DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
No.. 77
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JULY 1st, 1929
LETO XXXI. — VOL. XXXI.
Dr. Leonid Pitamic
V sredo, 3. julija, na dan Pred praznikom ameriške svobode in neodvisnosti, pride v Cleveland, v to slovensko metropolo, v jugoslovansko metropolo v Zed. državah -1— odlični-sin našega naroda, dr. Leonid Pitamic, poslanik kraljeve jugoslovanske vlade Pri Zedinjenih državah. Prvič v zgodovini slovenskega naroda se je primerilo, da je bil Slovenec imenovan pooblaščenim zastopnikom svoje vlade pri vladi Zedinjenih držav. In ta odlični sin našega naroda prihaja te dni v našo sredino, da nam prinese pozdrave od svoje vlade in od svojega naroda. Gotovo bi eden ali drugi rad vedel kdo je dr. Pitamic, in raditega Podajemo tu nekaj podatkov iz njegovega življenja:
Oni, ki ga bližje poznajo, cenijo v njem moža finega
t^kta in vztrajne delavnosti. i\o
so se vršila mirovna poga-
->anja v Parizu po končani Svetovni vojni, je bil dr. Pita-^'c eden zastopnikov no-Jugoslavije na mirovni konferenci, kjer je dobil dragocena poznanstva in zveze z diplomati in državniki, zlasti tudi ameriškimi.
Poslanik dr. Pitamic je stai let in je — mimogrede omenjeno — najmlajši poslank Jugoslavije. Rodil se je leta 1885 v Postojni kot sin -Odvetnika dr. Pitamica. Študiral je v Gorici in v Terezi-janu na Dunaju, kjer je dobil častno odlikovanje kot najboljši dijak. Pozneje je študiral še v Londonu, Oxfordu, Parizu in Heidelbergu. Po končanih študijah je vstopil \ Politično upravno službo. Prideljen je bil ministerske-niu predsedništvu na Dunaju. Pozneje pa je postal docent
na dunajski univerzi. Predaval je avstrijsko državne oravo in pravno filozofijo Leta 1918 je M imenovan za izrednega prpj^sorja na Čer fioVlcaTf, in le ta!919 je prišel v slovensko upravno lcomisi jo v Ljubljano.
Na mirovni konferenci v Parizu je bil dr. Pitamic pri-deljen jugoslovanski misiji kot ekspert za mednarodnopravna vprašanja, katero nalogo je izvršil z veliko vestnostjo. Pozneje je deloval kot profesor na ljubljanski niverzi in je bil leta 1925 izvoljen predsednikom univerze. Medtem ga je pa Jugoslavija ponovno pošiljala na razne mednarodne konference, ker se je lahko zanašala na njega kot strokovnjaka Leta 1924 je bil dr. Pitamic tudi član jugoslovanske dele gacije pri Ligi Narodov.
Dr. Pitamic je spisal mno go znanstvenih knjig, ki ne delajo samo čast njemu pač pa vsemu narodu. Piše z lahkoto najbolj znanstvene stvari v slovenskem, hrvatskem, francoskem ali nemškem jeziku. Njegova dela so priznana tudi med drugimi narodi kot prvovrstna. Ime dr. Pitamica služi v čast svojemu narodu, v čast Jugoslaviji.
In v sredo prihaja v našo metropolo, da nas obišče kol poslanik in zastopnik jugoslovanske vlade in naroda. Poseben odbor je pripravljen da ga dostojno sprejme. V četrtek, 4. julija, se vrši nje-|mu v počast banket v dvorani S. N. Doma, in tedaj bomo imeli priliko podrobneje se seznaniti s tem odličnim si I nom našega naroda. Dobro ' došel!
G Poznani hrvatski rodo ljub iz Chicage, Mr. John R. Palandech je bil od odbora za svetovno razstavo v Chi-Cagi, ki se bo vršila leta 1932. Pooblaščen, da potuje v Ev~ !'°Po in propagira tam za vde-•ežbo Evropcev na svetovni razstavi.
O Družba cestne železnice je vpeljala posebno zabavno vožnjo z busi po mestnih parkih. Vožnja se vrši samo ob nedeljah. Za 10 centov se lahko prepeljete z busom po vseh parkih mesta Cleveland, kar se jih nahaja na vzhodni strani mesta.
Tornado v Penna.
V MNOGIH MESTIH PENNSYLVANIA IN OHIO JE DIVJAL TORNADO
Uniontown, Pa., 29. junija. Tornado je zadel vasice v hribih, kakih 10 milj od tega mesta in povzročil silno škodo. Vasi Somerset, kjer biva mnogo Slovencev, Confluence, Ohio Pyle in Farmington so bile močno prizadete. Nad sto hiš je porušenih, brzojavni drogi so bili izruvani in tisoče dreves uničenih. Dve železniški postaji ste razrušeni. Kolikor se more dose-daj dognati, je bilo 5 oseb ubitih in več ranjenih. Škoda znaša nad en milijon dolarjev. Tudi iz Fremont, Ohio, se poroča o tornadu, ki je v okolici porušil do dvajset his in povzročil veliko škodo Tornado je divjal le okoli pet minut, toda je v tem kratkem ^asu povzročil strašno škodo. Tudi v Toledo, Ohio, so imeli včeraj silovit tornado, ki je v raznih krajih mesta odnesel strehe hišam, rušil drevesa in podiral brzojavne droge. V mestu Clyde, blizu Toleda, je porušenih 25 hiš. Porušena je bila tudi električna centrala, in mesto se nahaja v temi. Mesta v bližini meje države Michigan, so tudi precej trpela od tornada.
POZIV NA OBČINSTVO!
V imenu Ameriško Jugo-slov. kluba se pozivlje cenjeno občinstvo, da se odzove v sredo in četrtek, 3. in 4. julija. V sredo zjutraj naj se zberejo avtomobili in prijatelji na Penna postaji, Euclid Ave. in 55. cesta, ob 8. uri ko dospe dr. Leonid Pitamic, jugoslovanski poslanik iz Washingtona, da ga kot gosta dostojno sprejmemo. Nadalje se občinstvo vabi, da se udeleži banketa v četrtek večer, 4. julija, ki bo prirejen v počast gospoda poslanika in umetnika g. Božidar Jakaca v S. N. Domu. Vstopnice za banket se dobijo v S. N. D. pri Mrs. Kushlan.
A. Grdina, predsednik.
O Sedem oseb je bilo ubitih v nedeljo od avtomobilov v državi Ohio, in med njimi je tudi Slovenka Miss Jennie Koren, stara 21 let, 1113 E. 141 st St., rojena v Barberto-nu. Vozil je Mr. Hlad iz 64. ceste, ko so blizu Parme, O. zadeli v neki drug avto, ki je s silno naglico prišel nasproti, in se Mr. Hlad ni mogel ogniti radi nekega drugega avtomobila, ki je stal sredi ceste. Ranjka zapušča stari-se in dve sestri. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti pod vodstvom Fr. Za-krajšek. Prizadetim starišern naše globoko sožalje!
O Ubit je bil v nedeljo od avtomobila 7 letni Viktor Oker, 19304 Cherokee Ave. Zapušča stariše, 3 sestre in 2 brata. Pogreb se vrši v torek popoldne pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Prizadeti družini naše globoko sožalje!
G Rojak Fr. Podobnikar iz 69. ceste naznanja, da je srečno prestal operacijo v Charity bolnici in želi, da ga prijatelji obiščejo, soba 206. Obiski se vrše med 2. in 4. uro pop. in od 7. do 9. zv.
Nekaj novih določb za prosilce za ameriške državne papirje.
Danes je 1. julija, 1929, ko stopi v veljavo nova postava za pridobitev državljanstva O tej novi postavi se je že obširno razpravljalo v časopisih, in upamo, da je vsem dobro poznano. Ni pa znana najnovejša določba, katero smo pravkar dobili iz naturali.za-cijskega urada, in ki se tiče tudi vseh onih, ki so vložili prošnje za drugi papir pred 1. julijem, 1929. Prosimo, da torej pazno preberete te vr ste, kajti tičejo <se najmanj 700 naših ljudi, ;'ki so tekom zadnjih 5 mesecev vložili prošnje za državljanski papir in še niso bili klicani na sod-nijo.
Kdorkoli bo klican po 1. juliju na sodnijo na konečno zaslišanje, bo moral prinesti 5 seboj in predložiti sodnemu clerku dve svoji fotografiji, izmed katerih se ena prilepi na original, druga pa na du-olikat prošnje za državljanstvo. In to se rte tiče samo onih, ki bodo vlažili prošnje po 1. juliju 1929; pač pa tudi vseh onih, ki so že vložili prošnje, toda še niso bili pred sodnikom.
