PAPIRNICE VEVČE xx~™-^y '^EVČt- LJUBLJANA, JANUAR—FEBRUAR 1979 ST. 1—2 — LETO XIX Sprejeli smo njegovo dediščino -izpolnjevali jo bomo zvesto Delavci Papirnice Vevče so se ob smrti velikega revolucionarja, ustvarjalca novih temeljev revolucionarne preobrazbe socialističnih odnosov, politika, borca, pedagoga in znanstvenika poklonili njegovemu spominu na zborih delavcev po vseh organizacijskih enotah in na žalni seji samoupravnih in družbenopolitičnih organov. Kož da so stroji tiste dni tiše tekli, kot da je na tovarno legla brezmejna žalost, so se delavci tiho zbirali, brez glasnega razpravljanja, ki je sicer v navadi. Turobno je bilo ponedeljsko jutro, v srcih žalost in v mislih obljuba o izpolnjevanju idejnih napotkov, ki jih je veliki mož dal slovenskim in jugoslovanskim delovnim ljudem. utrditev ljudske oblasti in sodelovanje ob prvi ustavi FNRJ. Leta 1948 prevzame dolžnosti ministrstva za zunanje zadeve, 5 let kasneje pa postane podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Trdna vera v ustvarjalno moč človeka je ena temeljnih značilnosti v Kardeljevih teoretičnih in ideoloških stališčih. Opozarja, da je poglabljanje in širjenje demokracije na vseh področ, jih družbenega življenja zakonitost socialističnega razvoja. Bistvo politike Zveze komunistov je skrb za razvoj samoupravljanja. »Ljudska samouprava je odločilen element vsebine ustvarjalne energije naroda v sleherni organizacijski enoti našega družbenega življenja«, pravi Kardelj. »Le pobuda množic lahko prispeva Na žalni seji so počastili spomin na tov. Edvarda Kardelja z enominutnim molkom Vse zbore je vodila Titova ugotovitev, da je bil tovariš Edvard Kardelj neuklonljiv borec, ki ni nikoli poznal izmikanja in oddiha. Njegova aktivnost za razvoj naprednih idej in rešitev delavskega vprašanja se je začela že v srednji šoli. Začelo se je delo v ilegalnih organizacijah. Bil je pobudnik legalnih partijskih publikacij, ki so obravnavale aktualna partijska vprašanja. Po prvem srečanju s tovarišem Titom je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je obiskoval in predaval na Leninski šoli. Odkar je bilo leta 1937 ustanovljeno novo vodstvo KPJ, ki ji je načeljeval tovariš Tito, je postal Edvard Kardelj eden najbližjih njegovih sodelavcev. Intenzivna politična dejavnost ga ni ovirala, da ne bi izdal veliko vzgojno informativnih publikacij. Prav v tem obdobju je podrobno obdelal narodnostno vprašanje, kjer trdi, da je rešitev samo v demokratičnosti. Leta lahko edina ustvari pogoje, za socialni napredek. Ko je fašizem dokončno pokazal roge in ko je Hitlerjeva Nemčija napadla Jugoslavijo, je začel aktivno sodelovati pri ustanavljanju Osvobodilne frontie Slovenije v Ljubljani, ki je združevala vse napredne sile. Deloval je v CK KPJ, v vrhovnem štabu in v organiziranju ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju. Partijske in politične naloge so bile bistvo njegovega življenja. Na zasedanju AVNOJ v Bihaču je bil izvoljen za podpredsednika izvršnega odbora. Sodeloval je v pripravah za drugo zasedanje v Jajcu novembra 1943. Zavzel se je za potrditev in uzakonitev demokratične ljudske oblasti, za federativno ureditev in za obračun s protiljud-sko reakcijo. Tu je bil nj^ov cilj ureditev in k večjim in boljšim rezultatom.« S tem je usmeril pot v samoupravni socializem in v samoupravne družbene odnose. Posebno področje njegovega teoretičnega in praktičnega dela je bilo hotenje po preobrazbi vasi. Ob zadružništvu naj bi nastala rekonstrukcija kmetijstva. Eno od vprašanj v zvezi s tem je tudi podružbljanje zemlje, S svojimi teoretičnimi deli in praktičnim uresničevanjem politike je veliko prispeval k ideološki in organizacijski enotnosti socialistične izgradnje. Kardeljeva misel je neštetokrat tvorno posegala v mednarodne odnose in dajala velik prispevek mednarodnemu delavskemu gibanju. V delegacijah je obiskoval najvišje organizacijske svete in prvi spregovoril o nujnosti miroljubnega sožitja med narodi. Po_ zdravljali smo njegovo trditev, da čeprav še vedno ostajajo reakcionarne sile, ki si želijo vojne, so vendarle sile socializma in miru dovolj močne, da lahko zagotovijo trajen mir. Premalo je časa in prostora, da bi tu izrekli in napisali vsaj najvažnejše. Morda, prepričan sem, da bodo o tem nastale debele in vsebinsko bogate knjige. Omenil bi samo še, da so mu najvišje kulturne ustanove dajale priznanja za njegovo delo v obliki častnega članstva, častnega doktor-stva in da je bil nosilec najvišjih državnih odlikovanj ter da je bil že leta 1951 proglašen za narodnega heroja. Vsi delovni ljudje širom Jugoslavije, posebno pa v njegovi rodni Ljubljani in v delovnih kolektivih mu postavljajo v svojih srcih spomenik velikega zaupanja in spoštovanja. S. R. Kakšen načrt gospodar enja smo si zadali za leto 1979 V mesecu januarju so komisije za plan temeljnih organizacij že sprejemale gospodarske načrte za tekoče leto, februarja pa so jih potrjevali še delavski sveti temeljnih organizacij. Že plan za 1. 1978 je predvideval novo samoupravno organiziranost po TOZD ter dohodkovne odnose med posameznimi temeljnimi organizacijami, vendar teh razmerij dejanski obračun še ni upošteval. V letošnjem letu bodo dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami uvedeni tudi v praksi in bomo tako lahko dobili bolj pregledno sliko o gospodarjenju posamezne temeljne organizacije. Za leto 1979 smo si zadali dokaj zahtevne naloge tako na proizvodnem področju, kakor tudi na področju blagovnega prometa, ki jih bomo dosegli le, če bo vsak član kolektiva delal po najboljših močeh. Kolikor plana ne bomo uresničili, bo v nevarnosti tudi višina planiranih OD, ki bo odvisna od realizacije plana. Poglejmo, kakšne naloge za letošnje leto so prevzele posamezne temeljne organizacije: TOZD Tehnični papir ki ima v svojem sestavu poleg DE za proizvodnjo in premazova-nje papirjev tudi energetiko in vzdrževanje, bo v letu 1979 proizvedel: Klasičnih papirjev Premazanih papirjev Papirjev skupaj Ročno izdelan-papir (raznih formatov in kvalitet) Lesovine