180. številka. Ljubljana, v sredo 10. avgnsta. XX. leto, 1887. lahaja vsak dan ireier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanja na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in npravnifivo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „GledaliSka stolbau. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ii Cehi v beli Ljubljani. Naše glavno meBto kaže te dni nenavadno praznično in veselo lice. Z vseh mestnih in deželnih poslopij in z velike večine zasobnih hiš Ljubljanskih vihrajo trobojnice, po ulicah pa je vse živo, veselo, naše občinstvo na javnih prostorih se je kar hipoma pomnožilo in predrugačilo. Poleg čeških gostov privabil je izredni ta dogodek tudi mnogo gostov z dežele in ker je vspored veselic obširen ter se vrši zdaj tu, zdaj tam, je vedno živahno gibanje po ulicah. Prvi in glavni predmet pozornosti so češki gostje, ki so došli k nam v tolikem številu, ki pa ne imponujejo samo po svojem številu, ampak tudi po svojem kretanji, po svoji odlični vnanjosti. Vidi se jim, da so mej njimi zgolj zastopniki boljših stanov, da je razumništvo mej njimi izredno zastopano. Dobra polovica jih bode Pražanov, poleg Prage pa so zastopana mesta: Kraljevi Gradec, Jičin, Mlada Boleslava, Mel-nik, Roudnice, Češki Brod, Kol;n, Rakonic, Kladno, Tabor, Pi-sek, Plznj. Budejovice itd., dalje so mej izletniki deputacije čeških društev iz Podmokla, Mosta, Duhcev, Liberce. Tudi dva ameriška Sokola v društveni opravi sta mej njimi. To sta gg. Josip Zdrubek iz Milwankee in Josip Dostal iz Ciderrapids. Znani ameriški konzul v Pragi gosp. Jonas se je tudi s svojo hčerko pridružil izletnikom, ki imajo mej seboj jako veliko od-ličnjakov. Poleg odbora, v katerem so gg: dr. Schmaus, odvetnik in predsednik „Mešt'anske besede" v Pragi (načelnik), o Fr. Eckrt (načelnika namestnik), Jan Lego, Viljem Pitrdle, poslovodja, Jan Trnka, blagajnik, Fr. A. Ur bane k, dr. Jan Ježek, Jos. Grossmann, I. Liska, V. Ryba, urednik „Narodnih Listov", in A. Srb, urednik „Politike", je mej njimi nad 40 profesorjev, 80 dam, veliko trgovcev, kapitalistov in tovarnarjev, zastopani so člani češkega gledališča in konserva-torija (prof. Lacbner), v obče družba je toli odlična, da im-ponuje celo nemškim in nemškutarskim krogom, kaj tacega neso pričakovali in z velikim priznanjem govore o čeških gostih. Čehi v mestni dvorani. Včeraj opoludne prišli «o Čehi pozdravit Ljubljanskega župana g. Grassellija v mestno dvorano. Slednja je bila krasno odičena z eksotičnimi cvetlicami. Na vzvišenem prostoru stal je stari častljivi stol Ljubljanskih županov, bogato zlatom vezen. Ta stol odkriva se sicer le ob instalaciji županov Ljubljanskih. Na straneh bile so pripete krasne svilnate zastave, katere se raz-postavljajo le ob izredno slovesnih prilikah. V dvorani zbrali so se mestni odborniki, na Čelu gospod župan Grasselli, da pričakujejo pozdrav čeških gostov. Že pred 12. uro je bilo polno občinstva pred rotovškim poslopjem, točno ob 12. uri pa je prišel sprevod čeških gostov, pozdravljen oaudušeno od mnogo zlranega občinstva. Čeških gostov bila je vsa dvorana natlačeno polna. Prvi pozdravil je načelnik „Mešt'anske besede Praško" gosp. dr. Schmaus župana Ljubljanskega, vse mestne zastopnike in mesto Ljubljansko toli ljudoljubno in slovansko sploh. (Vvborne). Že bratovski pozdravi na potu v krasno belo Ljubljano uverili so češke brate, kako slovansko čuteč narod stanuje v glavnem mestu vseh Slovencev, ti dnevi bodo v zgodovini češkega na- roda ostali zapisani in v srcih čeških biatov nepozabljivi. Torej, pravi govornik, pruži bratski srčni pozdrav narodu slovenskemu (Živio! Slava! Vvbornš!). Tudi v imenu voditelja češkega naroda dr. Biegerja, ki mu je naročil najbratoljubneje pozdrave do vrlega slovenskega naroda, do mestnega županstva, njega odborništva in do vsega prebivalstva bele slovenske Ljubljane. Te pozdrave sporoča radostnim srcem. (Burni Vvborne, Živio in Sbva-klici). Sklenivši svoj krasni in naudušeni govor zakliče g. dr. Schmaus: Slava gospodu županu Grasselliju! Slava mestnemu zboru Ljubljanskemu! Slava vrlemu slovanskemu prebivalstvu bele Ljubljane, Slava in Na zdar vsemu slovenskemu narodu! (Burni Živio! Na zdar! in Slava-klici, ki se ponavljajo na mestnem trgu mej ondu zbranim občinstvom.) Potem poprijel je g. župan Grasselli besedo. Pozdravljajoč češke brate in sestre rekel je najsrčnejše, da mu nedostaje besed, zahvaliti se dr. Schmausa prelaskavim, preljubeznivim besedam v imenu mestnega zastopa in v imenu mestnega prebivalstva. Besede te segle so najglobeje do srca vseh Slovencev Ljubljanskih, do srca vseh Slovencev sploh. Danes je veseli slučaj, da eo se Slovenci v toli izrednem številu seznanili s s)avjan8kimi brati Čehi. Vsprejeli so Čeho-Slovane povsod kot rodne brate. Kar je storil narod slovenski, storil je z malimi močmi, a vse iz bratoljubnega srca. Ta utis naj bi nesli bratje Čehi v domovino seboj, naj bi se osvedočili, da so tukaj mej Slovenci v istini bratje. (Burno odobravanje, Vvborne-, Živio- in Slava-klici). Prihod čeških bratov ima znamenit pomen. Ne samo kot brate pozdravlja jih