In vi ne smete prinesti s seboj fotografije po vaši volji,, pač pa mora biti fotografija narejena natančno po predpisih naturalizacijskega oddelka vlade. Mi smo tozadevno stopili v zvezo s slovenskim fotografskim zavodom J. Bu-kovnik v S. N. Domu, kateremu je stvar popolnoma znana, in ki bo znal narediti fotografijo, ki odgovarja pred pisom vlade. Seveda, to ne pomeni, da se vi morate fotografirati pri Bukovniku, pač pa samo pravimo, da bo on znal narediti sliko, ki bo odgovarjala predpisom in to z najmanjšimi mogočimi stroški.
Vsaka fotografija mora biti natančno dva in pol palca dolga in dva in pol palca ši-' roka, nič več, nič manj. Tiskana mora biti na mehkem papirju, precej bledega ozad ja, in mora jasno kazati pročelje prosilca, ki ne sme biti pokrit. Taka fotografija ne sme biti več stara kot 30 dni potem, ko se predloži sodniji Vsaka fotografija mora biti poleg tega podpisana od prosilca na tak način, da podpis ne zakrije nobenega izrazitega dela fotografije. Sodnija absolutno ne bo vzela domačih slik, skupinskih slik ali pa slik, ki kažejo polno dolžino osebe.
Postava nadalje pravi: Ko boste klicani na sodnijo, morate imeti dve taki sliki pripravljeni in že podpisani predno pridete na sodnijo. Vsaka fotografija mora biti lastnoročno podpisana s črnilom. Podpisati morate vaše polno in natančno ime na isti način kot ste se podpisali na prošnji za državljanstvo.
Prosimo, da izrežete ta članek in ga spravite. Vrjemit? nam, da si boste prihranili mnogo sitnosti. Pokažite ta članek fotografu, da se bo znal ravnati, sicer pa je Mr Bukovnik o tem popolnoma poučen, in ako greste k njemu in mu rečete, da potrebu | jete fotografijo za državljan
Motorni busi.
DRŽAVNA OBLAST JE IZDALA NOVA PRAVILA ZA VOŽNJO Z BIJSI
Columbus, Ohio, 29. junija. Motorni busi so letos v državi Ohio povzročili že toliko nesreč, da je morala država posredovati in nekaj ukreniti. 27 oseb je bilo letos v državi Ohio ubitih od busov in nad sto ranjenih. Državna utilitetna komisija je sedaj odredila, da busi ne smejo hitreje voziti kot 35 milj na uro, in to kljub novi Boden postavi, ki dovoljuje avtomobilom 45 milj na uro. Državna komisija je pripravljena izdati še druge ostre odredbe glede busov, ker želi. da se nesreče, ki jih povzročajo busi, kolikor mogoče preprečijo. Poleg tega je komisija odredila, da busi ne smejo voziti hitreje kot 15 milj na uro v gosto naseljenih krajih, in 25 milj na uro, kadar vozijo skozi mala mesta in vasi. Obenem morajo vse bus kompanije tekom 30 dni predložiti državni komisiji svoje vozne načrte. Čule so se pritožbe, da busi vozijo 50 in celo 60 milj na uro. Poleg tega bo državna komisija upeljala nadzorstvo nad za-vorapii pri busih. Mnogokrat Se zgodi, da kompanije operirajo buse, ki imajo pomanjkljive zavore in motorje. Tudi vozniki busov se bodo morali ravnati po gotovih pravilih, in sicer: vsak voznik busa mora biti vsaj 21 let star, ameriški državljan, mora biti zmožen in prestati skušnjo, predno začne voziti bus. Poleg tega se mora dati zdravniško preiskati in sicer vsa kih šest mesecev ter predložiti spričevalo pristojni oblasti. Poleg tega je država ukrenila, da noben bus ne more prevoziti več kot 250 milj na dan, to je, v 24 urah. ali 1500 milj na teden. Poleg tega vozniki busov ne smejo niti piti niti kaditi, kadar vozijo. Te odredbe so precej dobre in bodo gotovo povzročile, da se ne boste vedno čutili v smrtni nevarnosti, kadar se peljete s svojim avtomobilom in srečate bus.
-o-
POZOR! JAKO VAŽNO!
North American banka, glavni urad in podružnica v Collinwoodu bo zaprta v sredo popoldne in v četrtek ves dan, to je v sredo 3. julija in v četrtek 4. julija, radi praznika. Trgovine pa bodo odprte ves dan v sredo 3. julija, zaprte pa bodo ves dan v četrtek 4. julija.
O V nedeljo je umrla Margaret Basar, edina hčer družine Basar, 14313 Kingsford Ave. Hčerka je bolehala že od mladosti, in so se stariši preselili tja v nadi, da bo radi boljšega zraka ozdravela. Hiša se nahaja blizu 140. ceste in Miles Ave. Pogreb ra-njke se vrši v sredo pod vodstvom Grdina & Sons. Prizadetim starišern naše globoko sožalje!
Kajzer se vrne v Nemčijo?
Berlin, 28. junija. Bivši nemški kajzer Viljem se bo v kratkem zopet lahko vrnil iz svojega pregnanstva na Nizozemskem. Postava v varstvo republike, ki je bila narejena edino iz vzroka, da se prepreči kajzerju bivati v Nemčiji, postane dne 22. julija neveljavna. Postava sicer določa, da se termin pregnan stva kajzerja lahko podaljša, toda parlament, ki ima v tem odločevati, ni tozadevno ničesar ukrenil. Državni zbo, bi moral glasovati z dvetre-tinsko večino, da se prepove bivšemu kajzerju povratek Toda dočim je proti povratku kajzerja glasovalo 263 poslancev in za povratek le 166, pa predlog ni dobil dve-tretinske večine kot se jc zahtevalo, in ničesar danes ne nasprotuje povratku kajzerja v Nemčijo po 22. juniju.
Nacionalisti v državnem zboru so dvignili silen krik proti predlogu, ker so hoteli na vsak način, da se kajzerju omogoči povratek v Nemčijo.
Nasprotno so pa glasovali fašisti in komunisti. Nacionalisti so povdarjali, da nihče ne misli na to, da bi kajzerju dovolil zopet priti do vlade, rekli so pa, da kot Nemec je vendar vreden, da živi na nemških tleh, ne pa v prog-nanstvu.
Glede podaljšanja obstoječe postave, ki onemogoča kajzerju povratek v Nemčijo se je glasovalo že pred 5. leti.. Tedaj je tudi Hindenburg, današnji predsednik nemške republike glasoval za to. Danes pa Hindenburg tudi zagovarja stališče, da se kajzerju iahko dovoli povratek.
Kar se tiče mišljenja nemškega naroda je slednje precej razdeljeno, vendar kolikor se more soditi je večina za to, da se bivšemu kajzerju ne dela nobenih zaprek več in se mu dovoli vrniti se v domovino. Najhujši nasprotniki kajzerja so komunisti in fašisti, ki so izjavili, da raje povzročijo revolucijo kot da bi dovolili povratek kajzerju.
stvo, bo takoj vedel kaj in kako narediti. Za nadaljne informacije se lahko oglasite pri nas.
BLAGOSLOV PROHI-BICIJE.
Belleville, 111., 28. junija. Pred nekaj tedni je bila tu obsojena Mrs. Augusta Ren-hof na 45 dni zapora~rrr\rpla--čilo $500 kazni, ker je imela žganje v svoji hiši. Usoda matere je šla globoko k srcu njenemu 18 letnemu sinu, in skušal je spraviti skupaj denar, da dobi mater čimprej iz ječe. Ker ni mogel dobiti dela, je začel kuhati žganje. Ko je kuhal, je kotel eksplodiral in fant je dobil skrajno nevarne poškodbe. Poleg tega je pa radi eksplozije zgorela hiša.
O Mr. John Rožanc., dobro poznani slovenski trgovec na 15721 Waterloo.. Rd. praznuje te dni peto obletnico, odkar se nahaja v svoji pošteni trgovini. Mr. Rožanc sicer nima razprodaj, ker itak vedno prodaja pošteno blago po zmernih cenah, toda ob priliki 5 letnice svoje trgovine vam nudi blago še po izvan-redno znižanih cenah, in mi vsem našim ljudem to pošteno trgovino prav toplo priporočamo.
O V sredo 3. julija se poroči Miss Mary Stupica, hčerka priljubljene slovenske družine Mr. in Mrs. John Žnidar-šič, 1041 E. 72nd St. z Mr. Anton Adler, ki je sin družine Mr. in Mrs. Anton Adler iz Union Ave. Stariši obeh prijazno vabijo dobre prijatelje na poročno slavnost, ki se vrši v Knausovi dvorani. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
O Čudno vreme je te dni. Solnce pritiska, pa se nebo naenkrat stemni, začne gro-meti in bliskati, dež se vlije kot hudournik, in v par minutah je pa zopet solnce. Da je pa nekoliko spremembe, je včasih lepo ves dan, a ponoči začne narava razgrajati, da človek zgubi spanec. In to se dogaja danzadnevom, noč za nočjo.
O V četrtek je največji ameriški praznik — Dan Neodvisnosti.
NAŠ NOV SLOVENSKI ZDRAVNIK DR. HERMAN TURK.