Električne energije Pare 15.170 ton 16.100 ton 31.270 ton 85.500 pol 4.000 ton 41.760 Mwh 430.681 ton Količinski plan papirjev sicer ne presega lanskoletne dosežene količine, je pa po strukturi proizvodov zahtevnejši, saj je program univerzalnih papirjev v celoti prenesen na TOZD Grafični papir, v stari proizvodnji so ostale le specialne vrste papirjev. Z realizacijo proizvodov bo temelj- na organizacija ustvarila ca. 79,5 starih milijard celotnega prihodka, ki ga bo zelo težko doseči, ker je vrednost za prodane papirje obračunana po cenah, ki so za 9 odstotkov večje od trenutno veljavnih cen. Ker povišanje prodajnih cen v celoti skoraj ne bo mogoče realizirati, bo morala temeljna organizacija poiskati notranje rezerve. Temeljna organizacija navaja možnost znižanja izmeta za eno stopnjo, . znižanje snovnih izgub, navaja pa tudi možnost maloprodaje izvoznih ostankov in separatov. Poleg tega obstaja možnost izboljšav na organizacijskem področju ter programske rezerve (v ta namen jr bila že izdelana analiza). Energetika je načrtovala svojo proizvodnjo na osnovi plana proizvodnje papirja. Kot gorivo bo plin skoraj v celoti nadomestil dosedanji mazut, kar se je izkazalo kot rentabilno, vendar je zaradi zelo gibljivih cen to za naprej težko napovedati. Tako so cene plina poskočile že konec leta 1978 in so zato tovarniške cene ž' po pianu prenizke. DE bo tudi v letu 1979 skušala obdržati delež domače el. energije na dosedanjem nivoju (ca. 73 °/c od celotne porabe). Vzdrževanje predvideva za leto 1979 enak plan tekočega in preventivnega vzdrževanja kot gaje opravljalo dosedaj, remonte in re- (Nadaljevanje na 2. str.) Matevž Kraševec pri razpuščanju izmeta Papirnica Vevče GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JANUARJU 1979 Januar 1979 . , 1P7R Plan 1979 Indeks ^ A’ ia'° 0 mes. 1. 78 - 100 Plan = 100 Klasični papirji 3.326 2.955 2.920 112,6 113,9 Premazani papirji 2.183 2.217 2.453 98,5 89,0 Papir skupaj: 5.509 5.172 5.373 106,5 102,5 Lesovina 224 312 333 71,8 67,3 Tapete rolic 108.274 143.468 150.000 74,8 72,2 El. energija Mwh 3.503 3.569 3.480 98,2 100,7 IZKORIŠCENJE ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH TER PREMAZNEGA STROJA Januar 1979 1. 1978 II. PS 85,9 86,9 III. PS 85,5 88,1 IV. PS 87,0 91,6 Skupaj: 86,1 88,9 V. PS 81,3 80,4 Izmet na II.—IV. PS 14,0 13,7 Izmet na PRS 22,2 20,4 Izmet na V. PS 19,8 27,6 Kljub državnim praznikom ter številnim zastojem na začetku novega leta smo v mesecu januarju dosegli izredno visoko proizvodnjo papirja, ki je presegla planirano. Na V. PS smo dosegli rekordno proizvodnjo, saj je prvič presegla 3000 ton. K ugodnemu proizvodnemu rezultatu je v največji meri prispeval izredno nizek izmet na V. PS (19,8 °/o, v 1. 1978 — 26,6 °/o) ter znižanje nedovršene proizvodnje. Proizvodni program je bil kot običajno sestavljen iz specialnih vrst papirjev v stari proizvodnji ter univerzalnih papirjev na V. PS. Proizvodnja tapet je bila tudi v januarju še v znamenju mrtve prodajne sezone, zato pa smo se intenzivno pripravljali na novo kolekcijo. Proizvodnja lesovine je bila kot običajno odvisna od potreb v osnovni proizvodnji. GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU DECEMBRU 1978 December 1978 • 0 I—XII. Plan 1978 1978 0 mes. Indeks ganja XII. 78 dose- plana 1. 1978 Klasični papirji ton 2.765 2.955 2.633 105,0 112,2 Premazani papirji ton 2.098 2.217 2.507 83,7 88,4 Papir skupaj: 4.863 5.172 5.140 94,6 100,6 Lesovina 274 312 333 82,3 93,7 Tapete rolic 112.323 143.468 141.670 79,3 101,3 El. energija MWh 3.844 3.569 3.632 105,8 98,3 IZKORIŠCENJE ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH TER PREMAZNEGA STROJA December 1978 1. 1978 1. 1977 II. PS 92,7 86,9 91,1 III. PS 67,1 88,1 87,8 IV. PS 94,9 91,6 89,6 Skupaj 84,9 88,9 88,6 PRS 66,9 67,8 64,9 V. PS 84,0 80,4 65,6 Izmet na II.—IV. 14,3 13,7 13,0 Izmet na PRS 19,4 20,4 21,3 Izmet na V. PS 22,6 27,6 31,5 Proizvodnja papirja je bila v mesecu decembru nizka predvsem zaradi 8-dnevnega remonta III. PS. Zastoji na ostalih strojih so bili na običajni višini, na V. PS pa znatno nižji kot pretekle mesece. Poleg nizkih zastojev smo na V. PS zabeležili do sedaj najnižji izmet. V stari proizvodnji smo izdelali največ kul er j e v, bankpost papirjev ter ciklostila, na V. PS pa dve tretjini univerzalnih tiskarskih papirjev, ostalo pa premazane papirje. Nizka proizvodnja tapet je bila še nadalje odraz mrtve prodajne sezone. Tudi lesovine smo glede na potrebe v osnovni proizvodnji izdelali zelo malo. Papirnica Količevo ne sodeluje več Sodelovanje pri izdajanju Našega dela, glasila kolektivov Papirnice Vevče in Papirnice Količevo je v preteklih letih potekalo precej spontano. Zadnji dve leti pa so bili prispevki Količevega vedno skromnejši. Proti koncu leth 1978 ni na uredništvo prišlo nič več člankov, obvestil ali drugih prispevkov. Na dopis urednika delavskemu svetu Papirnice Količevo ni bilo govora. Kot je slišati bo kolektiv izdajal samostojno glasilo. »Naše delo« bo tako samostojno glasilo kolektiva Papirnice Vevče. Enemu in drugemu časopisu želimo veliko uspeha. Urednik Kakšen načrt gospodar enja smo si zadali za leto 979 (Nadaljevanje s 1. str.) konstrukcije pa bo DE opravljala na zahtevo proizvodnih obratov. Že opravljanje tekočih nalog, ki so z novimi obrati vse obsežnejše, predvideva plan tudi kadrovsko okrepitev vzdrževanja. Za znižanje stroškov vzdrževalnih del predlaga DE izdelavo nekaterih rezervnih delov doma, posvetiti vso pozornost zniževanju zastojev in številu nadur, izboljšati delovno disciplino in koordinacijo med proizvodnimi obrati. Poslovna uspešnost se bo v TOZD TEHNIČNI PAPIR ugotavljala tudi za posamezne DE znotraj temeljne organizacije. Tako bodo DE prodajale svoje polproizvode in storitve drugim DE znotraj TOZD pod istimi pogoji kot ostalim temeljnim organizacijam. Proizvode in storitve bodo zaračunavale po internih prodajnih cenah, ki vključujejo vse nastale proizvodne stroške ter del akumulacije, ki je potrebna za pokritje skupnih potreb, družbenih