narod slovenski, temveč tudi kot zaveznike, sobojevnike, prijatelje in podpornike slovenskega naroda. Češkega naroda zgodovina bila je že v pradedih slavna, a bede v bodočnosti, ako Bog da, še slavnejša (Burno odobravanje, Vvbornč klici) in jednako, kakor se ima slovenski narod boriti in braniti se proti sovražnikom slovanstva, jednako borbo ima tudi češki narod. Gotovo pa trdi naš boj teši vesela nada, da je češko-slovanski narod zmirom zavezuik bil malega slovenskega naroda in da bode tako tudi zanaprej. (Burni sklici: Osti nemo! Na zdar!) Saj ima narodno gibanje češko in slovensko toliko odličnih zvez mej duševnimi velikani obeh danes bratsko zbranih slovanskih narodov. Ko je bila slovenska literatura še v povojih, tedaj sta bila odlična prijatelja na književnem polji Slovenec Kopitar in Čeh Dobrovskv; pozneje istotako Čeh Čelakovski, ki je tako krasno prevel mnogo pesnij prvega našega pesnika Preširna. Napredoval je češki narod velikansko, a tudi slovenski narod storil je vse za prospeh literature svoje, če tudi skromneje. Delovali so pa domoljubi zmirom in vsekdar na to, da bi se prijateljstvo mej slovanskimi narodi razširilo, naj bi se dosegel namen složnega delovanja. (Klici: Tak jest! Vvborne! Istina!) Osobno občevanje bode gotovo na korist narodu Češkemu in slovenskemu in le gorko Željo izreka govornik, naj bi se obče slovansko obče vanje širilo, naj bi vladalo prijateljstvo mej obema narodoma slovanskima trajno, nerazrušljivo! V to Bog pomozi. (Naudušeni „Živio"! „Na zdar"! in „Slava!") Urednik „Politike" g. A. Srb potem v naudušenem govoru pozdravlja mestnega župaua, vse Ljubljanske meščane, ves slovenski narod. Toliko ljubezni in prijaznosti ni češki narod nikdar pričakoval. Slovenski in češki o4 0 mi vrstnika. Člani tega čveterospeva pojo že 17 let vkupe, ni čuda torej, da so dosegli toliko dovršenost in da imajo repertoir , toli obsežen, kakor noben drug čveterospev. Gospodje pojo toli milo, toli ubrano, s tako tinom razumom, njih glasovi se tako ljubko ujemajo, njih čveterospevi uplivajo ti tako močno na srce, da se ne moreš ubraniti čarobni sili in da bi to milino poslušal še dalje in dalje. Zato so se včeraj poleg naudušenega ploskanja in frenetičnih živio-klicv vedno in vedno čuli glasovi „Kytara, Kytara!" ki se nesp prenehali poprej, dokler se ni izborna čvetoriea zopet prikazala ni odru in nas s svojimi krasnimi mrmrajočiini in brenčečimi zbori zopet omamila in kviško zanosila za nekoliko trenutkov. „Kytara" elektrizovala je vse občinstvo, v zahvalo so naposled „Sokoli" najprej izvrstnega tenorista g Krtičko, pozneje pa tudi ostale tri pevce dvignili na rame in je nesli na oder. Odobravanje in ploskanje, ki je nastalo ob tem prizoru, je skoro nepopisljivo. Pri toli izbranem programu in pri tolikej naudušeuosti ni moglo biti brez govorov, srce prepolno zahtevalo je duška. Prvi oglasil se je k besedi g. dr. Ivan Tavčar. Naslanjajo se na Preši rnovo pesen, ki pripoveduje o plemiči, ki je vedno imel „Ave Marijo" na ustnih in iz čegar groba je potem pognala prekrasna cvetka „Ave Maria", je potem omenivši, kako je češka pesen pripomogla, da je tudi narod slovenski začel se gibati in razvijati, kako je nastala solidarnost mej Cehi in Slo venci, ki je tako močna, da dokler bo še jeden Čeh na svetu, tudi narod slovenski ne bode še uni • čen. Ko bi pa tudi tega ne bilo in bi zadnji Slovenec legel v grob, pognala bode tudi iz njegovega groba duhteča cvetlica: Ljubezen do Čehov. Izvrstni ta govor napravil je velikansk utis in sprožil celo vrsto drugih. Oglašali so se potem zapored z napitninami urednik A. Srb, ravnatelj I) u mek, urednik Ryba, za njim pa nastopi pri koncertu prisotni pesnik gospod Simon Gregorčič in čita svojo, za to priliko zloženo krasno pesen, v ka-terej pozdravlja Čehe s takim naglasom, da je poetiška vsebina in krasna dikcija vzbudila nepopisno naudušenje, katero ni ponehalo, dokler „Kytara" ni zapela Gregorčiču na čast „Slava mu!" Bilo je še drugih uapitnic, a vsem ne more biti mesta, ker smo itak s prostorom v zadregi. Splošno pa naj povemo samo to: Včeraj bil je pravi slo-vansk večer, prava slovanska zabava. In tak večer mora bratom Čehom in nam ostati v spominu, kajti ta večer pripada ne samo češki in slovenski, ampak sploh slovanski zgodovini. Dostaviti moramo še to, da je sredi navedenih nagovorov stopil g. Hribar na oder in mej neprestanimi živioklici prečital nad 50, iz vseh krajev Avstrije došlih telegramov, katere pa priobčimo v jednej prihodnjih številk. Na Rožniku in v Šiški. Danes zjutraj ob 7. uri zbrali so se gostje in domači v Čitalnici, od koder so v več oddelkih odrinili na Rožnik. Vseh deležnikov bilo je do 600. Obiskali so cerkev, se na Rožniku živahno zabavali, potem pa odšli na „Drenikov vrh", ki se je da- našnjemu dnevu v spomin prekrstil v „Češki vrh". Došle goste pozdravil je g. Fr. Dreni k, odzdravil pa je g. dr. Schmaus. gospod I. C. Juvančič in njegova gospa soproga pa sta gospe pogostila z desertnim vinom in kifelci. S »Češkega vrha" v Šiško bil je ves pot z zastavami zaznamovan. Dospevši v Šiško začeli so pokati topiči in