Šele sedaj smo dobili obvestilo, da je dne 11. junija gra-duiral na državni univerzi države Ohio dr. Herman M. Turk, katerega stariši stanujejo na 6213 St. Clair Ave. V svrho popolnejše zdravniške prakse bo .začel z prakticira-njem v Lima, Ohio. Mladi naš slovenski zdravnik prihaja od priprostih slovenskih starišev, in vsakdo ve, koliko žrtev je bilo treba, da se je izšolal in postal to, kar je danes. Tekom svojih študij se je dr. Turk vedno odlikoval in ga bo naselbina gotovo z veseljem sprejela, ko se vrne v našo sredino, da začne $ prakso. Mlademu doktorju gredo naše prav iskrene čestitke kakor tudi njegovi cenjeni družini. Mnogo uspeha!
O V petek 28. junija je bil zadnji dan, ko se je lahko vložilo prošnjo za drugi državljanski papir po stari postavi. Urad zveznega eksa-minerja in clerka je bil oblegan ves dan od stotin prosilcev za državljanstvo, ki so prišli s svojimi pričami, da se poslužijo dobrot, ki jih nudi stara postava, kajti nova postava bo povzročila vsem prosilcem obilo sitnosti. Natu-ralizacijski clerk na zvezni sodniji, Mr. Charles Trivison, si je visoko zavihal rokave in delal kot mavra ves dan. "Charlie" je eden najboljših naturalizacijskih uradnikov, kar smo jih imeli zadnjih 25 let v Clevelandu. On vam ne postreže samo točno, pač pa vam pokaže tudi prijazno lice in lep nasmehljaj tako, da prosilci za papirje ne mislijo, da gredo v klavnico, pač pa da postanejo prepričani, da bodo v par mesecih spoštovani ame riški državljani.
O Dne f. julija, na praznik ameriške neodvisnosti, bo fotografski zavod Mr. Bukov-nika v S. N. Domu ves dan zaprt, odprt pa bo v sredo ves dan.
z
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 1st, 1929
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti. .$5.
Za Evropo.........$5.50 | Posamezna številka ...3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628
Dan Katoliškega shoda je tu.
JAMES DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 36,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in apirit—foreign in language only.
Entered as second class matter Januarv 5th, 1909, at the post officc at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 77. Mo. July 1st, 1929
Bodočnost naših organizacij.
In dasi ameriške dobrodelne agencije ne razumejo vselej, ali vsaj napačno razumejo organizacije tujerodcev, nadaljuje Mr. Cotton v svojem članku, pa vlada v srcih naseljencev globoka in iskrena ljubezen do Amerike. Na isti način kot želi oče ali mati zapustiti otrokom nekaj v resnici dragocenega ali vrednega, imajo ti tujerodci globoko željo, da doprinesejo svoj del k razvoju ameriškega življenja. Toda brez svojih organizacij ne bi mogli ničesar uspešnega narediti.
Kako naj posamezen človek razlaga Amerikancu poljsko umetnost, lepoto Slovenije, živahnost latinskih narodov, ali ne bi imel silnega megafona, katerega glas bi se slišal po vsej Ameriki. To delo opravljajo tujerodne organizacije, ki so štiriteljice idej tujerodcev, njih značaja in običaja, njih želj in hrepenenja. Te organizacije podpirajo časopisje, ki se bori za svoje ljudi, te organizacije širijo umetnost, jo z velikimi žrtvami podpirajo.
'Kje so vsa dramatska, pevska, umetniška, telovadna, literarna društva tujerodcev v Ameriki, ki doprinesejo obilno mero napredka vsako leto! Gotovo je to vzrok, da moramo priznati, da so te organizacije vitalnega pomena za ameriško življenje. Ali ne preostaja Amerikancem druze-ga kot, da se silno veselijo in radostijo, ker se po takih silah bodoča Amerika širi in v kulturnem oziru bogati in postaja bolj plemenita?
Naseljenci so prišli sem zdravi na duhu in telesu. Prišli so sem z voljo delati, za obstanek materialni kot duševni. In iz zgorej omenjenih faktov je jasijo, da ni nobenega vprašanja, da je bodočnost teh tujerodnih organizacij jako trdna in močna, in da so te organizacije zvrševale in bodo še vršile ogromno kulturno delo, poleg podpore in pomoči, ki jo dajejo svojim članom. Seveda, mnogo je pa odvisno od mladine, rojene od tujerodcev v Ameriki. Te organiza-j cije morajo razvit živahen, aktiven program, da pridržijo1 mladino v svojem krogu. In pri tem delu bi lahko mnogo! pomagale ameriške tozadevne organizacije.
Te organizacije n. pr. so: zveze za igrališča in rekreacijo,; Boy Scout organizacije in enake. Te agencije potrošijo letno mnogo, silno mnogo denarja, da pomagajo mladim ljudem, ko se vzpenjajo v življenje in iščejo prilike za boljši prostor pod nebeškim solncem. In ravno Foreign Language Information Service lahko skrbi, da pridejo te organizacije v dotiko s tujerodno mladino.
Brez dvoma pa je, da organizacije tujerodcev v Ameriki ne bodo izumrle v desetih, dvajsetih ali tridesetih letih! One so prevelika sila, ki bogati samo Ameriko, in taka sila
ne more kar tako izumreti.
* * *
David Starr Jordan, znani predsednik California univerze, je spisal neko knjigo, v kateri zatrjuje, da prihaja bivši predsednik Coolidge od nekega "Arneja." Kaj bo Ar-
nej! Mi prihajamo pa od Adama!
=i« * %
Mladinski sodnik Victor P. Arnold se je izjavil, da je danes dvakrat toliko otrok aretiranih radi pijanosti kot pa ob časih, ko so bile gostilne dovoljene. In ravnatelj šol v Chicagi, W. J. Bogan, se je izjavil: problem pijančevanja je najhujši problem, s katerim se moramo danes boriti. In i a ravnatelj nič ne ugiba, ker vidi vsak dan žalostno resnico. In zakaj so potem upeliali prohibicijo? Da so otroke naučili pijančevanja? Oh, ne! Da suhači lahko delajo denar!
Še nekaj dni in zbrali se bodo vsi oni katoličani, katerim je mogoče žrtvovati čas in denar za prvi katoliški shod.
Vsak kdor le kaj čita ali zahaja v cerkev, je gotovo slišal, da se bo vršil sestanek slovenskih ali jugoslovanskih katoliških mož in žena v Le-montu, 111. Na dolgo in široko je bilo že neštetokrat pisano v katoliških in drugih časopisih o pomenu in namenu tega shoda. Torej je jasno vsakomur, in druzega ni treba kot odločiti se takoj, iti v prostore, kjer lahko dobite vozni listek, ki vas stane manj kot sicer znaša polovična cena. Zelo važno in potrebno je za vse one, ki ste se odločili, da se shoda vdeležite, da si preskrbite vozne listke vnaprej za vlak in za bus, kajti ako tega ne storite, se vam lahko primerijo neprilike, ko dospete v Chicago. Ako si preskrbite vozne listke za tja in nazaj, bo za vas vse preskrbljeno, vse vam bo šlo v redu.
Rojaki, zakaj bi še odlašali! Samo par dni časa je še in nič več. En vlak odhaja v petek zvečer 5. julija, drugi pa v soboto večer 6. julija. Kdor se zglasi na 6217 St. Clair Ave. pri spodaj podpisanem dobi vse informacije in tudi vozne listke. Pridite takoj, ne odlašajte!
Da nam bo mogoče bolj slovesno in s ponosom obhajati prvo veliko manifestacijo katoliškega shoda, je potreba, da pridemo tja, tam kjer bodo zbrani vsi naši cerkveni voditelji, naši državni zastopniki, naši pionirji. Vsak kdor katoliško misli in čuti, komur čas in financa dopušča, naj se gotovo vdeleži tega pomembnega shoda.
John Gornik.
UGODNE VOŽNJE ZA KATOLIŠKI SHOD.
DOPISI.
Lorain, Ohio. Nismo še šli letos pogledat ven v naravo, držimo se samo naših hiš in našega mesta, opazujemo včasih baseball, in kdor ima avtomobil, se pa tudi odpelje včasih kam dalj. Zato bomo pa šli 4. julija že ob 9. uri zjutraj na Kosovo farmo, kjer se vrši prvi skupni piknik društva Jugoslovan št. 21 S. D. Z. in društva Jutranja Zarja št. 46 S. D. Z. Prinesli bomo s seboj južiiio in večerjo v domačih košarah, ostalo bodo pa preskrbeli člani obeh društev, da se bomo lahko ves dan zabavali. In družbe ter zabave bo toliko, da ne bomo znali kdaj bo minul dan, in kdor bo kasno prišel, ta se bo prav kmalu prepričal, da je zanj dan pre-, kratek.
