stopnjo Harfa in kitara Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet Pri dunajskih klasikih Kvartet Jožeta Privška Branje za vroče dni Furiant in drugi češki plesi Glasbena oddaja za otroke Kmetijski nasveti — Ing. Milko Trstenjak: Opravimo zimsko kop v vinogradih Melodije za opoldne Junakinje iz oper Giacoma Puccinija Radijska šola za višjo stopnjo Od Triglava do Ohrida Rafael Romero in Juanita Varco pojeta španske pesmi Počitniška zgodba Zvočna mavrica Z domačih glasbenih poljan človek in zdravje Od plesišča do plesišča Ljudski parlament Poje komorni zbor radia Sarajevo Radijska igra Amfitrien, uvertura Zvočni kaleidoskop Osem preludijev za klavir Ing. Ivan Kukovec: Važnost jesenskega sajenja sadnega drevja Melodije za opoldne Nekaj posnetkov pihalnih godb v Novi Gorici Drugi in tretji stavek iz Mozartove sonate Glasbena medigra Skladbe Janka Ravnika poje Mariborski komorni zbor Pergv in Be.ss, simfonična slika Radijska univerza Koncert po željah poslušalcev V sredo popoldne pri radijskem sprejemniku Vedre melodije Šport in športniki Majhna prodajalna plošč Naši operni solisti pred mikrofonom SREDA, 4. oktobra ČETRTEK, 3. oktobra 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 »Drobnice« 8.40 Glasbena oddaja za cicibane 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Ob obalah južnih morij 11.00 Kvartet Milana Stanteta s pevci 11.15 Branje za vroče dni 11.35 Od valčka do sambe 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: Proizvodni stroški mleka 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Popularne orkestralne melodije 14.05 Od tod in ondod 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Dvajset minut z Veselimi planšarji 16.00 Kvintet Jožeta Kampiča in Ljubljanski jazz ansambel 16.20 Operni koncert 17.15 Hitri prsti 17.30 Turistična oddaja 18.00 Jazz na koncertnem odru 18.15 S sporedov Britanskega radia 18.45 Poletni kulturni zapiski 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 22.15 Nočni akordi 23.05 Plesna glasba PETEK, 6. oktobra 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasbe ob delu 8.30 Brandenburški koncert 8.55 Pionirski tednik 9.15 Zabavna glasba 9.25 Operna matineja 10.15 Naš zvočni magazin 11.00 Lučka Kuretova pri harfi 11.10 Tri pripovedke za klarinet in klavir PONEDELJEK, 2. oktobra 5.25 Nekaj domačih 11.30 Zabavni orkester 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame Mantovani 6.30 Reklame 8.05 Naši glasbeni uspehi 12.00 Vaški kvintet s pevskima 8.05 Zbora »Jože Moškric« in v preteklem šolskem letu 12.15 Kmetijski nasveti — moški zbor »Kajuh« 8.30 Zvočna ruleta Ing. Marjana Hladnik: .8.30 Iz filmov in glasbenih revij 8.55 Oddaja za cicibane Uporaba gnojil 8.55 Oddaja za otroke 9.25 Od Save do Morave v gozdarstvu 9.25 Dopoldanski operni 10.15 Zabavne melodije 12.25 Pisani zvoki z Dravskega koncert 11.00 Češka in sovjetska zabavna polja 10.15 Zabavni pot p uri glasba 13.30 Trio orglic Andreja 11.28 Violina, viola, violončelo 11.30 Deset minut iz naše -Blumauerja 12.00 Ansambel Srečka Dražila beležnice 13.45 Baritonist Ettore 12.15 Kmetijski nasveti — 11.40 Sirnfonietta Bastianini Ing. Mirko Leskošek: 12.00 Zadovoljni Kranjci vam 14.05 Radijska šola za nižjo Zimsko dognojevanje igrajo stopnjo pšenice 12.15 Kmetijski nasveti — 14.35 Poljska zabavna glatsba 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 Športni tednik 16.20 Radi bi vas zabavali 17.15 Koncert za vas 18.00 Orgle in orglice 18.15 Ljudska glasba raznih naredov 18.45 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Iz del Antonina Dvoraka 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Tri imena iz makednoske glasbe 23.44 Tri hebrejske melodije za klavir TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 30. septembra 18.00 Pika nogavička — otroški balet 18.45 Shervvoodske žene — TV film 20.00 TV dnevnik 20.15 Majhne stvari — propagandna oddaja 20.30 Filmski mozaik 21.30 Jaguarjev prijatelj — del glasbenega spektakla 22.30 Otok - TV film NEDELJA, 1. oktobra 9.30 Sadje potrošniku — TV oddaja za kmetovalce 10.05 Požar - TV film 17.30 Športno popoldne — srečanje atletov Finske in Jugoslavije 20.00 Sedem dni 20.45 Borovo — propagandna oddaja 20.50 Celovečerni umetniški film PONEDELJEK, 2. oktobra 17.30 TV Delavska univerza studia Beograd 18.00 Medic TV film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 20.00 TV dnevnik 20.05 Tedeniski športni prcgeld 20.30 Bor'slav Kosier: Promenada TOREK, 3. oktobra 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.15 Poiščite mi hčerko — TV film 22.00 Televizijski ritem SREDA, 4. oktobra 18.00 Mali vrtiljak 18.30 Novinarka - TV film 19.00 Ekspedicija v Rdeče morja 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 T V reklame 20.30 Zmenek pri Fontani - glasbeno baletna oddaja 21.30 Na daljnih plavih potih — TV reportaža ČETRTEK, 5. oktobra 10.00 TV v šoli ' 17.30 En - den - dinus - oddaja za otroke 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 T V dnevnik 20.15 Opatija 61 PETEK, 6. oktobra 19.30 Revolucionarna makedonska poezija 20.00 T V dnevnik 20.15 Opatija 61 TV o filmu Filmski krožki - pomembna oblika filmske vzgoje mladine Mislim, da glede na pomemben in obsežen vpliv filma na čustveno, razumsko in družbeno oblikovanje mladega človeka našega ča-Ka. ni potrebno postavljati nekega načelnega vprašanja o tem, ali je Potrebna filmska vzgoja, ampak 60 danes postavlja samo še vprašanje njenih oblik. V tem pogledu sem prepričan, da lahko dacjAO na to vprašanje samo en dokon-^en, a zaenkrat samo še perspektiven odgovor, in sicer filmsko vzgojo je treba vključiti v redn^ šolsko delo. zakaj le tako je mogoča res sistematična in splošna vzgoja (splošnost pa je tu za uspeh Primarnega pomena) le tako so možni res pomembni rezultati. Nikakor pa to seveda ne pomen1, da smemo do takrat, ko bo film-Rka vzgoja prodrla v učne načrte vseh naših šol. držati roke križem. Nasprotno, treba je iskati načinov in poti za oblikovanje filmske kulture mladih ljudi. Do tega 3e nujno v večji ali manjši meri že prišlo v vseh naših šolah, kar P°trJuje že dejstvo, da je film tako pomemben družbeni fak'or, da šola ne more mimo njega. Stanje na kranisk;h šolah glede tega 1* nekako takole: v svojem učnem načrtu imata filmsko vzgojo gimnazija (eno polletje pri pouku slovenščine v 2. letniku) in Indu-Btnjska šola Iskra (pri družbenoekonomski vzgoji v 1. letniku obravnavajo tudi družbeno vlogo in Pomen filma), medtem ko po dru-&h šolah obravnavajo film posamezni predavatelji predvsem v °kviru predmetnega pouka slovenščine ali pri predmetu temelji socialistične vzgoje (moralna vzgo-in to posamezne posebno pomembne ali problematične filme, deloma pa tudi splošno filmsko Problematiko. ^a pa tako pretežno sluča jnostno «0 občasno obravnavanje filma ne ^dostujo, kažejo tako želje posameznih predavateljev, ki občutijo Pomanjkanje bolj sistematične filmske vzgoje, kot tudi želje '^eneev in dijakov po filmskem krožku ali po kino krožku (kar je na primer specifično za IS Iskro; seveda tudi v okviru takega, pre-iez.no tehničnega krožka ne moremo zanemariti obravnavanje filma kot umetnosti). Kaže torej, da so v danih pogojih najprimernejša in morda celo edino izvedljiva oblika sistematičnega filmsko - vzgojnega dela z mladino filmski krožki no šolah (tako srednjih kot osnovnih). filmskega kluba ali celo mladinskega kina pa še ni. Materialni pogoji za organiziranje filmskih krožkov po šolah že obstajajo. Na kranjskih šolah konkretno še ne deluje noben filmski krožek, čeprav je zanimanje zanje. Prav tako bi se dali v večini šol (razen na