obveznosti ter del za razširitev materialne osnove. Celotni prihodek TOZD Tehnični papir teh realizacij znotraj TOZD ne upošteva, formiral se bo na osnovi prodanih polizdelkov in storitev drugim TOZD. To so: osnovni papir za tapete, premazne mešanice in priprava škroba, embalaže, energetski viri ter storitve letu 1978 — 27,5 %), zmanjšati zastoje, povečati hitrosti, zmanjšati ozka grla v proizvodnji, izboljšati medfazno organizacijo dela. Enako kot pri TOZD Tehnični papir vključuje vrednost prodanega blaga 9 °/o povišanje na trenutno veljavne prodajne cene, ki ga bo težko realizirati. To povečanje pa je bilo nujno, ker bi v nasprotnem primeru prikazovali plansko izgubo, ker je TOZD zelo obremenjen s fiksnimi stroški. Zato bo poleg zniževanj a proizvodnih stroškov nujno poiskati tudi rezerve na drugih področjih (npr. programske rezerve). Z realizacijo proizvodov bo temeljna organizacija dosegla naslednji finančni rezultat: v 000 din Celotni prihodek 620.136 Dl S (izd. mat., energija, izd. OD, strojna oprema) 432.018 FIS obrata 137.246 Stroški blag. p. in DSSS 46.909 Dobiček (ostanek za bruto sklade) 3.964 Ta minimalni dobiček ne bo zadoščal za pokritje vseh obveznosti ter kritje skupnih potreb. Zato plan predvideva pokritje zadovoljevanja teh potreb s solidarno pomočjo drugih TOZD, ki so ustvarile več dohodka. v ooo din Papir ton Tapete rolic Lepilo Ročno izd. pap. pol 62.490 1,237.905 1,800.000 93.960 150.000 4.920 85.500 3.004 Skupaj 1,339.789 Od tega je predvideno za izvoz 11.700 ton papirja v vrednosti 179,594.000 din. Kot je omenjeno že pri proizvodnih TOZD, je vrednost prodanega papirja obračunana po cenah, ki so za 9% višje od trenutno veljavnih cen. Ker bo za to povečanje težko dobiti soglasje Zavoda za cene, bo nujno potrebno poiskati notranje rezerve na področju stroškov, programske rezerve ter izvažati le toliko, kolikor je potrebno za pridobitev deviznih pravic za realizacijo uvoza. Stroški temeljnih organizacij znašajo po planu 75,384.054 ustvarjeni dohodek pa 15,184.702 Dohodek bo TOZD formirala na podlagi opravljenih storitev po vnaprej dogovorjenih ključih, ki so odvisni od obsega poslovanja posamezne proizvodne TOZD. Tako bo TOZD Tehnični papir pokrival ca. 50 °/o stroškov, TOZD S skladiščenjem zvitkov pri V. PS imajo strokovni delavci zaradi pomanjkanja prostora dosti težav vzdrževalnih obratov. Iz tega prihodka sledi naslednji finančni rezultait: v 000 din Celotni prihodek 794.503 Direktni stroški (izd. mat., energ., izd. OD, stroj. oprema) 524.178 FIS obrata (fiksni stroški) 141.930 Stroški TOZD Blag. p. in DSSS 59.619 Dobiček (ostanek za bruto sklade) 78.484 Iz tega ugotovljenega dobička bo potrebno pokriti še razne samoupravne in zakonske obveznosti ter formirati sklade. TOZD Grafični papir planira za leto 1979 naslednji obseg proizvodnje: Ton Din Klasični papirji 19.870 Premazani papirji 13.350 Skupaj 33.200 620.136 Količinsko predstavlja glede na leto 1978 10 °/o povišanje, kar je dokaj zahtevna naloga. Za dosego tega cilja bodo delavci te temeljne organizacije skušali izboljšati svoje delo in sicer: zmanjšati izmet na 22 %> (v TOZD Veta Svoj prihodek bo ta temeljna organizacija ustvarila od realizacije naslednjih proizvodov in storitev: Količina Vrednost v 000 din Tapete rolic 1,800.000 93.960 Lepilo zav. 150.000 4.920 Storitve tiskarne 1.800 Skupaj 100.680 Količinski obseg je po planu za 4,6 Vo večji od doseženega lanskoletnega, vrednostno pa za 30 ”/o. Na trg prihajamo z novo kolekcijo in kolikor ne bo težav s plasmajem, tudi doseganje plana ne bo povzročalo večjih preglavic. Z novim zavij alnim strojem bo odpravljeno ozko grlo v dodelavi, kar je sedaj oviralo proizvodni proces. Z realizacijo proizvodov in storitev pričakuje TOZD Veta naslednji finančni rezultat: v 000 din Celotni prihodek 100.680 DIS 50.484 FIS obrata 16.972 Stroški Blag. p. in DSSS Dobiček (ostanek za bruto 12.430 sklade) 20.794 TOZD Blagovni promet prevzema v dogovoru s proizvodnimi TOZD obveznost, da s prodajo realizira naslednje blago: Grafični papir 39 »/o, TOZD Veta pa ca. 11% stroškov TOZD Blagovni promet. TOZD Družbeni standard bo tudi vnaprej skrbel za urejeno prehrano zaposlenih med delovnim časom, organiziral letovanja, skrbel za samski dom in ostale objekte družbenega standarda, reševal stanovanjsko problematiko ipd. Za realizacijo vseh potreb bo porabil 19,374.245 din sredstev. Ti stroški bodo pokriti z realizacijo storitev, iz sklada skupne porabe, del pa bodo pokrile temeljne organizacije združenega dela. DSSS nima prihodka, stroške pa pokrivajo proizvodne TOZD ter TOZD Blagovni promet v višini, ki je odvisna od obsega poslovanja posamezne TOZD. Za skupne potrebe DSS bodo prispevale temeljne organizacije. S seštevkom finančnih rezultatov temeljnih organizacij pridemo do rezultata celotne DO. Planirani dobiček znaša ca. 11,7 milijar-< de S din. Z njim bomo morali pokriti še razne samoupravne in zakonske obveznosti ter formirati sklade. A. M. Naš izvoz Letos mineva že osemnajsto leto, odkar redno prodajamo naše izdelke na tuja tržišča. Začetki segajo nazaj v leto 1961, ko smo izvozili skromnih 183 ton. Začetek je bil res skromen in težak. Prva naša tržišča so bila evropske države in to Zahodna Nemčija in Italija. To sta državi, kjer so zahtevali visoko kvaliteto, solidnost poslovanja ter promptnost dobav. To je bilo za naš izvoz vsekakor pozitivno, saj le bila naša proizvodnja že v začetku soočena z visokimi zahtevami tržišča ter smo prav zaradi solidnosti izdelav ter promptnih dobav uspeli hitro razširiti našo prodajo tudi na druga tržišča. Od prvih skromnih 183 ton oz. za S 42.000 v letu 1961 smo v letu 1978 dosegli vrednostno gledano doslej največji izvoz in sicer $ 6,405.000 pri količinskem izvozu 10.187 ton, kar pa je le malo nižje od rekordnega količinskega izvoza iz leta 1969. Glede na velike potrebe domačega tržišča smo uvozili vedno le toliko, kolikor so nam dovoljevale naše kapacitete ter uvozne potrebe. Kako se je izvoz gibal v zadnjih nekaj letih, nam kažejo naslednji