Dekleta se pripravljajo, da, razvedrijo mladino in odrasle,: igrala se bo baseball igra med ženskim in moškim društvom.; Na programu so tudi razne: druge tekme in igre, ki bodo; vsakomur krajšale dolgčas. '
Ženske že pečejo in kuhajo, da vstrežejo vsem telesnim potrebam, moški pa skrbe, da bodo privezali dušo, da nam ne uidejo. Za vse skupaj bosta pa godca Anzelc in F. Jakopin skrbela, da si lahko vsak pete nabrusi na plesišču. Ne zamudite torej te prve lepe prilike, da se vsi domači skupaj poveselimo v zeleni naravi, kjer bo vsega dovolj. Ne pozabite, da vas vse in vaše prijatelje vabijo člani dr. Jugoslovan in Jutranje Zarje, ki bodo vsem prijazno postregli. Tudi sobrate in sosestre iz bližnih naselbin ter njih prijatelje vabimo, posebno pa še ves glavni odbor Zveze. Saj ni daleč do Loraina. Prostor je že večini znan. Kdor pa ne ve, naj se ustavi pri S. N. Domu ter dobi pojasnilo. Vozil bo pa tudi vsak čas truk, da se lahko peljete, ak<>: mislite, da je predaleč za ho-j jo.
Na veselo svidenje 4. julija I na pikniku!
Vida Kumše,
tajnica dr. Jutranja Zarja ' št. 46 S. D. Z.
Pri meni se je zglasil agent Nickel Plate železnice, kate re oglas najdete na drugi strani in je rekel, da bo druž ba dala, poleg izletniškega vlaka, ki vozi v Chicago, še posebni vlak nalašč za izlet nike za shod.
Ta vlak bo odhajal iz Nickel Plate postaje na \Vesi 25. St. v soboto 6. julija zvečer ob 11. uri in dospe v Chi cago zgodaj v nedeljo zjutraj.
Cena tja in nazaj je $7.00 K temu še posebej kolekta za izkaznico shoda še en dolar Vozni listki za sobotni vlak so na razpolago pri sledečih trgovcih: Joseph Grdina (slednji ima tudi vozne listke za petkov vlak), John Gor nik, Grdinove prodajalne z? pohištvo, Martin Rakar, brivec na Holmes Ave., Mr. An ton Logar na Bliss Rd. Frank Kužnik na 81. St. in Ant. Pc nikvar na 3769 E. 93. St.
Pri vseh teh tudi lahko ku pite vozne listke iz Chicage \ Lemont in nazaj v Chicago Kdor ne bo kupil tega listka takoj, bo imel sitnosti se voziti v Lemont. Ta listek sta ne $1.50. Priporoča se vsem da nikar odlašati.
Za morebitna pojasnila sf lahko obrnete na
Jos. Grdina, 6123 St. Clair Ave
NOVE PRISELJENIŠKE KVOTE.
Dne 19. junija je State De partment obelodanil nove priseljeniške kvote za posamezne inozemske države na pod lagil proklamacije predsedni ka Hoover od 22. marca t. L s katero je bil uveden novi sistem za izračunjenje kvote, Nove kvote stopijo v veljave dne 1. julija 1929. Skupne število pripustljivih kvotnih
priseljencev iz vseh dežel, na katere se kvotni sistem razteza, znaša na leto 153,714.
Nove kvote poedinih inozemskih držav izračunjene so na podlagi takozvanega National Origin Plan, t. j. narodnostnega izvora prebival cev Združenih Držav. Že leta 1924 je Kongres sprejel določbo, zapopadeno v tedaj sprejetem priseljeniškem zakonu, po kateri naj se v bodočnosti kvote izračunajo na podlagi narodnostnega izvora ameriškega prebivalstva. Začasno pa je bila uvedena kvota, ki je znašala 2% tuje rodnega prebivalstva na pod lagi ljudskega štetja od leta 1890. Da se ugotovi narodnostni izvir ameriškega prebivalstva je predsednik tedaj imenoval komisijo, obstoječo od tedanjega državnega tajnika, tajnika za delo in tajni ka za trgovino. Komisija se je podala na delo, da ugotovi, koliko so poedine inozemske dežele prispele k belemu prebivalstvu Združenih Držav. Vsak ameriški belokožec izvira iz kake kvotne dežele, od koder je sam prišel ali pa njegovi predniki. Ta komisija se je s pomočjo strokovnjakov dala na težko nalogo in končno je tedanjemu predsedniku predložila svoje po ročilo.
Končno uvedenje novega kvotnega sistema se je odla galo od leta do leta. Novi sistem znatno zmanjša kvote za Irsko, Nemčijo in škandi navske dežele in zato je nastal mogočen upor s strani teh jako vplivnih skupin v Ameriki. Sam predsednik Hoover, ki je bil član te komisije, je bil že tekom volilne borbe za to, da se National Origin Plan zavrne. Letos pa Kongres ni hotel več odložiti uvedbo novega sistema, vsled česar je bil Predsednik primoran izdati- proglas in uvesti nove kvote. Nasprotniki novih kvot so še ta mesec poskusili onemogočiti njihovo uvedbo, ali njihov predlog je bil odbit v Senatu. Ker je Kongres začasno prekinil svoje zasedanje, ni niti mogoče, da bi se o stvari več razpravljalo. Tako 1. julija stopijo nove kvote v veljavo.
Kvota za Jugoslavijo (t. j. za osebe rojene v današnjem ozemlju Jugoslavije) bo znatno povečana na podlagi novega sistema. Sedanja kvota, ki predstavlja 2% jugoslovanskih tujerodcev, živečih v Združenih Državah leta 1890. znašala je 671. Nova kvota bo 845 na leto. Do te števil ke se je prišlo tako, da se je poskusilo ugotoviti število ljudi v Združenih Državah, ki po rojstvu ali prednikih izvi rajo iz jugoslovanskega ozemlja. To število napram številu celokupnega belokožnega prebivalstva Združenih Držav stoji v razmerju nove kvote napram 150,000.
Enostavni račun nam pokaže, da je komisija ustanovila, da živi v Ameriki 530,000 ljudi jugoslovanskega izvora. Kajti 94,820,915: 150,000 — 530,000: 845. Vzporedba s kvotami nekaterih drugih dežel je zanimiva:
Program vseslovenskega katol shoda v Ameriki.
vršečega se v Lemontu od 6. do 8. julija t. 1.
V soboto, dne 6. julija, bo otvoritev shoda.
Ob 8:30 zvečer
Ob 7:30 zjutraj
Ob 8:30 Ob 9:30
Ob mraku se začne pomikati iz cerkve v Lemontu procesija s svečkami na hrib ob jezeru, kjer se navadno vršijo romarski shodi. Tam bo govoril Father Odilo o Mariji, nato pa bo dai dekan Šavs blagoslov z Najsvetejšim. Za tem bo zagorel na hribu zraven (na srednjem hribu) velik kres, ob katerem bo rajanje in petje. Pozno v noč bo spovedovanje.
Približno istočasno bo v Chicagu (Bohemian-American Hall) akademija elevelandskih Orlov. Imajo nalašč za ta večer določen program.
V nedeljo, dne 7. julija bo glavni dan zborovanja.
Sv. maše bodo na treh krajih: v Chicagu, v Jolietu in v Lemontu. Glavna sv. maša v Chicagu bo v cerkvi sv. Štefana, pri kateri govori Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M.» o katoliškem časopisju.
Države
Avstrija Bulgarsko Čehoslovakija Francija Nemčija
Nova Stara kvota kvota
1,413 785 100 100 2,874 3,073 3,086 3,954 25,957 51,227
Velika Britanija in Sev. Irsko 65,721 34,007
Grško Ogrsko Irsko Italija Norveško Poljsko Rusija Rumunjsko Švedsko Jugoslavija Iz zgornjega
307 100 689 473 17,853 28,567 5,802 3,845
2,377 6,524 2,784 295 3,314 845
6,453 5,982 2,248 603 9,561 671
Parada Jednotinih društev v Jolietu.
Slovesna sv. maša v Jolietu, ki jo bo imel prevzv. škof Sheil in pri kateri bo govoril Rev. Ciril Zupan, O. S. B., o 35-letnem jubileju K. S. K. Jednote. Po maši bo okrep-čilo, nato pa odhod v Lemont na katoliški shod.
Ob 10:00 Slovesna sv. maša v Lemontu. Maše val bo Rt. Rev. Msgr. A. Ogulin, pridigal bo pa Rev. Dr. P. Hugo Bren, O. F. M., o ciril metodovski ideji. Pel bo chicaški cerkveni zbor pod vodstvom Mr. I. Račiča. Po tej sv. maši bo še ena tiha za tiste, ki so prišli med tem časom. Sicer pa bo v Lemontu več sv. maš od zgodnjega jutra.
Ob 12:30 Začne se zbiranje za manifestacijsko procesijo.