Ekonomski srednji šoli) dobiti prostori v ta namen. Prav tako razpolagajo na vseh šolah, razen na ESŠ, tudi s projektorji za ozki trak (IŠ Iskra seveda tudi z normalno tračnim). Sicer so na nekaterih šolah izrazili pomisleke, da bi imel kdo od predavateljev možnost, to je predvsem čas. da bi orevzel vodstvo takega krožka, vendar se mi zdi, da ta težava ni nepremostljiva. Seminarja za film-sko-vzgojno dejavnost, ki je bil konec letošnjega januarja v Ljubljani, se je namreč udeležilo tudi nekako 10 Kranjčanov. Večinoma so bili to mladinci in ti imajo ali bi vsaj morali imeti n~ko osnovno' znanje o delu v filmskem krožku. Ti ljudje bi torej lahko priskočili na pomoč (tako željo po sodelovanju pri vodenju krožka — predavatelji so preobremenjeni — so mi na primer izrazili na osnovni šoli MLADI LEVI - Od Shawovih Mladih letov je v Dmytrykovem Pttmu ostal le naslov in nekaj ^d povprečni h vojnih klišejev — vse ostalo je za bralca skoraj ne-Bprejemljivo. Vsi tisti, ki -so pred filmom že segali po prevodu literarnega dela, so bili nad izključ-komercialno realizacijo filma, Srobo razočarani; celo več, mi-sh"m, da so biji lahko celo prizadeti. Shawovi junaki, ki jih je mojster vpletel v dogajanje druge delovne vojne, so v tem povprečnem vojnem filmu z malce osladnim koncem, izgubili vso svojo Pretresljivo podobo. Včasih je težko doumeti, kako je bilo moč 12 tako močnih prizorov v literarni predlogi napraviti tak lutkarski film s sicer redkimi Lskri-^mi človekovih spoznanj. Razen **Ra, nekaj kratkih pripomb. Film nikakor ni enoten. Marlon Bran-do, vse kaže tako. da se je naučil Počasnega govorjenja in ustaljenih podob; zakaj vse od Cajnice naprej, so bile njegove kreacij'«, ^Pičili klišeji. Seveda je zaradi njfjgovega zvezdništva tudi Krist-l*n izgubil mnogo svoje demon- skosti. Ne gre pa odrekati kvalitete nekaterim posnetkom, ki nosijo pečat stvarnosti in mejijo celo na dokumentarni film. Zal so redki. Škoda je le Shawa. Morda je ob odkupu zamižal na eno oko in odprl oba žepa. Toliko čakanja na vstopnice tile »Mladi levi« res niso zaslužili. PRIJATELJ JOEY - Po nekoliko zapleteni ftoti smo se v tej polovici tedna srečali v kranjskem Centru s »Prijateljem Joevem«. Seveda pa je resnica tudi v tem, da je od vsega početka filma dvomljivo, komu je Joey prijatelj. Zakaj Frank Sinatra je zapel ji vce, pevec, ljubimec . .. vse — razen prijatelj ni nikomur. Pač ob koncu se spoprijatelji s psom. Prijatelj Joey ni čisto broz soli. marsikatera iskrica se utrne v dokaj posrečenem dialogu. Zal pa je z mnogimi skrajno banalnimi in bedastimi scenami izgubil tudi tisto, kar so mu dokaj pesrečoni dialogi navrgli. Samostansko usmiljen je tudi konmu nr?~ ""^ahko bt spel pričeli,« je dejal Beijerke. j0 njegovih očeh je plamtel strah. Grundmann vZol ,V1;mIo, BleMl na pol iz luknje In zvrnil kj! . no Čelade na kamenje. Nenadoma sc je aun- V,t° spustil nazaj v luknjo. "človek. Guehler!« *K*J Je?« "Zaboj z minami so pustih tik pred luknjo.« so strmeli vanj. KaJ?« Je dejal Guehler, »tik pred luknjo?« *,>rl vhodu.« *H»t'h° bl P***"*« veselo,« Jc zaiepclal Bobenčkanje se je spet pričelo. Beijerke si je pred obraz nastavil čelado. v »Obriši jo vsaj!« jc zavpil Grundmann. »Vseeno jc« jc dejal Beijerke. Pobočje je bilo do večera pod topovskim ognjem. Ponoči sta Grundmann in Guehler zlezla ven in odvlekla proč zaboj z minami. Plazila sta sc in vlekla zaboj za seboj. »Ko bi treščilo vanj?« je. dejal Grundmann. Zaboj sta položila pod neko pečino in sc splazila nazaj. »Vsi bi lahko zleteli v zrak,« je dejal Guehler, ko sta bila spet v luknji. »So odšli?« jc vprašal Beijerke. »Da,« je dejal Grundmann. Brisala sta si potni čeli in poslušala Poehlcrja, ki je spet pričel pripovedovati o tortah. »Si lahko predstavljate lep kos čokoladno torte?