prebivalstvo iz Šiške in sosednjih vasij pozdravljalo je goste s „slava"- in „Na zdar"-klici. Pod krasnim slavolokom čakale so Šišenska narodno opravljena dekleta, katera so Čehom po starem slovanskem običaji ponudile k r u h a in soli. Prisotni so bili tudi pevci Šišenske čitalnice z zastavo, Gorenješišenski župan g. Matjan in prvi sovetnik Dolenješišenski g. Zakotnik, katera sta oba v naudušenih govorih pozdravljala češke goste. Pri Žibertu-Matjanu bila so okrašena vsa poslopja in vrt, kakor tudi vsa poslopja v Gorenji Šiški. Isto tako tudi Vodnikova spomenska plošča. Ko so si gg. gostje nekoliko odpočili, stopi na oder g. naduri tel j Govekar, ter v svojem močno odobravanem govoru proslavlja zvezo Slovencev s Čehi. Odgovarjal je o. Fr. Eckrt, naglašajoč slovansko vzajemnost. G. Drenik zasukal je svoj govor na humoristično stran. Kakor so pot z Rožnika v Šiško kazale slovanske zastavice, tako bodo tudi Čehi in Slovenci prebili strmo politiško pot, dokler ostanejo pod slovansko zastavo. Šišenski pevci peli so potem več zborov, „Kytara" osrečila nas je tudi s 4 pesnimi in ker je bila postrežba pri Matjanu izvrstna, bila je zabava jako zanimiva, gostje pa zadovoljni. Proti 11. uri odšli so Čehi v Ljubljano. Pri lepo okrašeni Čitalnici v Šiški poklonila so jim dekleta šopkov, katerih so tudi po drugod mnogo dobili. Veselo prepevajo skozi Latermanov drevored slavno pesen „Kje dom je moj?" dospeli so ob l/«12. uri do Čitalnice. Iz Istre. Znabiti še nikoli se javnost ni toliko pečala z razmerami po Primorskem, osobito pa v Trstu in Istri, kakor v tekočem letu. In bil je že skrajni čas, da se je začel zrak čistiti, kajti ugled Habs-burško-dinastiške ideje in državne avtoritete pal je že na tako nizko stopinjo, da je bilo mej avstrijskimi Italijani obče prepričanje, da je vez mej deželo našo in avstrijsko državo le tenka nit, kise utegne pri prvem vetru pre trgati. — Vsak, kdor razmere pozna vsled lastnega opaževauja, potrdil nam bode rad, da so se veleizdajske težnje mej italijanskim prebivalstvom trdno ukoreninile, da so nauki, kijih propovedujejo „Indipendente", „Ala-barda", „Istria"in v novejšem času posebno ognjeno „Ecco di Pola", našli pot v najsi rje kroge. In da taki nauki obrode vsekdar svoj sad, to ve vsak pameten Človek. Le kdor je slep, ali pa komur je iz kateregakoli uzroka na tem ležeče , da se res« niča ne izve, tajil bode stvari, ki so notorične istine. In to prikrivanje resnice, te slepenje navzgor in na okolu gojilo se je do sedaj b sijajnim uspehom : odločilni krogi bili so zadovoljni, ker so imeli svoje „lojalno italijanstvo" kot zatvornico proti „ekspanzivnomu" slovanstvu, in Italijani so bili tudi zadovoljni, ker so mogli delati propagando narod ostaneta združena, bojevala bodeta za pravo naroda neprestano, naudušeno in v to ime zakliče ,Na zdar! mestnemu županu Grasselliju in stolnemu mestu slovenskemu. („Na zdar!" „Slava!") Gosp. župan Grasselli zahvali se na pozdravu in zakliče bratom Čehom srčno: „Živeli!" „Na zdar!" Pohod in pozdrav župaua Ljubljanskega od strani čeških gostov bil je istinito velikansk. Na stotine bilo je občinstva na rotovži in na Glavnem trgu, in kakor mogočen odmev odzivalo se je to občinstvo „Na zdar" in Slava-klicem, prihajajočim iz mestne hiše. Ko je bil pohod mestne hiše pri kraji, razšli so se češki gostje po raznih gostilni-cah Ljubljanskih. Koncert v Čitalnici. Bratom Čehom na čast priredil je čitalniški pevski zbor na vrtu Čitalnice Ljubljanske koncert. V ta namen in zaradi današnjega banketa postavljen je mej steklenim salonom in nasprotnim krilom hiše Souvanove velikansk šotor, okrašen z zelenjem, zastavami, lampijoni in lučicatni. O dasi je šotor zares velik, bil je vender še veliko premajhen. Naroda nabralo se je toliko, da je bil tudi velik del zagrajenega vrta z mizami in stoli zastavljen in da je bil sploh uporabljen vsak prostor, od koder se je moglo količkaj videti ali slišati. Ne spominjamo se, da bi bilo še kdaj toliko občinstva v Čitalnici zbranega, kakor včeraj. Prva točka programa bil je „Pozdrav bratom Čehom". Izborno to pesen, ki jo je zložil g. Fr. ti ostri n in katero smo že priobčili v ponedeljskem listu, pronašala je gospica Zofija Zvonarjeva. V pristni narodni noši s pečo na glavi in srebrnim sklepancera čez krilo napravila je po svoji jako brdki vnanjosti kakor tudi po svojem naudušenem, dobro premišljenem pronašanji izvrsten utis in ko je koncem pozdrava s pravim domovinskim ognjem vskliknila: „V ljubezni kličemo Vam vsi: „Na zdar!" nastal je pravi vihar priznanja in ploskanja. Čitalniški pevski zbor imel je tudi jako srečen večer. Prva točka, ki jo je pel, bila je Ipavčeva „Domovina". Večno lepa ta skladba in pa vrla samospeva gg. Razingerja in Puciharja sta češkim gostom zelo ugajala, isto tako bili so polni hvale, ko sta se peli Škroupova „Bivaly Čechove" in Hajdrihovo „Jadransko morje", pri katerih se je posebno čula silnih basov moč, in ko so se izvajale druge precizno in krepko pete točke, posebno pa Nedvedov „ Popotnik" s samospevom II a z i n g e r-j e v i m. Mej posamičnimi točkami pa so tudi češki gostje