podatki: Papir Leto Ton °/o od Dolarjev skupne prodaje 1971 5054 1,400,315,36 14 1972 9382 2,685.053,95 26 1973 8917 3,112.109.12 22,9 1974 5934 3,879.035,84 14,2 1975 3546 2,105.884,00 9,4 1976 6487 3,833.634,21 17,35 1977 6500 3,881.139,33 13,57 1978 10187 6,405.754,90 16,69 Struktura izvoza po grupah proizvodov papirja Razmerje med b’ lesnimi, s’ finimi in premazom po količini 1971 61,64 30,35 8,01 1972 61,00 18,28 20,72 1973 48,75 20,30 24,95 1974 46,47 24,61 28.92 1975 32,19 33,32 34,49 1976 38,24 25,73 36,03 1977 31,13 29,35 38,52 1978 32,07 28,30 39,63 Če gledamo strukturo prodanih papirjev, potem lahko z zanesljivostjo ugotovimo, da je delež premazanih papirjev vsako leto večji ter je znašal v zadnjih letih že več kot eno tretjino prodane količine. Ker ostajajo kulerji vsa leta na približno 25 °/o od celotnega izvoza, zaradi specifičnosti II. papirnega stroja, ki lahko proizvaja omejeno število kvalitet, je delež klasičnih brezlesnih papirjev vsako leto nižji. Albert Kraševec razporeja skladanice rezanega papirja, ki gre v ročno dodelavo V letu 1977 se je v svetu nadaljevala recesija. Prišlo je do znatnih zalog celuloze ter tudi papirja. Prišlo je do pritiska cen na znižanje. Cena celuloze se je zniževala od ca. $ 440 na začetku leta 1977 na S 330 konec leta 1977. Takšno gibanje v svetu je vplivalo tudi na našo jugoslovansko papirno industrijo, čeprav moramo Zaradi specifičnih razmer pri nas upoštevati še druge momente kot So bili: omejitve uvoza, povečanje carinskih dajatev pa tudi nezadostne izvozne stimulacije. Takšno stanje pa se je v letu 1978 bistveno spremenilo. Zaradi novih kapacitet se je potrošnja celuloze povečala, skandinavske države so umetno držale omejeno Ponudbo, vse to pa je privedlo do toga, da se je cena celulozi začela ZoPet dvigati ter je od začetnih Ca- $ 330 dosegla konec letošnjega leta že zopet prvotno ceno iz leta 1977 ca. 420—430 $ po toni. Temu dvigu so sledile tudi cene Papirjev, vendar ne v istem pro-Centu kot cene celuloze, ker je Ponudba papirjev še vedno nad Povpraševanj em. Tapete V zadnjih štirih letih smo prodali tudi manjšo količino tapet: Leto Količina rolic Država uvoznik 1975 52.491 Zah. Nemčija 1976 10.731 Zah. Nemčija, 1977 Egipt 1978 35.382 Madžarska Od klasičnih brezlesnih papirjev je še vedno naj večja postavka bankpost papir, sledi ciklostil, ofset ter v zadnjem letu tudi xe-rox. Prav pri ofsetnih papirjih je naša konkurenca najbolj množična, saj so Avstrijci, Španci, Brazilci in Italijani večinoma cenejši, da ne omenim jugoslovanskih proizvajalcev, ki prodajajo po znatno nižjih cenah od naših. Čeprav je kvaliteta naših ofsetnih papirjev zadovoljiva, pa kupci zahtevajo še intenzivnejšo belino. Tako ofseti kot tudi bank-posti so pri vseh drugih proizvajalcih bolj beli. Kot že rečeno, je delež premazanih papirjev v strukturi vse večji. Medtem ko smo začeli predvsem z enostranskimi papirji, je sedaj tudi obojestranskih vse več. Naj večji odjemalec naših premazanih papirjev je firma Mohrhagen Munchen, ki uporablja naš papir za etikete za pralne praške Dash, Ariel, Lenor, Sanso in druge. Ta posel je že konstanten ter dobavljamo že od leta 1971 vsako leto med 1000 in 1500 tonami. Pri tej prodaji dosežemo najvišjo ceno v izvozu. Večina kupcev zahteva visoko kvaliteto, visok nanos, medtem ko je potrošnja mat papirjev zelo omejena. V letošnjem letu smo pričeli tudi s prodajo strojno premazanih papirjev iz V. PS predvsem za tržišče Srednjega vzhoda. Kako se je gibal odnos med posameznimi premazanimi papirji v zadnjih štirih letih, nam kažejo naslednji podatki: Premazni stroj V. papirni stroj Leto Enostransko Obojestransko Enostransko Obojestransko Revijski 1975 1068 154 — 1976 1688 649 — — — 1977 1490 723 — 291 — 1978 1681 1083 1026 248 Poleg običajnih vrst papirjev so dale Vevčam mednarodni sloves nekatere kvalitete, ki so danes znane širom sveta ter mnogi kupci poznajo Vevče prav tako pod imeni teh kvalitet. Naj naštejem samo najbolj znane: — bankpost papir z moleto »Extra Strong 3 krogi«, ki se uporablja za dopise firm, uradne dopise državnih organov, akreditive in podobno. Mnogi tuji dopisi so tiskani prav na tem papirju. Bankposte izvažamo v več kot dvajset držav; — ciklostil papir s specialnimi vodnimi znaki »3 krogi!«, Meteor, Peykan Duplicating za ciklostilne s vrhe, ki so zelo znani v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda; — visoko kvalitetni enostransko premazan papir, ki se uporablja za tisk etiket za zelo znane pralne praške Dash, Lenor, Ariel in podobno. S temi papirji smo osvojili zah. nemško tržišče ter že vrsto let stalno mesečno dobavljamo kupcem ta papir. Prodaja tapet se je začela v letu 1975 v Zah. Nemčijo. Na to tržišče smo izvozili celotno količino izvoženih tapet. Ta prodaja je bila vezana na konsignacijsko skladišče, ki smo ga morali ustanoviti v Nemčiji. Ker je to tržišče zasičeno s proizvajalci tapet, je bila prodaja vezana na promptne dobave tudi manjših količin. Zaradi visokih stroškov transporta, visokih stroškov konsignacijskega skladišča ter nizkih cen je bila takšna prodaja za nas vedno bolj neinteresantna. Zato smo bili prisiljeni v letu 1976 takšno prodajo ustaviti. Zaradi izpada tega tržišča smo iskali nove kupce. Takšne kupce smo dobili v Egiptu ter na Madžarskem. Dobave na madžarsko tržišče so zelo interesantne zaradi ugodnih cen, bližine tržišča, ki omogočajo normalne dobave, vezane z nizkimi transportnimi stroški. Tudi za leto 1979 je zagotovljena prodaja, saj so razgovori v zaključni fazi. Tudi v druge države poskušamo plasirati naše tapete, vendar pa je zaradi zasičenosti tržišča prodaja otežkočena. Mnogi kupci nam očitajo, da je naša kolekcija zastarela, saj prihajamo z dezeni, ki jih je nemška industrija že izločila. Leto 1978 je tudi leto začetka prodaje ročno izdelanega papirja. Prodali smo skromno količino 6020 pol akvarelov in grafičnega papirja na Japonsko in ZDA. Razgovori z Ameriko o nadaljnjih količinah platna so v teku. Zelo zanimiva je regionalna usmerjenost našega