« Njegov glas je zvenel polno in globoko, kakor da hi imel v ustih vodo. »Le še eno čokoladno torto, potem pa naj gre vse k vragu.« »Kdo bo šel po hrano?« jc vprašal Guehler. Beijerke in Poehler sta molčala. »Nobeden izmed vaju šc ni šel ponjo,« jc dejal Grundmann. »Odkar so Beijerke.ju podkadili, ni več za nobeno rabo.« je dejal Guehler. Vzel je menažke in odšel iz luknje. »Tudi oni bi lahko šli,« jc dejal. Po kamenju se je priplazil do druge luknje. V luknji je bilo vse tiho. »Po hrano morale,« je dejal. »Ml?« •»Da,« Je dejal Guehler, »vi.« Iz luknje je zlezel Gervln. »Schnelder Je pri koncu,« Je dejal, »z njim je konec. Ves dan moli, potem rjove kakor zver in spet moli.« Vzela sta posode in se splazila po hribu. »Bdi je v Rusiji,« je spet povzel Gor v in, ko sta bila že onstran hriba. »Prsti na nogah so mn zmrznili, vendar pravi, da je tukaj pekel.« »To še ni vse,« je dejal Guehler. Prilezla sta do Buschmannovega bunkerja in stopila v luknjo. »Kaj je?« jc vprašl nervozen glas. Pri vhodu jc sedel Konz ln ju zaustavil. »Naprej ne moreta. Z Busehmannom jc končano. Danes jo je pobrisal nazaj.« »Pobrisal jo jc. Ni več vzdržal. Pripeljan so ga nazaj.« »Je kaj žrtja?« »Da,« je dejal Konz. Vzela sta hrano ln odšla nazaj. Ko srta prišla na vrh, sc je spet oglasilo težko topništvo. Videla fita gorečo dolino, ki se. jc razprostirala vse do Cassina. Gozdovi m hiše so goreli. V brezvetrnl roči so bili plameni nepremični. Vso dolino jc zajel smrad po ožganem, ki ga je z dimom vred zanašalo v hribe. Cesto, kjer so se neprestano dvigovali blatni vodometi eksplozij, so plameni razsvetlili kakor podnevi. »Strahotno,« je dejal Gervin. »Pridi!« je dejal Guehlcr. Splazila sta se dalje in legla. Menažke sta postavila predse na zemljo. »Mar bomo prišli šc kdaj od tod?« jc dejal Gervin. Bil je še zelo mlad. Imel je otroški obraz. »Morda,« je dejal Guehler, »morda jo bomo še kdaj pobrali od tod.« Potom sta se plazila do sprednjega pobočja. Pred prvo luknjo sta so zaustavila in razdelila hrano. Gervln je nenadoma omahnil. Glava m« je omahnila naprej, telo pa nazaj. Guehler ga je trdno zagrabil, »Kaj ti Je?« Gervin nI odgovoril. »TI, Gervin,« Je šepnil Guehler. Počasi je spustil telo na zemljo. »Gervin,« jc šepetal Guehler, »Gervin.« Slišal je zategnjeno žvižganje. Krepko je drži*' drhteče roke. »Kaj ti je, Gervin, kaj se je pripetilo?« Iz luknje jc prilezel Grundmann. »Kaj je?« je vprašal. . »Glej!« je dejal Guehler in pokazal na Gervina, ki je ležal iztegnjen na kamenju. Pokleknila sta in otipavala telo. »Konec,« je dejal Grundmann. Z roko je otipal Gervinovo glavo. Prste je imel okrvavljene. »Strel v glavo,« je dejal zatem. »Kako je to mogoče?« je šepnil Guehlet »Vrag vedi.« »Krogla je zašla semkaj.« »Morda,« jc dejal Grundmann. Prijela sta Gervina in ga pričela vleči za seboj. Vlekla sta ga počasi, kakor poprej zaboj z minami. Potem sta ga položila poleg zaboja z minami. »Tukaj leži lepo,« je šepnil Grundmann. »Da,« je dejal Guehlcr. Beijerke in Guehler sta odnesla hran« v luknjo. Zlezla sta za njima in pričela jesti. »Strahotno sem lačen,« je dejal Grundmann, »Na, žri!« je dejal Beijerke. Vzel je košček kruha in ga porinil Grundmannu v usta. »Tiho,« je dejal Guehler. »Kaj je?« je šepnil Beijerke. »Spet pričenjajo.« Zatem se je spet pričelo topovsko streljanje. XI. Nekega večera so našli v Busohmannovi luknji tlesseja iz druge čete. Dejal je: »Na drugi strani Je vse pri koncu. Goetz je pade*. Vse luknje so zadeli.« »Poljaki so dezertirali.