nastopali. Prva prikazala se je gospodična Dum k a, član češkega gledališča na oder. Gospodična je jako brdka prikazen, njen glas sonoren, zvonk, in kakor smo videli v pronašanih točkah, je jednako izborna v resnih, kakor v šaljivih partijah. Odobravanje bilo je tako burno, da se je morala gospodična zopet in zopet vračati na oder in zopet dodati nov komad. Še drugo specijalnost pripeljali so bratje Čehi seboj in to je sluvuoznani čveterospev „Kytara", ki v Avstriji in zunaj Avstrije daleč na okolu nema LISTEK.. Mabei Vaughan. K mu.m. V uiigleSkem tpia:tla Marija ti. Oummini poslovenil J. P—ak\.) r>r«Uji dol« Dvanajsto poglavje. (Dulje.) Stari gospod, ki je hudo zadrego potujoče družbe kuj resno opazoval, moral se je nehote nasmehniti ; pristopivši k vozu pomagal je Mabe li na sedež. Alik je vzel vajeti. „No Alik! sedaj ga pa pusti leteti," zaklical je Murray obrnivši se. .Videl sem, da je stari korenjak dobil sinoči štiri merice več, in davi tudi; — juhaha!" Prišedši iz kraja peljali so se mimo raznih pristav. Z roko je pozdravil krepkega kmeta tik ceste nekako radostno in uljudno, da se mu je pošteno lice posrnehljalo. Nekaj kilometrov daleč držala je pot poleg reke, ki se je v jutranjem solnci žarila; potem se je razhajala na levici ter je peljala prek valovitih poljan (roliing prairie) in mimo njiv bujnega žita, ki se je zorilo. Poslej okrepčavalo jih je gosto senčno hrastovje. Okoli poldne ostali so zopet tik reke. V tem je Mabel premenila omaro za nekaj novega; bila namreč jej je miza, katero je pregr-nila; in ob njej je s sestričema izvrstno zajutre- kovala. Ko so se pri mrzli reki sami žejo ugasili in tudi starega Zorela napojili, nadaljevali so pot. Bilo je še nekaj ur pred solnim i m zahodom, ko so zagledali Henrikovo novo hišo. Alik in Mur-ray sta jo izpoznala prej nego Mabel, ker sta o prejšnjih časih prilično bivala pri strijci ter se z vsemi poslopji in njih lego dovolj dobro seznanila; Mabel pa je prej bila le jedcnkrat pri njem in sicer pred tremi leti. Presrčno so bili sprejeti. Izrekali so svoje veliko veselje, da je bilo vse toli prijetno in ukusno urejeno. Ker je na večer bila sapa hladna, prebili so radostne ure krog leve, v katerej sta mlada za ročena prvikrat prijetno zakurila. Drugi dan pa je Henrik vodil dečka mnogo kilometrov daleč po svoji kmetiji, kjer so bodočo žetev ogledovali in lepo rejena goveda preštevuli; Mabel pa je z mlado ženo ogledala bližnji svet ter močno hvalila razne pridelke; pri vsaki stopinji ponujala se jej je prilika, da se je zanimala za različne kmetijske stvari, na katere jo je Helena posebno opozarjala. „Mabel, ti bi morala pri nas ostati jeden teden, jeden mesec, jedno leto, predno bi mi bili zadovoljni," vskliknila je Helena drugi večer potegnivši jo na stol tik sebe. „Kar pa že jutri moraš domov, spravlja me le s tem jedna stvar: moj prijatelj Parcival bode jutri zvečer v vašej mestni hiši govoril o imenitnem državnoznanskem uprašanji, ki je ta trenotek na dnevnem redu, zato se drznem prositi, da ga doma gostoljubno sprejmete. Prepričana sem, da ga vsi z veseljem pozdravite." „Z veseljem! O, kar radovali se bodemo," uskliknila je Mvbel, „ zlasti oče in jaz, o tem ni dvojbe. Dečka, ali sta slišala? Gospod Parcival bode nam jutri zvečer govoril o državnoznanskih predmetih. Henrik, jaz pravim nam," pristavila je s šaljivim smehljanjem, „ker se nadejam, da gospe niso izključene." „Ne, gotovo ne; Mabel, vsekakor ga moraš iti poslušat. Meni bilo bi kaj neljubo, da bi ti zarad katerega koli razloga to priliko zamudila. Parcival je najboljši govornik, kolikor sem jih jaz doslej slišal; njegov govor ima vselej največjo moč, kajti z vso gorečnostjo se zanima za predmet, katerega si je izbral. Ko bi se oče ne mogel udeležiti shoda, Alik, moraš ti biti gospodar. Dačko, soditi po tvojem obrazu, gotovo se ti bode ta naloga dopadala." (Dalje prih.) za i r r e d e n t o v s k e namene pri belem dnevu in ne da bi jih kdo motil. Narobe: gorje1 mu, kdor se je drznil povzdigniti svareči svoj glas; v Trstu in po Istri zagromeli so: „križajte ga, panslavista; * huronski ti klici odmevali so po fakcijoznih listih v Gradci, na Dunaji in v Pragi; vlada navadno ni bila gluha za take glasove in po štenjak, ki je v svojem lojalnem mišljenji in v dinastiškej zvestobi menil, da mu je sveta dolžnost, da govori in svari, razupit je bil kmalu za rogovileža, nevarnega javnemu redu, in doletela ga je neizogibna — kazen. In tako se je sistematično podirala zvestoba in podpiralo izdajstvo. Trda beseda to, ki se ne sme nikdar izgovoriti nepremišljeno in neosnovano, ali zalučati jo smemo, ako se nečemo samih sebe slepiti, v obraz veliki večini avstrijskih Italijanov, posebno pa onim naime pa-trijotom Burgstallerjeve in Luzzatijeve barve, ki so se penili same jeze , ko so poslanci naši posegli v to gnezdo sršenov. Nečemo sicer teh gospodov dol-žiti neposrednega veleizdajstva, a sokrivi so vsekako, ker so dajali potuho — in jo še dajejo — Ver-brechen der Vorschubieistung. Okužili se pa neso samo neodvisneži: trgovec, posestnik, kmet, okužil se je tudi velik del onih, ki