Ob 1:00 Manifestacija se začne pomikati s hriba za samostanom, spredaj mimo cerkve ter na hrib ob jezeru. Za to manifestacijsko procesijo, ki bo filniana, je določen sledeči red: Najprej bodo nesli tri zastave: ameriško v sredi, papeško na desni in slovensko na levi. Nato se bodo razvrstile naselbine po državah. Tako pri državah, kakor pri posameznih naselbinah v različnih državah se bomo držali abecedne razvrstitve. Vsaka naselbina prinese s sabo napis, da jo bomo tako spoznali na filmu. Korakanje naselbin bo prvi del manifestacije. Pomniti je treba, da se bodo ob cesti na hrib posamezne naselbine postavile v špalir tako, da bodo prve stale na obeh straneh najbolj zgoraj, zraven njih pa se bodo na vsaki strani razvrščevale druge naselbine." Zastavonoše vsake naselbine bodo prinesli zastave k robu ceste. Skozi ta špalir naselbin bo korakal oddelek izrednih udeležencev katoliškega shoda (Orli, narodne noše, Kolumbovi vitezi itd), glavni odborniki Jednot, ki so se uradno izjavili za katoliški shod ter razni zastopniki cerkvene in svetne oblasti.
Ob 2:00 Ko pridejo vsi na hrib, se tam zapoje ameriška in jugoslovanska himna. Za tem pozdravi goste Very Rev. P. Benigen Snoj, O.F.M., in izroči stoloravnateljstvo Fathru Omanu. Nato nagovorijo udeležence ti-le zastopniki: Rt. Rev. B. J. Sheil, guverner Emerson of Illinois, lemontski župan Keough, United States Senator Deneen, jugoslovanski poslanik Dr. L. Pitamic, Dr. P. Hugo Bren, kot zastopnik ljubljanskega škofa; Congresman Frank R. Reed, Senator Richard J. Barr of Illinois, jugoslovanski generalni konzul Jankovič, jolietski župan Hon. George F. Sehring, vojaški kurat Rev. F. Mažir. Navzoči bodo še številni drugi zastopniki. Zastopniki bodo zaključili svojo približno pet minut trajajoče nagovore ob treh in tedaj bi se ob njihovem odhodu oglasila godba. Na shodu bosta svirali dve godbi.
Ob 3:00 Pevci zapojejo prvo kitico pesmi "Povsod Boga" in ko to izpojejo, nastopi prvi popoldanski govornik P. Odilo, in govori "O pomenu Vseslovenskega katoliškega shoda." Ponovi se druga kitica poprej začete pesmi.
Ob 3:30 Father Cvercko, O. M. C., nagovori v angleškem jeziku mladino (pove jinv o katoliškem shodu in o Jednotinem jubileju.
Ob 3:45 V presledku nastopijo elevelandski Orli, potem ko se je poprej oglasila Orlovska himna. Med nastopom Orlov govori prav kratko Father Jager o orlovstvu, pristni slovenski telovadni organizaciji.
Ob 4:00 Tekma žogarjev na posebnem kraju. (Nastopi Joliet proti Chicagu).
Ob 4:30 Nadaljevanje govorniškega programa. Govorili bodo še: Profesor dr. Seiiškar iz St.
Paul, Minn., o katoliški izobrazbi; Dr. Seiiškar iz Clevelanda o zdravju v družini; dekan Šavs o katoliških organizacijah, zlasti o K. S. K. Jednoti; Mr. Plemel iz Rock Springs, Wyo., o temi "Delavstvo in vera;" Rev. J. M. Trunk o glavnih momentih iz zgodovine ameriških Slovencev. Vsak izmed teh govorov bo trajal približno četrt ure, vmes pa bo ta ali oni pevski zbor zapel kako mično pesmico.
Ob 6:00 Preberejo se resolucije v slovenskem in angleškem jeziku, nato pa bo sledil pozdrav
zastopnikov raznih slovanskih narodov. Ob 7:00 Sklepni govor dr. P. Hugona Brena, O. F. M.: Kaj mi je Marija na Brezjah naročila?
Za tem govorom bo blagoslov s "Te Dcuni." Sledila bo večerja in prosta zabava v naravi.	>
V pondeljek, 8. julija zborovanje katol. organizacije.
Ob 8:00 Referat dekana Šavsa o cerkvenih in podpornih organizacijah. Nato se razvija debata o tem predmetu.
Ob 9:00 Referat Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M., o prosvetnih organizacijah. Za tem je debata do desete ure.
Ob 10:00 Slovesni Requiem za pokojne ameriške Slovence.
Ob 11:00 Zborovanje pevskih organizacij in organistov. Referat ima Mr. Ivan Zorman.
Ob 3:001 Zborujejo gospodje duhovniki; tudi lajiki so lahko navzoči. Referiral bo najprej Very Rev. P. Benigen Snoj, O. F. M., o naši bodoči katoliški akciji med ameriškimi Slovenci. Nato bo referiral Rev. Pavel Podbregar o temi: Cesa naj se učimo pri naših slovanskih apostolih? Zaključni referat bo imel Rev. J. J. Oman in bo v njem razvil predlog, kako naj ohranimo našo mladino svojemu narodu.
OPOMBA: V Lemontu,
to jf na ameriških Brezjah, sc bomo pri vseh prireditvah držali solnčncga časa. Solnčnl čas je tudi v Jolietu. Samo v Chicagu pri sv. Štefanu imajo novi čas. — Legitimacije naj vsakdo nrinese izpolnjene s seboj. Kdorkoli jc nc bi Imel, tisti jo bo dobil v Lemontu. Polovico legitimacije bo vsakteri udeleženec oddal ualašč za to postavljenim osebam v Lemontu. Tam, kjer je napisano "Morebitne ooombe," tam naj vsakdo zapiše, čc hoče prenočišče in kje bi rad prenočil: v Lemontu, v Chicagu ali v Jolietu. Tukaj tudi lahko zapišete, da želite videti tega ali onega svojega znanca. Legitimacijo naj nihče ne pozabi doma. Pršila mu bo prav, da sc izkaže, obenem oa bomo z njihovo pomočjo zamogli sesta iti statistiko udeležencev. — V Lemontu na ameriških Brezjah ločimo tri hribe: zadaj za samostanom enega, srednjega in tistega pri jezeru, kjer so navadno romarski shodi. Na hribu zadaj za samostanom je zbirališče za manifestacijo. Vsaka naselbina bo dobila tukaj svoj prostor. Srednji hrib je določen za avtomobile, tisti hrib, na katerem je jezero, pa bo služil za glavno zborovanje. Tu bo velik šotor, v katerem bo prostora za več tisoč ljudi. — Za liste, ki bi jim prišlo slabo, bo skrbel sanitetni odsek-Posebni reditelji bodo pripravljeni, da delajo red v Lemontu, posamezne naselbine pa naj imajo še sorazmerno število lastnih rediteljev ali maršalov. — Kolekta za kritje stroškov bo pri popoldanskem zborovanju v nedeljo-Tedaj sc bo med ljudstvo zastonj razdelilo tudi večje število katoliških listov s programom shoda. Dekleta bodo prodajala posebne spominske znake, vsakega no 10 centov. Samostan je poleg tega oskrbel tudi dvoje vrst izredno mič nih spominskih razglednic, ki jih bo lahko vsakdo poslal svojim znancem v Ameriki ali v starem kraju.
je razvidno,
(Dalje na 3. strani).
HflH
J
s
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 1st, 1929
S
1929 JULY 1929
S. Mo Tu We Th Fr
lil ®L 1116 23
Ji
Uj o
17 24
E
1 18 25
lacnri
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
4. — Dr. Cleveland, št. 23,
Z. S. Z. piknik na Štrumblje-vih prostorih.
4. — Skupna društva S. S. P. Z., piknik na Močilnikarjevi farmi.
7. — Dr. Združeni Bratje,
piknik v S. društ. domu na Recher Ave.
7. — Klub društev S. N. D.
piknik na Pintarjevi farmi.
7. — Združena društva fare
sv. Vida, piknik na štrumblje-vih farmah.
14— Dr. Blejsko jezero št.
27 SDZ., društveni izlet v Ju-
goslovanski dr. Dom, Rechar Ave., Euclid, O.
14. — Klub Slovenskih vdov piknik na Štrumbljevih farmah
14. — piknik dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. na Pintarjevih farmah.
14. — Dr. Sv. Vida št. 25 K. S- K. J. piknik na špelkotovih farmah.
14. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi.
21. — Dr. Danica št. 11 S. P* Z., piknik na prostorih društvenega doma na Recher ave.
21. — Dr. Orel, javna telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
21. — Žensko dr. Maccabees št. 493, piknik na štrumbljevih farmah.
21. — Dr. Sv. Ciril in Metod Piknik na Močilnikarjevi farmi
28. — Fara cerkve Marije Vnebovzete, Collinwood, piknik na Močilnikarjevi farmi.
28. — SI. lovsko dr. Sv. Ev-stahija, piknik na štrumbljevih farmah.
28. —. Dr. "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ. piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
28. — Fara sv. Kristine bla-goslovljenje novega kipa cerkvene patrone.
AVGUST
4. — I)r. Ribnica št. 12 SDZ Piknik na Močilnikarjevi farmi.