« V kotn je ležal Busehmann. Grundmann in Guehlcr sta sedela na svojih me-« nažkah pri bunkerskih vratih. GLAS SOBOTA, 30. septembra DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 17! Ive Šubic bi bil zelo rad kurir. To delo se mu je { zdelo najimenitnejše, privlačno. Zato je vzel s seboj tudi j smuči. Tudi ostali, ki so znali smučati, so se opremili z i njimi. j Te mlade novince, ki jim je bilo vse tako vzvišeno f J j in zanimivo, je začel obdelovati sam Stane Žagar. Takole jj 1» jim je govoril: (i »...Pred nami je nekaj velikega, nekaj zgodovin-'<[ skega! Zdaj se borimo za nov svet in Nemce bomo kma-|l lu nagnali iz naše lepe domovine! Za veliko noč bomo I že doma! Zdaj pa boste prisegli slovenskemu ljudstvu in svoji zastavi, da se boste borili za svobodo, dokler bo to potrebno. Lahko pa si še premislite in odločite drugače! Ko pa boste prisegli, vas obljuba veže vse do končne zmage ali smrti!« Stali so v Presečnikovem hlevu, toda trenutek je bil j svečan in nepozaben. Žagar jeva stasita postava, njegov š topli, a odločen glas, njegov vero in polet vzbujajoči na- r stop, njegova prepričljivost; vsi ti dogodki, vse to je otipljivo prehajalo v fante, ki so začeli ponavljati besede: »Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega ljudstva ...« Besede so vsem šle do srca, da je fante spreleta-val srh. Njihov vodnik je postal domačin Rudi Robnik iz Žabje vasi, vnet revolucionar in najboljši smučar te doline. Cankarjev bataljon, ki je križaril po dolini in po bregovih, je naglo naraščal. Po hišah so hodile trojke f in ljudem pomagale pri odhodu med upornike. In šlo js, \ kot če sprožiš domine: sosed je vplival na soseda in go-a vorili so: j »Če gre ta, grem tudi jaz!« Zbirali so se pri Muhu in na Brdu, potem pri Koširju in Skoblu v hribih. Število je naraščalo: sto, dvesto, tristo upornikov je bilo naenkrat pri cankarjevcih! Načrt, da bodo dolino očistili in osvobodili, je bil nadvse ^ privlačen, zato ljudje niso odrekali, čeprav je zima močno trkala na vrata. Vasi so se praznile, najbolj med njimi a Hotavlje. j> To je bilo tudi za Nemce preveč. Začeli so se resneje J i pripravljati. J f O teh dogodkih polkovnik Handl na kratko poroča: »... V noči na 19. december so banditi iz skladišča kmetijske zadruge v Poljanah odnesli večjo količino pšenice in čebeljega sladkorja ... ... V istem času sta bila z ognjem uničena dva mostova (Trebija in Hotavlje). ... Banditi so 19. decembra med službeno odsot- J nostjo oiožnikom oplenili orožniško postajo v Polja- a nah ...« 4 X Nemci niso smeli več čakati. In tudi niso. Prav tega * dne so v Skofji Loki aretirali brate Kavčiče. Peter in Pavle sta sicer ušla, odpeljali pa so očeta ter sinova Jožeta in Franceta. To je bilo kot nekako znamenje za odhod k partizanom tistih, ki so že doma delali za osvobo-i dilno gibanje. Sedemnajst Škofjeločanov se je te dni pri-r družilo Cankarjevemu bataljonu. In tedaj se je začel na-\ glo pripravljati in odvijati tisti znameniti podvig, ki je a po vsej p krajini dvignil toliko prahu. Začelo se je s l pobegom dveh Kavčičev in tudi z zaplembo nemških uniform v Poljanah. »Zdaj je treba hitro nekaj ukreniti,« so rekli pobegli Ločani. Napad na škofjeloške zapore je b;.l predviden že prej, a kot smo videli, do tega ni prišlo. Zdaj, ko se je v vsej pokrajini vžigala vstaja, se je spet ponudila priložnost, f ta In Pavle Kavčič, ki je z bratom prihitel v bataljon pri "a ) kmetu Presečniku na Ožboltu, je s Florjanom — Svetkom i i Kobalom štabu predlagal: I DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! £ Poglejte tole sliko! Nekateri ) menijo, da v tem grmu tiči zajec! i Med proizvajalcem im potrošnikom je preveč tistih »pametnih« ' ljudi, ki za pralnimi mizami prodajajo pridelke in živijo od marže. Že pred dobrim letom dni je na plenumu Glavnega odbora SZDL za Slovenijo dr. Marijan Brecelj govoril o vlogi kmetijskih zadrug v prometu s kmetijskimi pridelki in poudaril, da je »usposobitev kmetijskih za- i drug kot pomembnega člena v prometu s kmetijskimi pridelki v skladu z našo načelno politiko va, če bomo raznim sadnim škodljivcem, od