države kruh jedo, ki bi morali biti v prvi vrsti čuvati državne ideje: u radništvo. Temu se pa zopet ne smemo čuditi, ko vidijo tako zapeljive vzglede pri prvih dostojanstvenikih. Le poglejmo našo duhovsku, našo avtonomno in našo državno oblast, povsod oni zli , razjedajoči duh, ono podpiranje irredente , sicer indirektno in nekoliko sramežljivo — prikrito, zato pa nič manj nevarno. O Tržaški vladi molčimo, o tem že vrabci po strehah čivkajo, pri čem da smo; prevzvišeni gosp. Flapp ravnokar razpošilja, kakor smo izvedeli iz prav verodostojnega vira, okrožnice in ukore do onega svečeništva, ki ni takšno — kakor on, in gospod deželni glavar je nedavno preskrbel nekemu veslarskemu klubu vozne listke — „Triester Ztg." je naša priča — da so gospodje mogli k demonstracijam v Benetke. Kako zlodejno uplivajo ti vzgledi, pokaže naj Vam sledeči upi joči slučaj Pri nekem državnem uradu Puljskem posluje uradnik, ki je poznat kot sotrudnik Tržaških listov in tudi našega Poljskega tednika pod imenom „Trombetta". Možu ni zadostovalo, da doma v Pulji deluje za irredentarsko časopisje, želel si je širjega delokroga. Najlepša prilika se mu je ponudila o priliki razstave in odkritja Viktor Emanuelevega spomenika v Benetkah. Ker si je mislil — najbrže po dosedanjih skušnjah — da mu je vse dovoljeno, potegnil je tja, ne da bi koga dopusta prosil, ter pošiljal je dopise in himne na italijanstvo Tržaškemu „Cittadinu." Stvar se je pa vender-le p oi z vedela in prišel je v Pulj višji uradnik, pogledat, kaj da je pravo za pravo. V uradu ga ni bilo, na domu tudi ne, stvar je postala kočljiva. A gospoda si zna pomagati. Nekov zdravnik napiše hitro spričevalo, da je dotični uradnik tako močno obolel na čutnicah, da je bilo absolutno potrebno, da je takoj odšel na deželo. „Trombetti" so brzojavili, da naj se hitro vrne in stvar je bila v redu; mož posluje mirno naprej in piše za — irredento. Še o neki drugi stvari prav resnega značaja smo čuli, ki je v zvezi s tem gospodom in v kojo je nekda zapletena neka odlična osoba, s katero se je pečal tudi Vaš list že prav pogosto. Za danes molčimo, a prišel bode znabiti čas, da bomo smeli govoriti, in tedaj bode strmel svet. Žalostno je pa vsekako , da se dogajajo take stvari v moderuej, konstitucijonelnej, redno uprav-Ijenej državi. Tu pač ni sledu, prepotrebne discipline in državniške zvestobe — in kjer teh ni, tam je zadnji čas, da se poprime — radikalnega zdravila. Ako nas znamenja ne varajo, se je začelo gospodom na Dunaji vender-le nekaj svitati v glavi, in ako je to res, imata gospoda Šuklje in Klun ne-venljive zasluge ne le za slovenstvo, ampak tudi za državo. Slovensko časopisje je pa tadi dosti pripomoglo, da je svet začel italijansko „lojalnost" si ogledovati nekoliko od bližje in zato prisrčna hvala temu časopisju, da nas tako radovoljno podpira v boji — za resnico. —č. Politični razgled. \ofranjo flcžele. V Ljubljani 9. avgusta. Na Češkem se bodo v več krajih sklicali tabori, da se bode narod izjavil proti naredbi na-iičnega niiiiiNterstva zaradi srednjih šol. Češki listi dokazujejo, da se bodo češke srednje šole opustile le zategadel, da se pomore nemškim srednjim šolam, ki,so nekatere slabo obiskovane. Češka velika gimnazija v Kromeriži se ne sme ustanoviti da ne škoduje nemški gimnaziji, ki bi potem ne imela skoro nič učencev. Pl Gautsch je pri nekej priliki grofu Dubskemu in vitezu Cblumeckemu zagotavljal, da se za obstanek nemške velike gimnazije ni bati, kajti on bode že odpravil oviro. Naučni minister ni ostal mož beseda Famlerlicku, kajti zagotavljal mu je. da ni nikake ovire proti osnovi češke velike gimnazije v Kromeriži. Omeniti moramo, da nemški konservativni listi zagovarjajo naredbo naučnega ministra in napadajo Čehe. Vidi se sedaj, da nemški konservativci proti Slovanom neso nič pravičnejši nego liberalci. Posebno se je pl. Gautsch prikupil konservativcem, ker je odpravil državno gimnazijo v Bučno, katera je delala konkurenco tamošnjoj franjev8kej gimnaziji. Skoro vsi ogerakl mini-tri so se že zbrali v Budimpešti, kjer bodo koncem tega tedna končna posvetovanja o sestavi budgeta. Proračune posamičnih ministerstev sedaj pretresujejo v finančnem mi-nisterstvu. Vsi ministri so pri sestavljanji budgeta posebno gledali na to, kako bi se dalo kaj prište-diti, vender se državni stroški neso mogli dosti znižati. VBifiiiJc države. Volitve za *t*I»»ko skupščino bodo dne 6. septembra. Naprednjaki se najbrž ne bodo udeležili volitev. Po izidu minulih volitev soditi, dobili bodo v skupščini večino liberalci in tako bode se stališče Rističevej vladi utrdilo. — Radikalni „Odjek" objavil je pomenljiv člunek o odnošajih mej Avstrijo in Srbijo. Ta list piše, da se vezi. ki vežejo srbski in ruski narod ne dajo razrušiti, ker so utrjene s krvjo. Samo sofisti je morejo zatajevati in le škodljiva politika je prezirati. „Odjek" pravi, da to naravnost pove, ker ve, da govori iz srca vsega srbskega naroda, in le, kdor hoče škodovati narodu, more prezirati njegova čuvstva. Poslednjo minister-sko premembo je narod zategadel s takim veseljem pozdravjal, l:er h« je