izvoza. Začetka naše prodaje so bili usmerjeni na tržišča Zah. Evrope. Ta tržišča smo v prvih letih najintenzivneje obdelovali. S povečanjem kapacitet v tovarni (postavitev IV. PS ter kasneje premaznega stroja) je bilo potrebno iskati nova' tržišča. Zahodna Evropa je bila zasičena s papirji, zato so bile tudi cene nizke. Naši papirji niso bili konkurenčni, zato je bilo potrebno usmeriti izvoz na druga tržišča, predvsem na tržišča nerazvitih držav Azije in Afrike. Prodaja je bila sprva na ta področja indirektna, tj. preko evropskih izvoznih hiš, kasneje pa smo začeli tudi sami obdelovati ta področja tako, da danes v večino prekomorskih držav izvažamo direktno sami. Takšna direktna prodaja nam omogoča, da smo veliko bolje seznanjeni s tržiščem, s cenami ter z našo konkurenco. Zaradi ugodnejših stimulacij je prodaja v države v razvoju tudi bolj interesantna, dosežemo tudi višjo prodajno ceno. Papirnica Vevče izvaža konstantno v preko 35 držav že vrsto let, seveda v nekatere države bolj uspešno, v nekaterih državah pa smo prisotni bolj s simboličnimi količinami. Delež izvoza v prekomorske dežele v razvoju se vsako leto povečuje ter znaša preko 60 %> celotne prodaje na tuje. 1977 1978 Dežele OECD 37,16 31,91 Dežele v razvoju 61,31 61,85 Dežele SEV — 6,02 Prekomorske razvite 1,53 100,00 0,22 100,00 Če gledamo po področjih, je že vrsto let najbolj zastopan Srednji vzhod, Bližnji vzhod pa zaradi politične situacije v Libanonu variira. Situacija v Libanonu vpliva v znatni meri tudi na ostale okoliške države, saj je znano, da je bil Beirut center trgovine za ves Bližnji vzhod. Zadnja leta se dviguje zopet izvoz v države Zah. Evrope, delno pa je na večji izvoz vplival tudi brezcarinski uvoz jugoslovanskega blaga v dežele EGS, ker smo s tem postali bolj konkurenčni. Seveda pa je možna prodaja v te visoko razvite drža-1 ve le v specialnih kvalitetah, pri masovnih papirjih nismo konkurenčni. V zadnjih treh letih je slika regionalne usmerjenosti po področjih naslednja: 1976 1977 1978 % % »/o Srednji vzhod 53,20 33,65 44,58 Evropa 31,88 32,24 34,56 Bližnji vzhod 7,47 18,92 12,32 Daljni vzhod 5,39 6,89 4,28 Afrika 2,06 7,82 4,26 Amerika — 0,48 — Izvoz v vzhodne države ni konstanten, zavisi od uvoznih licenc ter od trenutne politike v teh državah. Pred leti smo izvažali razmeroma precej v Vzhodno Nemčijo, Bolgarijo in Madžarsko. Po pa so v teh državah sami postavili papirne stroje, je izvoz zamrl. Razen tega so bile često nizke: klirinške cene oz. nizek klirinšk'( tečaj dolarja vzrok zaostajanju prodaje. V zadnjem času zopet uspešno poslujemo z Madžarsko pri prodaji tapet, xerox papirja ter ofseta. Medtem posel s tapetami lepo teče ter smo trenutno v razgovorih ne samo za redno prodajo ca. 35.000 rolic, pač pa je tudi, v zaključni fazi prodaja ca. 9000 rolic v okviru maloobmejnega prometa za veliko veleblagovnico v Szombathelyju, ki je plod madžarskega in jugoslovanskega kapitala. S prehodom nekaterih vzhodnoevropskih držav na konvertibilen način plačevanja je možnost prodaje v te države zopet oživela. V letošnjem letu sta nas obiskali dve visoki gospodarski delegaciji Madžarske. V obeh delegacijah so bili tudi strokovnjaki za papir. Podčrtana je bila v razgovorih obojestranska želja za še bolj poglobljeno sodelovanje med obema stranema. Klirinška prodaja v SZ kljub" mnogim poizkusom na področju prodaje tapet, ofsetnih papirjev ter premaza ni zaživela. Po eni strani SZ ni dala dovoljenja za uvoz teh papirjev, po drugi strani pa so partnerji zahtevali sve-f tovne cene, ki pa so pri klirinškem obračunavanju dolarja za jugoslovanske proizvajalce nein-teresantne. Za ilustracijo navajam nekaj naj večjih potrošnikov našega papirja v zadnjih treh letih: 1976 1Q77 v tonah iyu 1978 Iran 3893 1412 3353 Zah. Nemčija 1612 1332 1538 Libanon — 579 418 Indija 309 500 380 Italija 202 300 526 Egipt 54 402 179 Ciper 113 279 74 Belgija — 255 534 Turčija 301 220 — Malezija 204 200 369 Kuwait 249 113 288 Jordan — 89 560 Madžarska — — 507 Saudi Arabija •— 157 458 Sledijo ostale države z manjšimi količinami kot so Grčija, Holandija, Anglija, Sirija, Zdr. arabski emirati, Pakistan, Hongkong, Singapur, Tajland, Burma, Etiopija, Liberija, Kenija, Nigerija, Zair in druge. In perspektive našega izvoza? Zaradi vse večjih uvoznih potreb oz. nižjega koeficienta vezave uvoza z izvozom je potrebno izvoz vsako leto povečevati. To pa je tudi ena od važnih smernic našega družbenega razvoja. Obdržati moramo težko pridobljena tržišča s solidnim poslovanjem, z izboljševanjem kvalitete, z zniževanjem proizvodnih stroškov, ki so pogoj za konkurenčno sposobnost naših proizvodov. Zaradi političnih situacij v raznih delih sveta (Libanon, Iran, Turčija, Kampučija) je potrebno pospešeno vršiti raziskavo tržišč, ki naj zapolnijo izpadla tržišča. Obdelujemo tudi Latinsko Ameriko, ki dosedaj v našem izvozu ni bila zastopana. Ilosev Vodja gladilnega stroja Jože Vrbinc in njegov pomočnik Lojze Vrbinc dobro vodita gladilni stroj V. PS (Foto: C. Zupančič) Novo v samoupravljanju Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je v novembru 1978 sprejel okvirni program aktivnosti za konstituiranje splošnih združenj in gospodarskih zbornic. V naši DO smo statut splošnega združenja celulozne, papirne in papirno-predelovalne industrije Slovenije obravnavali na razširjeni seji konference OOZS in OOZK in na zborih delavcev. TOZD, katerih glavna gospodarska dejavnost je proizvodnja celuloze, proizvodnja papirja in predelava papirja, so po zakonu obvezno člani splošnega združenja, lahko pa so člani tudi delovne organizacije, ki so s svojim poslovanjem vezane na papirno, celulozno in papirno-predelovalno industrijo v Sloveniji in ki to želijo; DSSS niso članice združenja. Torej temeljne organizacije združenega dela v naši DO so obvezne članice združenja. Ker mora vsaka članica splošnega združenja imeti v skupščini združenja, ki je naj višji organ upravljanja, svojega delegata, so bili posamezni delegati predlagani na izvršilnih odborih osnovnih organizacij ZS: za TOZD