navadnega gnitja do kapar j a, pustili, da se nemoteno razvijajo. Ne bodo lepa za oči in ne bodo šla v promet, če ne bodo obrana v pravem času, če bodo brez pecljev itd. Brez truda ni zaslužka, brez vloženih sredstev nf proizvodnih uspehov! Toda zakaj naj bi si proizvajalec prizadeval za izboljšanje kvalitete, če slaba jabolka proda po isti ceni kot kvalitetna, prebrana? Letos naj bi začeli v praksi uveljavljati predpise o jugoslovanskih kuna varno ga v žganje več, kot je potrebno, potrošnik se pritožuje nad ceno, proizvajalec, ker ne more prodati, časopisni stolpci se polnijo s kritikami vseh vrst, predelovalna industrija pravi, da ne more vsega predelati, skladišč pa nimajo, da bi si napravili zaloge, iščemo krivca in že mislimo, da smo ga našli, sprejmemo sklep o. .. in tako naprej v začaranem krogu. Drug drugemu očitamo: Ti si kriv! Vsak pa dviga roke in pravi: Jaz nisem kriv! Kdo pa je kriv? v trgovini sploh, ker iščemo čim-tesnejSo zvezo med proizvajalcem in potrošnik »m. Ce kmetijske zadruge usposobimo za te naloge, petem ne bo potrebna vmesna m i e?.a«. Ali smo kmetijske zadruge usposobili za te naloge? Včasih so zadruge kot vzrok za svojo vlogo posrednika navajale, da so ekonomsko preSibke, premajhne, kadrovsko nesposobne itd. Pa danes? Ali naj bo to še opravičilo, ko vemo. da so se zadruge ekonomsko ojačale, teritorialno povečale in kadrovsko okrepile? In ko je praksa pokazala, da nekdanja kmetijska poslovna zveza ni več potrebna, pa so zadruge prevzele (ali: naj bi prevzele!) dobršen del njihove dejavnosti? — Odgovor je: Ne! (Zal!) Kmetijske zadruge še vedno raje odkupujejo za razna trgovska podjetja in se zadovoljujejo z tuarSaml, ne organizirajo pa lastne prodajne mreže, ne proda;a.'o neposredno potrošniku. To ni samo gorenj>ki problem. Daleč od tega! Ta Škodljiva lagodnost (škodljiva za proizvajalca in za potromika!) se je momo razpasla po vsej Sloveniji. ® Nekateri pa menijo, da po-sre:"n:štvo ni glavni problem, vsaj ne pri nas na Gorenjskem. Vzrok, pravijo, jc v tem. da zadruga samo odkupuje, ne skrbi pa dovolj za organizacijo proizvodnje (vsaj pri sadju r.el). Tudi razmere na trgu in potrebe, potrošnika menda niso njeno področje dela! — Kvaliteta (grm, v katerem po mišljenju direktorja kranjskega trgovskega podjetja Agraria tovariša Grudna tiči zajec) je pa s tem v tesni zvezi. Jabolka ne bodo lepa, če dreves ne bomo obrezovali in škropili. Ne bodo zdra- standardih sadja in zelenjave. Ti I naj bi stimulirali proizvajalce za kar najbolj kvalitetne pridelke in za prodajo po kvaliteti. Zal je to več ali manj ostalo šele na pa- ', pirju. Toda vedeti je treba: čim- i prej bomo v praksi resno uve- | ljavili te predpise, tem hitreje bo j med proizvajalci zraslo zanima- j nje za izboljšanje kvalitete pri- t delkov. to pa bo pogoj tudi za > ureditev preskrbe potrošnika. — Dajte nam lepa jabolka z j okusno embalažo, pa ne bomo tar- ] nali, da so predraga! pravi potrošnik. (Lepa ža oči, to je važno!) Da, sadja je letos precej, kvalitetnega pa malo. Slabega ne smemo prodajati, zato boljšemu cena raste! pravi direktor kranjskoga podjetja Agraria tovariš Gruden. - Mi bi sadje radi prebrali, pa j potem boljšega prodali, slabšega pa porabili dama za sadjevec, žganje ali kakorkoli žc, če bi nam ga plačevali po kvaliteti! pravijo proizvajalci. ® Menda bomo letos v Sloveniji pridelali okoli 80.000 ton jabolk. Pričakujejo pa, da jih bodo izvozili vsega okoli 200 ton. Ne rabimo jih toliko doma, toda nekvalitetnega blaga v inozemstvu ne moremo prodati. Potem nam sadje propada — po sadovnjakih, v skladiščih in v trgovinah, pre- — Trgovsko podjetje Agraria ima nalogo, da oskrbuje potrošnika z vsemi potrebnimi kmetijskimi pridelki. Kmetijske zadruge skupaj s Kmetijsko — gozdarsko zbornico pa naj bi organizirale proizvodnjo. Med nami pa ni nikakršnega sodelovanja! pravi di- tiska zbornica LRS. Bistveno, kar so ugotovili referati in razprava, je bilo tole: Več sodelovanja vaei gospodarskimi organizacijami, ki proizvajajo, odkupujejo in P*0-dajajo ter predelujejo sadje, P* bo potrošnik zadovoljen, ker se bo tržišče zboljšalo. 