nadejal, da se zboljšajo odno-šaji mej Rusijo in Srbijo. Ti nazori izročili so se brez strahu javnosti, ker le ona politika more biti uspešna, ki se opira na prave, ne pa na domišljene faktorje Zategadelj je koristno za odnošaje z vla strni, zlasti z Avstrijo, da se pove resnica. Najbolje je, da se spravijo odnošajt mej Avstrijo in Srbijo v noglasje s taktičnimi razmerami. Umestni dobri od nošuji, kateri vzbujajo sovraštvo naroda, neso ko ri8tni ni jednej, ni drugej državi. Dobri odnošaji z Avstrijo se morajo ohraniti, toda le v mejah oboje stranskih koristij. V normalnih časih želi srbski narod iskrenega prijateljstva z Avstrijo na podlagi pravičnosti. V nenormalnih razmerah se bodo pa Srbi pridružili Rusiji. Nek Berolinski list priznava, da niMke finance neso tuko slabe kakor Berolinski oficijozi kriče. V Bero) inu so se le bali, da bi Rusija ne konvertovala svojih državnih dolgov, kajti Nemci bi potem od ruskih državnih papirjev ue dobivali več oderuških obrestij Ker se je sedaj popvodalo nekaj ruskih državnih papirjev v druge države, bode konverto vanje tem lož je preprečiti, ker bodo tudi angleški, francoski, italijanski listi začeli spodkopavati ruski kredit, ako bi rusko finančno mini-Verstvo kaj ta cega nameravalo. Tako Berolinski list, ki pa je le izraz nemških želj in kombinacij. Franeoskl minister vnanjih zadev poslal je diplomatiškim zastopnikom v inozemstvu instrukcije, kako naj olajšujejo tujim industrijcem udeležitev Pariške razstave. Pred vsem naj delajo na to, da se v vsakej državi osnuje privatna centralna komi sija, katera bode zastopala interese razstavljalcev. Bavarski deželni zbor snide se v 14. dan septembra. Princ regent bode imenoval znanega vodjo centruma v nemškem državnem zboru, barona pl. Frankensteina prvim predsednikom bavarske višje zbornice. Princ bode zahteval od deželnega zbora, da se mu izplačuje njegova dotacija iz dr Žavne blagajnice. Dosedaj je dobival svojo plačo iz civilne liste Ludovika II., katera je pa že z dru-zimi obvezanostmi preobložena. Regent dobiva na leto 200.000 mark, poleg tega pa še 100.000 kot princ. Bavarska plača za potrebe dvora slednje leto kakih 5lL milijona mark. Novi &i»aiijsk i generalni guverner za Kubo, general Salamanca, je grajal razne zlorabe na Kubi ter se jako nepovoljno izjavil o ministru za kolonije. Poslednji je radi tega dal svojo ostavko. jemo njegov odhod, ker vemo, kaj nam je bil omenjeni gospod v cerkvi, šoli in na narodnem polji. Vsakdo mi bode potrdil, da je bil v cerkvi na pravem mestu. Kako goreče in krasno je govoril na leci, kako rado je obiskovalo ljudstvo njegovo spo vednico in kako željno so ga pričakovali bolniki. Nedolžni otročiči so mu bili posebno pri srci in trudil se je z vso njemu lastno ljubeznivostjo otroke poučevati v krščanskem nauku in v lepem vedenji. Da je dosegel namen svoj, smo prepričani, ker so otroci resnično napredovali. Za spomin podaril je vsakemu otroku tukajšnje ljudske šole podobico V našem trgu živeli sta dve stranki v hudem nasprotji in sovraštvu. Da danes temu ni tako, zasluga velika pripada gosp. Lavrenčiču. kateri je gladil pot, kjer so se stranke naposled sešle in upamo, da bodo mirno živele. — Čitalnica naša je v poslednjih letih zelo opešala, a g. Lavrenčič je posredoval in neumorno delal tudi tukaj in društvo je zopet oživelo na čast našemu trgu. Kmetijska podružnica je skoro že spala in zopet je bil g. Lavrenčič, kateri jej je s pridobivanjem novih udov udihnil uovo življenje. Ravno tako je pridobil „Matici Slovenski" novih udov in nauduševal ljudstvo za ta prekoristui zavod. Pri nas je bilo teško ustanoviti družbo sv. Cirila in Metoda, a on je znal premagati vse zapreke in ustanovilo se je društvo, katero je danes jedno najbolj cvetečih. Mi storimo le svojo dolžnost, da se gosp. Lavrenčiču zahvalimo za vse, kar je storil našemu trgu in posamičnim, in čestitamo Cerkljanski fari, — da dobi tako moč. Dopisi. Iz l*ONtofiiie 7. avgusta. [Izv. dop.] Tukajšnji kaplan in katehet gosp. Ivan Lavrenčič nas bo kmalu zapustil ter se preselil na novo službo v Cerklje pri Krami. Čeravno pride na boljšo službo in v lep kraj mej čvrste Gorenjce, vender obžalu- Domače stvari, — (Današnjega banketa) v Čitalnici udeležilo se je blizu 400 osob. Kot prvi govorniki oglasili so se ces. svetnik Ivan M urnik, Ivan Hribar, dr. Schmaus, podžupan Vaso Petri-čič, A. Srb, dr. Vošnjak, za njimi pa še cela vrsta drugih. Ko je naš poročevalec odhajal, naznanjal je baš gosp. Hribar, da so mu v Ljubljano prišedši češki gostje izročili zavitek, v katerem je 500 gol d., darilo čeških gostov za naš „Narodni dom". Slava! — (VožnjanaBled.) Ravnateljstvo dtžavne železnice je dovolilo, da se smejo jutri s Čehi tudi Ljubljančani voziti na Bled, in to za znižano ceno. Vlak sme gori grede na vsaki postaji postati do minut, nazaj grede pa tega itak ne bode treba. Češki vlak odide iz Ljubljane jutri zjutraj ob 8. uri. — (Razstava ženskih ročnih del v Rudolfinumu) se je dne 3. t. m. zatvorila, zatorej naj p. n. razstavljalke in razstavljalci kakor hitro možno pridejo po svoje predmete. — (V Senožečah) otvorila se