4. — Dr. St. Clair Grove št. 98 W. C., piknik na Pintarjevih farmah.
^ 4. — Dr. sv. Neže št. 139 C. K- of O., piknik na šrumblje-viH farmah.
4- — Slov. Ženskt Zveza št. l4> blagoslo.vljenje in razvitje
Zastave.
u- — Društvo Mir št. 142, ,NpJ- in dr. Loyalites št. 590, skuP»i izlet.
11. — Dr. sv. Ane, št. 4, S.
Piknik na Pintarjevih farmah.
. 11- — Društvo "Cvet" pik-nik pri Železniku v Brooklynu.
11- — Dr. Abraševič, piknik 11 a Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Presv. Srca Jezusovega piknik in obhajale 30-letnice obstanka na špelkotovi farmi.
18. — žensski Klab Slov. Doma na Holmes Ave. izlet na
Močinilkarjeve farme.
25. — Združena društva fa-
r® sv. Vida, piknik na Štrum-
bljevih farmah.
25. — Desetletnica Sloven-
skega Doma na Holmes ave.
25. — Dr. Dvor Baraga št. 1317 C. O. F., piknik na Špelkotovih farmah.
25. — Slov. Socijalistični klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER
1- •— Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi.
NOVEMBER
24. — Petnajstletnica, koncert S. P. p. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St.
(Nadaljevanje iz 2. strani)
da je bila nemška kvota znižana na polovico. Tudi kvote za Irsko in za skandinavske dežele so bile znatno skrčene. Angleška kvota pa je znatno poskočila. Slučaj je pač nanesel, da so kvote mnogih južno — in vzhodno — evropskih dežel dobile prirastek, dasi zagovorniki sistema narodnostnega izvora niso to ravno želeli.
Za nas je zlasti interesant-no, da je avstrijska kvota za 40% večja od jugoslovanske. Vsakdo zna, da priseljevanje iz slovanskega juga bivše monarhije je bilo znatno večje kot ono iz nemškega dela Avstrije. Pač pa je res, da so se mnogi Jugoslovani pri nabiranju statistik radi izdali za Avstrijce in s tem prispeli k manjši kvoti iz Jugoslavije.
FLIS
MESTNE NOVICE
so že najeli dva zdravnika Specialista, ki naj podasta tozadevno izjavo. DEKLE ROPARICA ODNESLA $14.000.
Topeka, Kans., 29. junija. Neko dekle brez vsakega spremstva je prišlo danes \ urad Security. Benefit Association v tem mestu in ustrahovalo dva moška, ki sta se pravkar vrnila iz banke in prinesla $14.000 za plačilo delavcem. Dekle je imelo revolver. Predno je prišla v mesto, je 6 milj ven iz mesta prisilila nekega J. Perlicha, av-tomobilista iz Kansas City, da jo je peljal v Topeko. Po ropu je dekle peš pobegnilo v neko poslopje, en blok od urada, kjer je spremenila obleko in se znebila revolverja. Ko so pozneje našli revolver, so dognali, da ni bil nabasan.
MALI OGLASI
Dva "čiperja"
dobita takoj delo. Oglasite se pri Euclid Foundry Co., Euclid Village.
(77)
Prodajalka
ki naredi od S40 do $50 na teden, dobi delo. Prodaja 350 različnih hišnih potrebščin. Pokličite KEnmore 2046.
(78)
ZA ORODJE
Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave.
kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah	(m)
Išče se
ženska za hišna opravila. Oglasi naj se pri R. Hribar, 15508 Holmes Ave. Tel. Eddy 1756.	(77)
Naznanilo.
Članicam dr. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ. se naznanja, da je prvi četrtek, ko bi se imela vršiti naša seja, 4. julija. Na zadnji seji smo sklenile, da se bo vršila naša seja 2. julija, to je v torek zvečer v navadnih prostorih. Opozarjam članstvo in občinstvo, da imamo piknik 14. julija na Pintarjevih farmah.
Sestrski pozdrav,
MARY BAJT, tajnica.
(77)
O Na Pintarjevi farmi priredi Klub društev S. N. Doma v nedeljo 7. julija, svoj letni izlet. Znano je, da znajo odborniki tega kluba imenitno preskrbeti za zabavo in postrežbo gostom, in to bodo I tudi letos naredili v največji meri. Najet je priljubljeni Hojer Trio, ki bo zabaval go-1 ste z godbo in pomagal plesalcem k dobri zabavi. Kot se nam poroča bo eden izmed piknikarjev deležen tudi popolnoma novega avtomobila. Izplača se torej priti na ta piknik.
O V soboto je minulo 40 let, odkar je bil clevelandski škof Rt. Rev. Schrembs, posvečen za duhovna. Svoj mašnišk.i jubilej je praznoval škof v Franciji.
O Ana Karlinger, 433 E. 158th St. se je podala v Five Points kliniko, kjer se bo morala podvreči operaciji. Želimo ji dobrega okrevanja.
O To je stara zgodba o družinskem nesporazumu. Začne se z malimi prepiri, ki vedno bolj naraščajo in se končajo slednjič s tragedijo. Tako je blio tudi pri zakoncih Vinton Springers, ki stanuje na 13409 Woodworth Ave. Pretekli petek je Mrs. Springers čutila, da ne more več prenašati življenja. Napisala je pismo, v katerem je izpovedala kako nesrečno se čuti in da ne more več bivati v hiši. Zapustila je dom. Ko je mož pi^mo prebral, se ga je polotil obup. Poklical je po telefonu svojo sestro v Perry Ohio, in ji povedal, da bo šel v smrt. Sestra vsa preplašena je telefonirala policiji v East Clevelandu, ki se je nemudoma podala v hišo Springerja. Tu je dobila moža nezavestnega. Vzel je strup. Prepeljali so ga takoj v bolnico, toda zdravniki dvomijo, da bi ga ohranili pri življenju.
* Papež bo imenoval 15. julija-10 novih kardinalov.
O Pri nas lahko plačate vse račune za plin, vodo, elektriko in telefon. Dobite uradno pobotnico in si prihranite čas in denar.
Proda se
poceni player piano. Skoro nov. Stol in role vse skupaj po nizki ceni. 1010 E. 70th St.	(78)
Soba
se da v najem za enega fanta, dobi se tudi garaža. Za naslov pozveste v uradu tega lista.	(78) j
Fant
star 18 let ali več, dobi takoj delo v mesnici. Mora znati voziti truk. 1423;
E. 55th St. (78) --|
Soba
se da v najem, za enega ali dva poštena fanta. Kopališče. 1131 E. 76th St.	(77)
Soba
se da v najem za enega fanta. 6025 Bonna Ave.	(79) j
Čedna soba
se odda enemu fantu ali dekjetu.1 1172 Addison Rd. zgorej.	(77) i
1

V BELI LJUBLJANI, DNE 4. JULIJA v "Našem Taboru" na Recher Ave.
SLAVNOST SE PRIČNE OB 1. URI POPOLDNE. RAZNI GOVORNIKI, RAZVITJE ZASTAVE, PETJE.
Naš Dom je plačan!
Vabljeni ste vsi člani in članice vseh društev. Vsi pridite, ki ste pomagali, da se nam je delo posrečilo. Vsem bomo po domače postregli, kar je v naši moči. Vam pa lepa hvala, kuharice, Ljubljanski klub in naša blagajničarka Miss A. Vesel, ki je tako spretno vodila ves čas našo blagajno.

1
0
H* V	• V V
ise iscemo
v okolici Norwood, Addison Kd. in v collimvoodski naselbini. Imamo mnogo ponudb za hiše, za katere bi ljudje plačali od $6000 do $8.500. — Ako je vaš prostor in cena pravilna, lahko hitro prodam hišo za vas. Obrnite se do mene.
ANDREW J. DOLENCE Jr.
6226 Carl Ave.
Penn. 0859-J.
TWO BOTUES OF DOUBUE EAGLE
6IN6ER BEER?/
Ze 21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle -Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, da pijete najboljše izmed najboljšega.
Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker vedo, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče.
MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO-POLAREN JE NAŠ PRISTNI
DOUBLE EAGLE GINGER BEER
KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV.
POKUSITE GA!
DOUBLE EAGLE BOTTLING GO.
6517 ST. CLAIR AVE.
CLVELAND, OHIO RAndolph 4629	JOHN POTOKAR, lastnik.

J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF
Se priporoča vsem Slovencem za izdelovanje krasnih poročnih, družinskih in posameznih slik po zmernih cenah. Odprto tudi ob nedeljah.
485 E. 152nd ST., COLLINWOOD
DR. SNOOK JE BAJE BLAZEN?
Columbus, Ohio, 28. junija. Dr. Snook, vseučiliški profesor, ki je pred kratkim umoril dijakinjo Miss Hix, bo najbrž se zagovarjal na ta način, da bo trdil, da je bil blazen tedaj, ko je umoril dekleta. Njegovi zagovorniki
V najem	i
se da stanovanje, 5 sob, vse moderno, i Rent samo $32.00 na mesec. Odrašče-ni ljudje. 1140 E. 67th St. (77) 1 - i !