Tehnični papir — delegat Edo Ulčakar, ki je obenem predlagan za predsednika nadzornega odbora v splošnem združenju za TOZD Grafični papir — delegat Viktor Penca (naknadno odklonil funkcijo) za TOZD Veta — delegat Ivo Bogovič za TOZD Blagovni promet — delegat Stanka Udovič za TOZD Družbeni standard — delegat Nada Klešnik. Za člana izvršilnega odbora, ki je izvršilni organ, je bil predlagan Andrej Mikelj, ki je bil že do sedaj član izvršilnega odbora združenja TOZD celulozne in papirne industrije Slovenije in je sodeloval tudi pri oblikovanju statuta splošnega združenja, kjer so zajeta predvsem zakonska določila. Delegati so voljeni v skupščini združenja. V delavski svet delovne organizacije bo treba izvoliti 9 delegatov iz TOZD »Tehnični papir«( 2 delegata iz TOZD »Grafični papir«, 1 delegata iz TOZD »VETA« in 1 delegata iz Delovne skupnosti skupnih služb. TOZD »Družbeni standard« ima samo enega delegata, ki je bil lani izvoljen za dve leti. Skupno bo treba torej izvoliti 15 delegatov od petintridesetih, kolikor jih je v delavskem svetu DO. V delavski svet TOZD »Tehnični papir« bo treba izvoliti osem delegatov iz delovne enote Osnovna proizvodnja (papirni stroji, dodelava, brusilnica, RIP), dva delegata iz delovne enote Premaz, enega delegata iz delovne enote Energetika in tri delegate iz delovne enote Vzdrževanje. To je 14 delegatov od devetindvajsetih. Delavci TOZD »Grafični papir« bodo izvolili deset delegatov v delavski svet svoje TOZD od skupno enaindvajsetih. Prav tako tudi delavci TOZD »Blagovni promet«. Delavci TOZD »VETA« bodo izvolili pet delegatov od enajstih, delavci TOZD »Družbeni standard« štiri od devetih in delavci Skupnih služb sedem od petnajstih. Volitve bodo predvidoma v marcu, točen datum bodo določili de- Stari samoupravni sporazum, h kateremu smo na podlagi zakona o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje pristopili v letu 1974, je bilo treba uskladiti z novim zakonom o samoupravnih stanovanjskih skupnostih, ki je izšel v letu 1978. Prinesel je več novosti, med drugim tudi to, da je samoupravna stanovanjska skupnost mesto dogovarjanja in sporazumevanja in pa to, da je skupščina enovita in dvodomna — sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Zaradi vseh teh sprememb in novosti v zakonu ter njih pomembnosti so samoupravni organi samoupravne stanovanjske skupnosti menili, da ne kaže izdajati amandmajev k staremu SS, ampak so pripravili nov SS o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Ta je bil od 9. avgusta 1978 do 5. septembra 1978 v javni razpravi preko Delegatske tribune. Vse delegacije SIS za socialno varstvo v naših TOZD so ga prejele, prav tako konferenca delegacij SIS, in ga obravnavale. Po uskladitvi vseh pripomb je bil dne 14. septembra 1978 na 2. seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje sprejet. Za sprejem so glasovali vsi navzoči delegati. Ta samoupravni sporazum smo sprejeli tudi v naši DO na centralnem delavskem svetu. Osnovne organizacije sindikata so obravnavale stališča in sklepe problemske konference na temo »DELAVKA V ZDRUŽENEM DELU« z namenom, da pristopijo k odpravljanju slabosti, ki pomenijo za prenekatero ženo resno oviro za večjo delovno in družbenopolitično aktivnost. Obravnavali in sprejeli smo predlog za izplačilo regresa za prehrano med delovnim časom za leto 1979; predlog je usklajen po določbah sindikalne liste 1978. Obenem smo potrdili tudi pred- lavski sveti z razpisom volitev. Zaradi lažje organizacije volitev je priporočljivo, da se določi enoten datum za vse volitve. Pred volitvami bodo kandidacijski zbori, na katerih bomo določali kandidatne liste. Do teh zborov bodo osnovne organizacije sindikata evidentirale in predlagale možne kandidate. V avgustu lanskega leta je bil sprejet republiški zakon o organu samoupravne delavske kontrole. Ta zakon določa, da je treba organ samoupravne delavske kontrole izvoliti s tajnim glasovanjem. Poleg tega je treba v vsaki TOZD in v Delovni skupnosti skupnih služb v šestih mesecih od uveljavitve zakona sprejeti samoupravni splošni akt (pravilnik) o uresničevanju samoupravne delavske kontrole. Osnutek tega pravilnika je pravna služba že izdelala in ga dostavila članom izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata ter vsem delegatom v delavskih svetih TOZD in DSSS. Osnutek vsebuje določbe o načinu uresničevanja delavske kontrole po delavcih neposredno, po delavskem svetu TOZD oziroma DSSS in po odboru delavske kontrole TOZD oziroma DSSS, ki je poseben organ za izvajanje delavske kontrole. log, da do regresa za prehrano niso upravičeni vsi tisti delavci za dneve, ko niso na delu, tj. za čas dopusta, bolezni, službenih potovanj in drugih prostih dni. Delavcem, ki opravljajo nadurno delo več kot 6 ur, se izplača regres za malico na osnovi opravljenih nadurnih delavnikov. Društvo ljudske tehnike Vevče je v sodelovanju z izobraževalnim centrom organiziralo v februarju seminar za delavce na papirnih strojih, in sicer so bile poudarjene naslednje teme: osnova elektrotehnike, različni načini prema-zovanja, strojeslovje, kontrola in merilni aparati. Predavali so študentje elektrofakultete. Seminar je trajal dva tedna izven delovnega časa. Zaključil se je s splošnim zadovoljstvom udeležencev — nekaj čez 30 jih je bilo — in ob ugotovitvi, da je tovrstno izobraževanje zelo potrebno! Prav funkcionalno izobraževanje temelji na ugotovitvi, da nobena šola ne usposablja delavca v celoti za posamezna dela in opravila. Na prihodnjih podobnih seminarjih bo verjetno udeležba še večja. V komisijah za plan po TOZD smo obravnavali gospodarski načrt poslovanja in ga po delavskih svetih tudi sprejeli. Na zborih delavcev smo obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko, Stanovanj sko-komunalno banko Ljubljana; naša DO je ustanovni član LB in sicer LB Gospodarske banke in LB Stanovanj sko-komunalne banke. Tudi do sedaj smo imeli sporazum z obema bankama, vendar se je nekoliko spremenil, zato smo sprejeli novega. Pri LB ima naša DO združena znatna