je včeraj s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (Nekje na Dolenjskem) prigodila se je ta le mikavna dogodbica. Mladenič snubil je dekle in ona bi ga tudi rada vzela. Bilo je že vse pripravljeno in on je dobil že nekaj daril, kajti čez dva dni imela bi se bila vršiti ženitnina. Zadnji dan pa se ona skuja in ga neče v zakon vzeti. Ali kaj stori on V Napravi ženitovanje, povabi prijatelje ter se ž njimi raduje, toda vender ue brez neveste. To je napravil iz slame, jo posadil v kot, se usedel zraven nje ter tako pošteno praznoval svoje ženitovanje. Zarotil pa se je, da od sedaj za naprej ne mara za nobeno več, če bi se mu tudi zlata ponujala. On ostane zvest slamnatej ženi. — (Nova knjižica) „Srečolovec." Povest onim, ki si na tujem iščejo domu, zlasti njim, ki tišče v Ameriko. — Predejal II. Majar , duh. pomočnik v Klanjcu na Hrv. — Založil in prodaja A. Turk, knjigovez v Ljubljani. — Tisk J. Blazni-kovih naslednikov. 8 °. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Dobiva se pri založniku in pri vseh knjigotržcih v Ljubljani. Telegrami »Slovenskemu Narodu"; Dunaj 10. avgusta. Princ Koburg seje ob lU~L0. uro dopoludne s posebnim vlakom po državni železnici v Turn-Severin odpeljal. „Fremdenblatt" poudarja, da je Koburžan to storil, ne da bi ga bila katera vlast nagovarjala, ne da bi ga bila Porta potrdila. Ta korak se torej nikakor ne strinja z Berolinsko pogodbo, potovanje se torej more le zinatrati kot zanimivo pustolovstvo. I.ek v dober kap. Bol uj oči m na želodci in onim, ki potrebujejo kako čistilo krvi, priporočati so priati .Mull-ovi Seidlits-pralki", kateri imajo poleg nizke cene najbolj■ lekarski uspeh. Skatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpoiilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (19—6) JJMJ1HSKI ZVON" atojl (192—101) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci: 9 avgusta. Pri BJlona: JJaufe iz Draždan. — Wasserbrun, liarks z Dunaja. — Nitsch, Novak, dr. Schert s Češkega, — Kralnper iz Budimpešte. — Kuoh, Gilinzzi iz Trsta. — Pregel, Hofmann iz Pulja. — Lavrenčič iz Št. Petra. Pri m*ll«l t Brun iz Helisheima. — Kral, Alfred, Robitschek, Kohn, Filtnascher s Dunaja. — Srb, Ryba, Leipa, Kauba, Kosina s Češkega. — Gallo, Kallfgarich, Lieb-mann iz Trsta. — grof Strasoldo iz Gorice. Pri bavarskem dvoru: Zuidarftič iz Sarajeva. Umrli so v Ijiibljuiil: 6. avgusta: Ljudevit Ciril, kondukterje sin, 3 leta, Kravja dolina It. 2, za božjasrjo. — Viktor Pauholcer, kondukterjev sin, 9 mesecev, Rimska cesta št. 10, za katarom v Črevesu. 7. avgusta: Marija Vidmar, kuharica, 49 let, Pred Škofijo fit. It, za j etiko. 9. avgusta: Jožefa Lenassi, zasebnica, 20 let, Kolodvorske ulice Št. 31, za jetiko. — Reza Vovk, devica, 33 let, Kravja dolina št. 11, za sušico. Meteorologično poročilo. Dan Caa upalo vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i cS Ca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-74 mm. 735 25 mm. 734 67 mm. liH" C Slt5° C 2i 6° C brezv. si. zah. z. zah. jas. jas. jas. 000mm. J 1 Srednja temperatura 24*5°, za 4-7° nad normalom. IDu.na3ska borza dne 10. avgusta t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81*45 — gld. 8135 Srebrna renta.....„ 82-75 — „ 8260 Zlata renta......„ 112-J-0 — „ 112 65 6°/0 marčna renta .... „ SH-45 — „ 96'4'> Akcije narodne banke . . „ 884-— — „ 884*— Kreditne akcije...... 280 90 — „ 28090 London........„ 12595 — „ 12615 Srebro........„ —— — „ —•— Napol......... „ 9 99 — , 9-99'/, C kr. cekini......„ 595 - „ 5-95 Nemške marke.....„ 61-77«/, — , 61-77»/i 4°/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. 129 gld. 50 kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 163 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4°/?...... 100 „ 45 „ Ogerska papirna renta 5' „ ..... 87 „ 45 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „50 „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 119 , 25 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/aq/0 zlati zast. listi . 124 „50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice 100 „25 _ Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ 50 „ Rudolfove srečke..... 10 20 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 „ 25 „ Trammway-drufit vel j. 170 gld. a. v. . 227 „ — „ Presrčno zahvalo izrekam podpisana vsem prijateljem in znancem za blago prijaznost in Bočutje, katero so skuzo-vali mnjkemu mojemu sinu, gospodu JOSIPU BLAŽU, pravniku, ves čas njegove dolge bolozni in pa dne 6. t. m. o priliki njegovega pogrebu. Zahvaljujem se z dna Brca prečastitej duhovščini, posebno gospodu o. Metodu in gospodu kaplanu P odli ob tni k u, slavnomu društvu „Triglavu", ^Savinjskemu Sokolu" gg. brgoslovcem in dijakom, vsem darovateljem krasnih vencev in pevcem za sijajno mnogobrojno udeleži cev pri pogrebu, in vsem, ki mi svoje blago sočutje naznanjajo pismeno in brzojavno. M o z i r j e, dne 9. avgusta 1887. (562) Jožefa Blaž, udova. Dober, rabljen klavir se želi kupiti. Ponudbe pod šifro „F. D. «7** na upravništvo „Slovenskega Naroda". (546—3) Št. 12.904. Hazglas. (E 60) Od 1. do zadnjega julija t. 1. bile so pri podpisanem uradu naslednje najdene reči oglašene in oddane: 1. srebrna žepna ura z verižico, 2. rujava denarnica z zneskom 1 gld. 35 kr., 3. jeden papirnat goldinar, 4. 