0 Kvalitetnih zimskih jabolk na Gorenjskem v večjih količi" nah, razen znanih besniških vo-ščenk, menda ni. Ponudba zgodnjih jesenskih jabolk je bila 1«" tos sicer precejšnja, toda v t*" govskem podjetju Agraria jih niso mnogo odkupili — zaradi slabe kvalitete. Ce bi bile kmetijsk* zadruge tu malo bolj elaistične i5* če bi se malo bolj zavzele * stvar, bi mnogo manj sadja pripadlo, mnogo manj jabolk in sliv bi se prekuhalo v žganje. Kmetijske zadruge bi morale prevzeti tudi predelavo in prodajo sadja v svoje roke, za začetek pa naj ^ vsaj organizirale dober odkup. v Besnici računajo, da bodo leto* »Kvaliteta« 'a asi h jebolk (!?) rektor Agrarie tovariš Gruden. — Pred časom je bilo v Ljubljani posvetovanje predstavnikov proizvajalcev, trgovcev in pr< delov Al cev sadja in povrrnin, ki sta ga sklicali Trgovinska in Kme- Izdelava pravilnikov o delitvi ČD in OD v obrtnih in komunalnih podjetjih elo naj bo merilo Od 53 obrtnih in komunalnih podjetij je sedem gospodarskih organizacij že sprejelo pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka, v sedmih podjetjih imajo že pripravljene osnutke pravilnikov, medtem ko so v 19 podjetjih že pripravili potrebne izračune. Od omenjenega števila podjetij je tudi 6odem takih, ki jim sestavljajo pravilnike tuji strokovnjaki, 15 gospodarskih or-g»inizac;j pa se še ni resno lotilo dela. Ker je bila pri tem pregledu zajeta skoraj polovica obrtnih in komunalnih podjetij, ki so včlanjena v Obrtno-komunolni zbornici za okraj Kranj, in čc upoštevamo, da položaj glede izdelave pravilnikov tudi v neanketirani polovici ni bistveno drugačen, tedaj lahko ugo*ovimo, da ima 13,5 Odstotka veeh obrtnih in komunalnih podjetij »nove pravilnike že sprejete, prav tolikšen ol-stotek ima že osnutke, 38 odstotkov ima že pripravljeno izračune, 9 odstotkov podjetij je zaupalo izdelavo pravilnikov tujim ljudem in le 28 odstotkov gospodarskih organizacij še vedno odlaša z izdelavo pravilnikov. Po navedenih statističnih podatkih skle-pemo, da položaj v obuti in ko- munali le ni tako kritičen, vendar je treba kljub temu opozoriti na nekatere pomanjkljivosti. Nekatera podjetja so prej izdelala pravilnik o delitvi osebnega dohodka kakor pa pravilnik <> <<• litvi čistega dohodka. Prav tako so primeri da obrtne gospoda rake organizacije združujejo oba pravilnika v enega, čeprav predpisi tega ne dovoljujejo. Ponekod se še vedno srečujejo tudi z zastarelimi pojmovanji. Pravilnik o delitvi dohodka imenujejo tarifni pravilnik. Večje število podjetij je odstopilo izdelavo pravil-nkov nekaterim tujim strokovnjakom; njihovi pravilniki pa ko čestokrat zapleteni in z mnogimi nepotrebnimi izračuni. Medtem ko je večina podjetij dokaj uspešno izdelala sistem delitve za individualni učinek, pa jim je kompleksni učinek povzročil precej težev in tudi napak. Podjetja hočejo imeti Še ve lno merila v dinarskih zneskih in ne razumejo, da gre v tem primeru le za določena razmerja. Prav tako hočejo nekatera podjetja obdržati v svojih pravilnikih še strogo kvalifikacijsko strukturo. To jih je zavedlo na napačno pot, saj je načelo nove ; delitve prav v tem, da je vsakdo : udeležen pri delitvi le e svojim delom in ne s formalno šolsko ; kvalifikacijo. Vzporedno z izdelavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka postaja aktualno tudi vprašanje ekonomskih enot. Obrtno-komunalna zbornica za okraj Kranj meni, da bi lahko ekonomske enote formirali v mnogih podjetjih. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, da ekonomske enote v obrti ne bo lo nikdar zaposlovalo po sto ali celo več ljudi, kakor je to primer v industriji. To dejstvo seveda nikakor ne zmanjšuje vloge in nujnosti ustanavljanja ekonomskih enot tudi v obrtnih podjetjih. Ponekod 6o privilnik? o delitvi dohodka že prilagodili ekonomskim enotam. Vendar bodo EE običajno delile le osebne dohodke, medtem ko bodo skladi šc vedno centralizirani. Kadarkoli obravnavamo obrtna in komunalna podjetja, pa naj bo to s tega ali onega vidika, »e moramo zavedati, da tem podjetjem občutno primanjkuje potrel)-nih strokovnih kadrov. To velja tudi v našem primeru. Zato je pri izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka pomoč Obrtno-komunal-nc zbornice nujno potrebna. Ze lani je omenjena zbornica organizirala sestanek o nagrajevanju po učinku. Kakor hitro pa so letos zvedeli za nove predpise o delitvi,'so pri zbornici ustanovili posebno komisijo, ki se je pričela ukvarjali s problemi nove delitve. Tako so že junija letos poslali podjetjem prva priporočila, julija pa je zbornica povabila vsa podjetja na posvete o novi delitvi. Ti posveti so bili ločeno po strokovnih sekcijah. Razen te 'a je zbornica poslala gospodarskim organizacijam tudi smernice republiške zbornice o izdelavi pravilnikov. Na izredno željo predvsem manjših podjetij je zbornica razposlala celo osnutke novih pravilnikov s pripombo, da so to res le osnutki in da jim naj bo to samo v pomoč, ne pa neki for-mular, po katerem bi izdelali pravilnike. Pretekli teden jc zbornica analizirala, kako gre z izdelavo pravilnikov o delitvi dohodka na terenu. Uslužbtmc.i zbornice so podjetjem pomagali t nasveti. Kei pa skoraj ni pravilnika, ki bi bil brez napak, se je zbornica odločila, da bo slehernemu podjetju sporočila pomanjkljivosti njihovega pravilnika. Razen tega bo zbornica povabila na posvet predstavnike sorodnih podjetij, kakor hitro ji bodo ti poslali izdelane pravilniki-. Na t
  • . Odslej jih bomo objavljali vsako sredo. Danes sicer ni sreda — a naredi mo izjemo. Njega dni, ko Kranj še ni imel najboljše pekarne, so Kranjčani pogosto odhajali brc/ kruha. »Ne /moremo,^ so sc takrat trkali po prsih ljudje iz pekarne. »Čakajte, da dobimo novo pekarno! Potlej bo kruha na pretek.'* so tolažili nezadovoljne potrošnike. Odkar ima Krani novo pekarno, pa spet ni tfM v redu. Menda kdaj pa kdaj na pečejo tolhko kruha, da jim vstaja. Seveda so Kranjčani spet ogorčeni, saj se zgodi, da morajo včasih kupiti tudi star kruh. To se je zgodilo tudi prejšnji teden v ponedeljek ijutraj. Menda j kruh zagledal luč '•veta pri sobotni peki. Na pritožbe sc prodajalka brani, / »Prodajam tisto, kar dobim.'* Peki pa se iz- govarjajo: »Ko sc bomo Pr'l'va^L. na novo opremo in nove stroje. P' lej bo bolje.« — Potrošniki PotrPcl)t, torej, /.raven pa sc tolažite tj. J da jc star kruh za prebavo bolp1 svežega. »f Zdaj pa skočimo v Radovlpc°>J-, si oglejmo smetišče tik pred j e^, čarno in pekarijo »Pere*- ^**/'Ji ja .-. __ti_____.-____izP'r, — sc p šernovi % si za odlaganje smeti niso 'Lj^fc posebno primernega prostora- l\ nih misli je bil tudi neki jra',cor:',\ turist, ki me jc na smetišče °P°l' l01 Radovljiška občina se /V n .0i hudo zarotila zoper pernat' 2 ravi zoper kokošji rod vr,Q^ ulici v Radovljici-rejce kokoši jc nastopila z zcj? .^p gimi kaznimi, '/.daj jc ti^ta »•-fa'/đj menda pozabljena. Prav />•< j",- ffj če bi si ob priložnosti oglcd^11 ti tste dva prašiča, ki sta te sC ^,f.t' kratkim svobodno sprehaja** letoviščarji. Prašička se kar redita; menda jima godi \cWv' (ltJi ska druščina. Krašiča ,,nxtAAjo^1' drugo območje za svoje sf^u t* Pogosto namreč obiskujeta vr,*ul^ Poljski poti, kjer delata °. ,nM škodo. Prav bi bih, če hi teh prašičev opozorili rta *t0i^ prav in kaj ni, saj se za °P privatnikov ne meni. „ tifjf