sredstva, tekoče pa prav tako ta sredstva uporabljamo, saj pri obeh bankah najemamo več raznih kreditov. Ker kot člani LB sodelujemo pri ustvarjanju dohodka banke, smo sklenili z njimi tudi samoupravni sporazum o oblikovanju, ugotav- Odbori delavske kontrole v TOZD in DSSS naj bi šteli po 5 članov, tako kot je že določeno v statutih, izvolili pa bi jih delavci na volitvah, prav tako kot delavski svet. Določbe o odboru delavske kontrole delovne organizacije pa so v statutu delovne organizacije, ki smo ga sprejeli z referendumom 14. decembra lani. ODK delovne organizacije šteje 11 članov in se oblikuje po delegatskem principu tako, da vanj izvolijo delavci TOZD »Tehnični papir« štiri člane, delavci TOZD »Grafični papir« in »Blagovni promet« po dva člana, delavci TOZD »VETA«, TOZD »Družbeni standard« in DSSS pa po enega člana. V vseh odborih delavske kontrole mora biti najmanj tri petine članov iz neposredne proizvodnje oziroma iz neposrednega izvrševanja storitev. V ODK ne morejo biti izvoljeni člani delavskega sveta, izvršilnih organov in delavci, ki ne morejo biti po zakonu izvoljeni v delavski svet. To so predvsem direktor, vodja TOZD, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Volitve odborov delavske kontrole razpišejo osnovne organizacije sindikata, ki so tudi nosilke družbenopolitične dejavnosti pri volitvah. Kandidate za člane ODK se predlaga na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicujejo organizacije sindikata. Sedanjim odborom delavske kontrole sicer še ni potekla mandatna doba, vendar jih bo treba v celoti izvoliti na novo s tajnimi volitvami, ker novi zakon tako določa. J. M. ljanju in razporejanju prihodkov in skupnega dohodka v stanovanj sko-komunalni banki; pri obeh bankah imamo po SS pravico do deleža pri skupnem dohodku iz dveh virov: del, ki izhaja iz sredstev, ki smo jih združili pri banki in iz dohodka, doseženega z uporabo sredstev pri banki. Sprejeli smo tudi predlog programa širjenja materialne osnove dela LB, stanovanj sko-komunalne banke Ljubljana v letu 1979, s katerim članice LB zagotavljajo delovni skupnosti materialne pogoje dela, tj. tako materialno opremljenost, da bo le-ta lahko uspešno opravljala svoje delo; program je LB v celoti pokrila : lastnimi sredstvi. Potrdili smo tudi anekse k SS: — o združevanju sredstev za financiranje LO za leto 1979, po katerem ostane stopnja prispevka nespremenjena in sicer 0,30 % od doseženega dohodka za tekoče leto — o združevanju sredstev za nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju LO za leto 1979; za zagotovitev teh sredstev je predlagan prispevek organizacij in delovnih skupnosti 32,50 din na zaposlenega v letu 1979 — kot udeleženci družbenega dogovora smo se zavezali, da bomo združevali finančna sredstva, ki so potrebna za izgradnjo Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani. V letu 1978 so potekala gradbena dela po načrtu; za nemoten potek gradnje je v letu 1979 treba zagotoviti skupno 258,385.000.— din, od tega mesto Ljubljana 95.600.000.— din. zato je v dopolnilu k SS predlagana enaka prispevna stopnja kot v letu 1978, tj. 0,45 %> od osnove. Pristopili smo tudi k samoupravnemu sporazumu o financiranju požarnega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979. S tem SS delovni ljudje uresničujemo svoje družbene interese in potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujemo razvoj družbene samozaščite na tem področju. Osnova in višina prispevka od bruto OD delavcev od zavarovalne skupnosti se s programom varstva pred požarom določa vsako leto s SS o združevanju sredstev. Za leto 1979 se prispevek plačuje po dogovorjeni stopnji 0,30 ”/» od bruto OD, ki se plačujejo iz dohodka delovne organizacije in je osnova bruto OD Potrdili smo tudi delegata naše DO v skupno komisijo za izvajanje SS o delitvi dohodka in OD papirne in papirno-predelovalne industrije na SOZD Slovenija papir. Ta delegat je bil dosedaj tov. Klešnik, ki je odšel v pokoj. Namesto njega je prevzel to obveznost tov. Miljenko Rigler (v primeru njegove odsotnosti pa ga nadomešča tov. Tone Novak). Po novem samoupravnem sporazumu o sprejemanju pripravnikov bomo morali sprejemati le-te za določen in nedoločen čas m sicer tudi takšnih poklicev, katerih mi ne potrebujemo. Vsi absolventi srednjih, višjih in visokih šol bodo morali po opravljeni pripravniški dobi delati strokovni izpit iz svoje stroke pred posebno komisijo. Na skupščini je bil sprejet obrambni načrt naše občine, v katerega se vključuje obrambni načrt naše DO. Referent za SLO tov. Stane Melj o izvrstno skrbi za vse pravilnosti izvajanja akcij v zvezi s civilno in narodno zaščito. Po novem zakonu bomo morali organizirati komisije za SLO in družbeno samozaščito tudi v izvršilnih odborih sindikata, kajti delo združujemo v DO, ki je predvidena za obratovanje tudi v vojnem času. Zavedati se moramo, da smo NARODNA ZAŠČITA MI VSI IN NIČ NAS NE SME PRESENETITI. Najvažnejša točka na zborih delavcev pa je bila seveda razprava pred zaključnim računom-Na osnovi poročila o doseženi proizvodnji v posameznih temeljnih organizacijah in ob primerjavi z zastavljenim načrtom v začetku lanskega leta za leto 1978, smo delavci imeli dovolj jasno sliko, kako smo gospodarili. Skušali smo odkriti vzroke za tisto, česar nismo mogli doseči tako. kot smo si zamislili in si zadali nalogo, da se enake napake v letošnjem letu ne smejo ponoviti. Zamislili smo se vsak nad svojim delom, ali smo dali od sebe res toliko, kot bi lahko dali in kot se je od nas pričakovalo, ali le toliko, da nismo bili deležni prevelikih očitkov? Zastavljeni plan smo pri proizvodnji papirja presegli za 0,7 ”/o, tapet za 1,3 %> in skupno realizacijo za 2.1 Vo. Vsi smo prepričani, da bi se z notranjimi rezervami dalo iztržiti vet, saj smo delavci sami gospodarji svojega dela in uspeha. V. B. Ivan Leben rad pristopi na pomoč, kadar je treba predvajati zabaven ali poučen film Volitve delavskih svetov in odborov delavske kontrole Po statutih temeljnih organizacij, delovne organizacije in