5 metrov dolga vrv, 5. črna denarnica z zastavnim listom, 6. sivi solnčnik, 7. srebrna zapestnica s srcem kot obesek, 8. neke škarje in ruja ve rokovice, 9. z granat kamni o zal j San prstan, 10. pipa za tobak iz morskih pen, 11. rujava ročna torbica z različnimi rečmi. Oni, kateri so te reči zgubili, pozi vije jo se, naj se zanje oglase, sicer se bodo po preteku jed nega leta izročile najditeljem. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan avgusta 1887. Št. 12.905. Razglas. (559) Od 1. do 31. julija letos bile so pri podpisanem uradu oglašene te-le izgubljene reči: 1. Črna svilnata ruta, 2. 20 goldinarjev denarja, 3. črna denarnica z zneskom 91 kr., 4. jeden desetak, 5. pet kilo rožičev, 6. temnorujav dežnik, 7. rujav dežnik, 8. majhen zlat uhan, 9. očale z zlatim, okvirom, 10. denarnica z zneskom 18 goldinarjev, 11. šest desetakov, 12. srebrna zapestnica z ugraviranimi cvetlicami in tremi višnjevimi zvezdami, 13. črna listnica z zneskom okolu 25—30 gld., več naslovov in računov, 14. zlati bracelet z zapono, 15. črna denarnica z zneskom okolu 5 gld., 16. jedna rude ča in jedna črna in belo križasta prevleka za solnčnik, 17. zlata 40 gld. vredna verižica z obeskom, 18. zlat z biseri ozaljšan prstan, 19. zapestnica z granati ozaljšana, 20. srebrna vrvici podobna zapestnica, 21. srebrna zapestnica v podobi verižice z zvončkom kot obesek, 22. srebrna zapestnica v podobi verižice s srebrno krogljico kot obesek, 23. srebrna zapestnica v podobi verižice z majhnim srcem kut obesek. Kdor je katero teh rečij našel, opozarja se, da jo pri tukajšnjem policijskem oddelku odda, ker bi sicer utegnil zakriviti se hudodelstva goljufije po §. 201 črka c) kaz. zak. ali pa prestopka po §. 461 kaz. zak. Mestni magistrat Ljubljanski, v l.dau avgusta 1887. V „NARODNI TISKARNI" V I ^j*i !>1 j.'ini ao izšle in se dobivajo po znl*«ni ceni sledeče knjige: Ivan %l»ogar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-šišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Knez Serebrjanl. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, • 609 stranij. Gena 70 kr., po poŠti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Ralevtj, poslovenil Vinko. — Ml. ?.\ 208 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Za dragocenim korenom. PoveBt iz življenja kitajski h pognzdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8«, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pariz \ Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni Lefebvre. Poslovenil 0 m q Stat nominis utnbra. MI. 8°, 535 stranij. Stane 50 Jer., po pošti 55 kr. Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil ./. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. liubrovski. Povest. Spisal A. S. Pučkin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8', 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Časnikarstvo In naši časniki. Spisal * * . Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 pdl. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Trije javni govori. Tri dni ▼ starem Rimu. Govoril prof. Fr. VViesthalcr. — Žensftvo t alovennkl narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Are, devic« orleanska. Govoril prof. Fr. Šuklje. Ml. 8°, 134 stranij. Cena 20 kr.,. po pošti 25 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. svezak, ki obsega: Stenografija, spiBal dr. Ribič* — Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, F»rešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machia velli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spiBal dr. Celestin. — Trstvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava. bode, novelica, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta. Ho Ide ni s, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr. 4 Zobozdravnika Paichel-a justni in žolni jrejarati. f 4 (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) ► 4 Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranonje zob, ^ I in > - tih, reelno, diskretno in po ceni, toda le 30O gld. in več dobč na posodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemlji&č, profesorji, zdravniki, unirt-niki. učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in detlščinc, duhovniki in dame tu in na deželi. Naslov : F. Ciurre, kreditni zavod, Girnduc. BRATA EBERL olj: prodajata najboljše in najoenejše p XX lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadaljo prstene in kemične barve in eoplce ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—143) LJUBLJANA. Ka frančiškansko cerkvijo, v kisi Kospoda J. Villitir-jii lila. štev. 4. LJUBLJANA V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". MARIJA DRENIK. V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". (29-32) Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Trakovi za vence. Harlandska preja. Izdateij in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiflk „Narodne Tiskarne'