Naprodaj	(
je hiša za 2 družini, 5 sob zgorej in j 5 spodaj. Nahaja se na 18906 Iron- , wood Ave. blizu St. Clair. Takoj $1000 i I ali se vzame v zameno lot ali malo hi-! šo. KOTOWSKI, Tel. Evergreen, 4400. i1
(77) M
___j
Hiša naprodaj (
na 935 E. 67th St., 5 sob, kopališče, 1 elektrika. Cena $3800, takoj $800, j1 ostalo kot rent. KOTOWSKI, Tel. 11 Evergreen 4400.	(77) ! (
Zidana hiša
naprodaj, pet sob, kopališče. Nahaja i se na 18713 Kildeer Ave. Pozvo se 1, na 1055 E. 67th St. po 5. uri zvečer.
(80) j1
-—----:-- 'l
Hiša naprodaj
za dve družini, 10 sob, trije loti po ' 75x125, na lotu so češnje, grozdje in razno sadje. Blizu Corletta na Em- ! ery Ave. Cena samo $4,800. F. Banič 1 7736 Marble Ave.	(mo-83) !
Soba
se da v najem, za enega ali dva poštena fanta. Kopališče. 1131 E. 76th St.	(77)
Soba
se da v najem za enega fanta. 6025 Bonna Ave.	(79)
V najem
se da stanovanje, pet sob, zgorej. Vse v dobrem redu. 1036 E. 68th St.
Soba
se odda za enega fanta. Kopališče na razpolago. 1X88 Norwood Rd., vrata št. 2, zgorej.
Soba
se odda za 1 fanta. Vpraša se po 6. uri zv. na 1169 E. 60th St. (79)
(79) (§)
Naznanilo
...Članicam Slovenske Ženske Zveze, št. 10 se uljudno naznanja, da se vrši redna mesečna seja v torek 2. julija, ker je v četrtek postavni praznik. Vabljene so tudi vse tiste članice, ki so namenjene se vdeležiti Katoliškega shoda v Lemontu, da pridejo in se tozadevno pogovorimo.
Mary Glavan, tajnica.
Pohištvo naprodaj
dobro ohranjeno, se radi selitve iz 1 mesta prav poceni proda. 6708 Edna Avenue.
V najem
se daste dve sobi. Vprašajte na 6011 ! Bonna Ave.	1 (78)
SICA
AZPRODAJA
Traja samo Z) V A dni!
PRI
The Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste
ZA TO RAZPRODAJO IMAMO V RESNICI IZVANREDNE POSEBNOSTI ZA NAŠE
ODJEMALCE
400 moških, 50c vrednih nogavic, deloma pokvarjenih po 300 parov dekliških in otroških 1 | 2 in 3 | 4 nogavic po
200 parov rayonflbloomers za male deklice 100 parov moških 35c vrednih garters 500 jardov finega fancy cretona, jard po
15c 15c 5c 5c 5c
m
m
<D
Vse to blago dobite samo v naši Glass Ave. prodajalnL Nič več kot kakor je tu omenjeno, je tega blaga. Hitite torej, ako želite izbrati najboljše.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.

AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 1st, 1929
!
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)
—	Bodite le brez skrbi, Veličanstvo, odvrne d'Artag nan; odgovor imam že pripravljen.
Zaprli so kočijo, in ta je naglo zdrdrala po ulici Richelieu. Ko so prišli do vrat, se je približal kočiji poveljnik straže na čelu kakih dvanajstih mož, držeč v roki s ve tilko.
D'Artagnan mu namigne, naj stopi bliže, ter pravi nate
—	Poznate li voz?
—	Ne, odvrne seržant.
—	Poglejte grb!
Seržant posveti z lučjo kočijo.
—	To je koadjutorjev grb! vsklikne na to.
—	Pst! Koadjutor se prav dobro zabava z gospo Gueme-nee.
Seržant se zasmeja ter pravi:
—	Odprite vrata, že vem, kdo je.
Nato stopi k vraticam ter zakliče:
—	Mnogo zabave, Monseig-neur!
—	Žleva! zavpije d'Artag-nan, še ob službo me spravite.
Vrata so zaškripala ter se odprla, in ko je videl d'Artag-nan, da je pot prosta, je udarila krepko po konjih, ki so se spustili v tek.
Pet minut pozneje je dohitela kočija kardinala.
—	Mousqueton, zakliče d'Artagnan, odprite vrata kočije Nj. Veličanstva!
—	On je, pravi Porthos.
—	Kot kočijaž! vsklikne Mazarin.
—	In s kočijo gospoda ko-adjutorja! pristavi kraljica.
—	Corpo di Dio! gospod d'Artagnan, pravi Mazarin, vredni ste toliko zlata, kolikor sami tehtate!
XXV.
Kako sta zaslužila d'Artagnan in Porthos prvi dvesto devetnajst, drugi dvestopet-najst cekinov s prodajanjem slame.
Mazarin je hotel takoj oditi dalje v Saint-Germain, toda kraljica je rekla, da hoče čakati na ljudi, katerim je dala tu sestanek. Ponudila je samo Mazarinu Laportovo mesto. Kardinal je bil zadovoljen ter je prestopil iz ene kočije v drugo.
Nič ni bilo čudno, da se je bila razširila govorica, da hoče po noči zapustiti kralj Pariz; deset ali dvanajst oseb je vedelo za ta skrivnostni beg že od šestih zvečer, in naj bi bile te osebe še tako zamolč-Ijive, vendar niso mogle dati povelj za ta beg tako skrivaj, da ne bi prišlo nekaj v javnost. Sicer so pa imeli vsi ti ljudje po enega ali dva druga, za katere so se zanimali; in ker ni bilo dvoma o tem, da zapušča kraljica Pariz s strašnimi naklepi osvete, je vsakdo obvestil o tem svoje prijatelje ali sorodnike; in tako je hitela govorica o tem kakor goreča žila smodnika po pariških ulicah.
Prva kočija, ki je prišla za kraljičino, je bila prinčeva; v njej so se pripeljali princ Conde, gospa princezinja in princezinja vdova; obe so vzbudili sredi noči, in nista vedeli, kaj to pomeni.
V	drugi kočiji so prišli vojvoda orleanski, gospa vojvo-dinja, velika "mademoiselle" in abbe La Riviere, prinčev neločljivi ljubljenec in svetovalec.
V	tretji sta se pripeljala gospoda Longueville in princ
Conti, brat in polbrat prinčev. Stopila sta na tla ter se približala kraljevi in kraljičini kočiji, da se poklonita Nj. Veličanstvu.
Kraljica je pogledala v ko-jčijo, katere vrata so ostala ! odprta, in videla je, da je pra-Jzna.
—	Toda kje je gospa Longueville? vpraša "nato kraljica.
—	Gospa Longueville je malo bolna, milostljiva gospa, odvrne vojvoda, in naro-čila mi je, naj jo izgovorim pri Vašem Veličanstvu.
Ana se ozre naglo v Maza-rina, ki ji odgovori z nevidnim migljajem svoje glave.
—	Kaj pravite k temu? vpraša kraljica kardinala.
—	Da je gospa Longueville talnik za Parižane, odvrne kardinal.
—	Zakaj ni prišla? vpraša natiho princ svojega brata.
—	Tiho! odvrne ta, ona ima že gotovo svoje vzroke.
—	Pogubi nas! zašepeče tiho princ.
—	Reši nas, reši, pravi Conti.
Kočije so prihajale trumo-ma. Marša! La Meillerale. maršal Villeroy, Guitant Villequier, Comminges, vsi po vrsti so prihajali; prišla sta tudi dva mušketirja, vodeča d'Artagnanovega in Porthos-ovega konja. D'Artagnan in Porthos ju zajašeta. Por-thosov kočijaž sede na d'Ar-tagnanovo mesto na kraljevi kočiji, Mousqueton pa koči-jaža; Mousqueton je vodil kočijo stoje, za kar je imel svoje tehtne vzroke; podoben je bil staremu Automedonu.
Dasi je skrbelo kraljico tisoč stvarij, je vendar iskala z očmi d'Artagnana, toda d'Artagnan se je že izgubil v množici, ker je vedel, da je to naj-bolj pametno.
—	Pojdiva naprej, je dejal Porthosu, in preskrbiva si v Saint-Germainu dobro ležišče, zakaj nihče ne bo mislil tam na naju. Jaz se čutim zelo utrujenega. —
—	Jaz resnično že komaj gledam, tako sem zaspan, pravi Porthos. Čudno vendar, da ni prišlo do nobenega boja. Parižani so pač zelo neumni.
—	Ali nisva marveč midva zelo spretna? pravi d'Artagnan.
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
«131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod lino iz 62. ceate Govorimo slovensko. 10 lat u St. Clair Ara.
Telefon po dnevu ali ponoii Penn 1460.
GORDON ELECTRIC WORKS
Poplavljamo pjlmlnike, pralne stroje,
čistilce, razne stroje in motorje, velike in male luči.
Nizke cene! 1187 E. 61st St.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejii ženski klobuki.
Trtoriaa uprta vsako sredo pop. •kosi cela lato.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.
—	Morda.
—	In kako je z vašo roko?
—	Bolje; toda ali mislite, da ju sedaj res že drživa?
—	Koga ?
—	No, vi svoje povišanje in jaz svoj naslov.
—	Pri moji veri, da! Sko-ro bi prisegel. Sicer pa, če se ne spomnijo, jih že jaz opomnim.
—	Kraljičin glas je slišati, pravi Porthos. Zdi se mi, da pravi, naj zasedejo konje.
—	O, ona bi že hotela, toda____
—	Toda. . . .?
—	Toda kardinal noče. Gospoda, nadaljuje d'Artag nan ter se obrne k mušketir 'ema, spremJialjta kraljičino kočijo in ne genita se od vrat. Midva greva pripravit stanovanja.
In d'Artagnan odjezdi ? Porthosom proti Saint-Ger mainu.
—	Pojdimo, gospoda! pravi kraljica.
In kraljeva kočija oddrdra; za njo pa vse druge kočije in več nego petdeset jezdecev.
Dospeli so srečno v Saint Germain; ko je stopila kraljica iz kočije, jo je že čakal tu princ ter ji ponudil roko.
—	To bodo gledali Pariža-
ni! vsklikne Ana Avstrijska veselo.
—	Zopet imamo vojno, pravi princ.
—	No, da, vojno. Toda nimamo li na svoji strani zrna-galea pri Rocroy-u, Nordlin genu in Lensu?
Princ se prikloni v znamenje hvaležnosti.
Bilo je ob treh zjutraj Kraljica je šla prva v grad; vsi drugi so šli za njo: kakih dvesto oseb jo je spremljalo na njenem begu.
—	Gospoda, pravi kraljica smeje, nastanite se v gradu; velik je, in prostora vam ne bo manjkalo; toda ker nismo vedli, da pridemo sem, so pripravljene samo tri poste ije, ena za kralja, ena zame..
—	In ena za Mazarina, prn vi tiho princ.
—	In jaz bom spal na tleh. kaj ne? pravi Gaston Orleanski ter se nasmehne ve* v skrbeh.
—	Ne, Monseigneur, pravi Mazarin, zakaj tretja postelja je pripravljena za Vašo Visokost.
—	Toda vi? vpraša princ.
—	Jaz ne grem spat, pravi Mazarin, imam opraviti. —
Gaston si da pokazati sobo kjer je bila postelja, ne da bi:
se brigal, kako bosta spali njegova žena in hči.
—	E, jaz si že dobim ležišče, pravi d'Artagnan. Pojdite z menoj, Porthos!
Porthos odide z Artagna-nom, poln zaupanja v bistroumnost svojega prijatelja.
Šla sta skupaj na prostor pred gradom, in Porthos je gledal strmečih oči d'Artag nana, ki je nekaj štel na prste.
—	Štiristo po eno pištolo, skupaj štiristo pištol.
—	Da, štiristo pištol, pritr di Porthos; toda o čem govorite? Kaj bi dalo teh štiristo pištol?
—	Po eno pištolo ni dovolj, nadaljuje d'Artagnan; vsak je vreden en cekin.
—	Štiristo po en cekin, tr> je štiristo cekinov.
—	Štiristo? pravi Porthos.
—	Da, dvesto ljudij je, in za vsakega treba vsaj dva. Po dva na osebo, to je skupai štiristo.
—	Toda česa, štiristo?
—	Poslušajte! pravi d'Ar tagnan.
In ker je bilo tu polno vsakovrstnih ljudij, ki so obču* dovali prihod dvora, konča d'Artagnan začeti stavek ti ho Porthosu na uho.
(Dalje prihodnjič).
	,. — 111M.Ml " II 'Ull't ■ " -.............— - HBOTEBESSESsS^^	nmnMBBraRiin
		
»V	"'»'fe ,>.	.. 'Se.;^- >
JOSEPH J. Of,KIN
ODVETNIK
401 Engineers Bltlg.
Main 4120
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmnre 1(594
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem žalostno vest. da nam jc 30. maja po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš dragi soprog in oče
§
g
lllllllllilllllMIlUlIlllllllll Č =
VABILO na
ki ga priredi
KLUB DRUŠTEV SLOV. NARODNEGA DOMA
V NEDELJO 7. JULIJA
NA PRIJAZNI PINTARJEVI FARMI
Uljuclno vabimo vse cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice, da se odzove našemu vabilu in pohitijo na naš piknik. Zabave bo dosti za vse. Za plesaželjne bo igral "Hojer Trio." Plesna zabava bo brezplačna.
Odbor bo skrbel za vse vdeležence, da bodo izborno postreže-ni. Okusen prigrizek in dobra pijača bo vsem na razpolago.
Kdor bo Srečen, ta bo dobi! avtomobil na tem pikniku!
Truki odpeljejo izpred S. N. Doma ob 12:30, ob 1. uri in 1:30. Cena vožnji je samo 25 centov za tja in nazaj. To je za od-rastle! Otroci v spremstvu starišev so prosti!
Ako pa vzamete karo, vas bo čakal truk, ki vas popelje prav na mesto brezplačno.
II £
K obilni udeležbi vabi
ODBOR
Ranjki je bil doma iz Sabočevega pri Borovnici. V Ameriki je bival nad 35 let. V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo za vse podarjene vence in sv. maše. Vence so poslali na krsto pokojnika sledeči: družina Jagnje, Keržmanc, Hlapše, Suhadol-nik, Petrovčič, Legan, Germek, Turk, Lovrin, Kuhar, Košir, Zagorc, Keržič, Setina, Skok, Starin, Opeka, Jerič, Hočevar, Mr. Ancon Hlapše ml., družine Vidmar, Prank in Rose Košir, Prank Petrovčič in društvo Srca Jezusovega ter društvo Baraga, delavci v Comey & Johnson ter Columbia Axle Co.
Za s. maše so darovali sledeči: družina Anton Grdina, Ivana Kramaršič, Charles Hlapše, John Petrovčič sin, Frank Petrovčič sin, družina Hočevar, Gruden. Kaušek, Suhadolc, Vin-ter, Keržmanc, Keržič, Skok, Mavko. Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli ranjkega pokropit in ki so čuli ob njegovi krsti. Najlepša zahvala vsem za podarjene vence in sv. maše in vsem onim, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago. Ce se je katero ime pomotoma izpustilo, se istotako lepo zahvaljujemo. Zahvala društvenim članom, ki so tako lepo spremili ranjkega k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se Rev. Ponikvarju za lepe obrede na domu in pri pogrebu ter za govor v cerkvi. Zahvala A. Grdini & Sons za tako lepo urejen sprevod. Iz srca se zahvaljujemo za vsa vaša dobra dela in dobrote. Tudi se bomo mi vedno vas spominjali. Prav prisrčno se zahvaljujemo zetu Rudy Hočevar in bratu Prank Petrovčič za njih dobra dela in tolažilne besede pred smrtjo pokojnika. Bog bodi vaš plačnik!
Tebi pa, dragi soprog in oče, želimo, da počivaš v miru v hladni ameriški zemlji. Naj Ti sveti nebeška luč.
Žalujoči ostali:
Mariana Petrovčič in otroci.
Cleveland, O., 28. junija, 1929

,vf»\ V? r "•: V«■	rjV. -VCl rA . i
t.i;:,*'!!: VA'Afcv'W

MIMIMP-SMSIMIMSK-IMIMESIS


Rojaki
ALI STE SE ŽE VDELEŽIL! NAŠE NAJVEČJE RAZPRODAJE KAR JIH POMNITE?
To je naša 5. obletna
RAZPRODAJA
vseh razprodaj
BLAGO ZA VSE!
RAZPPODAJA
MI SICER NIMAMO NAVADE, DA BI PRIREJALI RAZPRODAJE KAKOR TO DELAJO V DRUGIH TRGOVINAH, KAJTI M I VEDNO PRODAJAMO DOBRO BLAGO ZA M AL DOBIČEK, TODA DA POKAŽEMO SVOJO DOBRO
VOLJO NAPRAM NAŠIM ODJEMALCEM ^	ZOPET Vas
SMO PRIREDILI TO OGROMNO ^^	VABIMO VSE
RAZPRODAJO	^	skupaj k tej ogrom-
ni RAZPRODAJI. Naredite si velik dobiček za SEBE. - Povejte svojim prijateljem - hvaležni vam bodo za to!
Pridite! To je vse, kar vam moremo svetovati, kajti dobiček boste imeli gotovo vsi. Blago poceni kot še nikdar poprej. Imenitne vrednosti, skrajno nizke CENE!
JOHN ROŽANCE,
15721 Waterloo Road
d
020000232323234823232301020023010202010101000000010100020001000003050201050810061007010102020002000200020200000002000200020102005300010000010200020002020002