Delovne skupnosti skupnih služb volimo vsako leto polovico delegatov njihovih delegatskih svetov, mandatna doba posameznega delegata pa traja dve leti. Ker smo na lanskih volitvah prvič volili delavske svete novo organiziranih TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb, smo polovico delegatov morali izvoliti za enoletno mandatno dobo. Tem delegatom letos poteče mandat, ko bodo namesto njih izvoljeni novi delegati za normalno dobo dveh let. V Ženam ob osmem marcu Tovarišica Gospova Kneževič skrbi za čistočo prostorov Za čistočo delovnih oblek skrbi tudi tovarišica Blažena Marter Tovarišice Milena Babnik, Zdenka Lorbek in Betka Končar v tiskarni Marija Jager in Marica Janežič pri delu Vprašamo se, ali je edina razlika in edini dejavnik, ki določa položaj žensk v svetu res njihov spol. Ženske v Aziji živijo popolnoma drugače kot one v Ameriki, navade Francozinj so popolnoma drugačne od navad Rusinj. Položaj žensk v Nemčiji je precej drugačen kot položaj Afričank. Življenje žensk v kolonijah, rasističnih deželah, v nerazvitih in zastarelih družbah je težak, v primeri z nami skoraj neznosen. Spet drugačno je v kapitalističnih in socialističnih deželah. Marsikje ni moč govoriti o ženski enakopravnosti. Mnog;o je še dežel, kjer ženska ni lačna in preganjana samo zato, ker je ženska, ampak zato, ker deli usodo lačnih in preganjanih. To, da na številnih področjih ni enakopravna, le še poslabšuje njen položaj, ki ga določajo gospodarske in družbene razmere. O uspehih boja za enakopravnost žensk zgodovina ne pove veliko spodbudnega. Ne prošnje, ne pritožbe žensk niso pomagale. Za svoje pravice je morala žena prijeti za puško in z ramo ob rami z moškimi izboriti vse svoboščine. Torišče njenega boja ni bilo samo bojišče. Bojevala se je in trpela v tovarnah in na plantažah, kot brezpraven član na dninah ob priložnostnih delih. Prispevek žena v NOB je bil izredno pomemben, tako na terenu, zvezah in v sami borbi. Že do zloma stare Jugoslavije so se ženske skupaj s svojimi moškimi tovariši bojevale proti izkoriščanju, brezposelnosti, za boljše razmere. Spomnimo se stavk že leta 3 871 (več kot sto let) v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, kjer so poleg moških zapirali tudi ženske. Še in še bi lahko naštevali težke poti, ki so vodile do današnje osvoboditve žene. Ne moremo trditi, da je že vse prav in popolno. Toda dan naprednih in borbenih žena, osmi marec, je izvojevan in se bo proslavljal v bodoče pri nas in po vsem naprednem svetu. Prinesla, ga je preteklost, živi danes in bo vedno bolj slovesen. In še to. Ob letošnjem praznovanju 8. marca bo v Kulturnem domu na Vevčah prireditev s proslavo. Da bi se prireditve lahko vse zaposlene žene Papirnice Vevče udeležile, bo delovni čas ta dan tako prirejen, da bo popoldne prosto. Seveda so vabljene tudi žene s terena. Po prireditvi se bodo pozabavale v prostorih papirniške restavracije. Naj ta dan vsaki ostane v lepem spominu. Anica Belovič pri stroju za izdelavo tapetnih rolic V trgovini s tapetami lepo postreže strankam tovarišica Marija Jakovac Ob mednarodnem prazniku, dnevu žena 8. marcu čestitamo vsem bralkam Našega dela samoupravni organi družbene organizacije in uredništvo T računovodstvu so najbolj vesele, če lahko ugotovijo pozitiven uspeh (na sliki: Slavica Lazar, Mimi Marolt in Milena Moškrič) »Mnogo dela je s pospravljanjem in urejanjem posode,« pravi Mim-ka Kumalič Izdelavo vzorcev ima na skrbi tudi tovarišica Vida Grum Začeli bomo z izobraževanjem za najenostavnejše papirniške naloge Koliko mi ostane v spominu, če samo: Ne ostati pri starem, ampak razvijati se v napredno tovarno papirja je naša stalna naloga. Treba se je prizadevati za rast, oblikovanje in prilagajanje zlasti delavcev — papirničarjev. Usposabljanje ali industrijsko urjenje zavzema pomembno mesto v vseh papirnicah sveta in tudi v naši. Verjetno smo že zdavnaj spoznali da je uspešno delo odvisno od sposobnosti in znanja. Biti učinkovit, se pravi doseči cilje, ki jih imamo, to je izdelati na čim cenejši način dober papir. Preprosto dejstvo, da veliko delavcev prihaja v proizvodnjo papirja od vsepovsod in navadno r seboj ne prinese zadostnega znanja, niti spretnosti in ročnosti, niti nimajo stališč, ki bi jim omogočala prave odnose do dela in delovnih sredstev, nas navaja k skrbi. Nihče se ni rodil z znanjem in spretnostmi, ki jih zahteva pa-pirništvo. Zato tudi tisti, ki je prišel iz srednjih ali celo visokih šol, ne more trditi, da takoj lahko prime za delo kot papirničar. Tudi vsebina dela se stalno spreminja, bodisi zaradi tehnoloških ali pa organizacijskih sprememb. V takih primerih moramo sprejeti novo delovno vedenje. Mnogi stopijo v tovarno z obširnim teoretičnim znajem in tudi življenjskimi izkušnjami. Nimajo pa razvitih spretnosti, ki jih od njih zahteva delovno mesto oz. določene delovne naloge. Za uspešno prilagoditev na delo je potrebna pravilna usmerjenost. Nujo po izobraževanju in usmerjanju narekujejo potrebe po napredovanju, zlasti pa izoblikovanje novincev. Ne gre pa samo za stroko. Imamo samoupravljanje. Težko si zamislimo uspešnega samouprav-ljalca, ki ne bi imel potrebnega znanja in spretnosti za opravljanje dela, hkrati pa bi bil tudi nepoučen o stvareh in dogajanjih v svoji delovni organizaciji. Usposabljanje papirniških in drugih delavcev mora prispevati k ciljem, ki jih ima delovna organizacija. Ti cilji so povečana proizvodnja, manjše izgube in stroški, boljša kvaliteta dela in izdelkov in nematerialne dobrine, ki se kažejo v dobrih medseboj--nih odnosih, v zboljšanju miselnosti, v zadovoljstvu in dobrem počutju delavcev. Poklicno usposabljanje, ki ga lahko imenujemo tudi urjenje, smatramo za organizirano prizadevanje, ki ga prisodimo za pomoč posameznikom ali grupam pri razvijanju večjih zmožnosti in sposobnosti. Namen usposabljanja je širok. Gre za razvijanje delovnih znanj in spretnosti, ki bodo koristila zaposlenim pri opravljanju sedanjih nalog, morebiti pa tudi zahtevnejših opravil v bodoče. Gre tudi za povečanje boljših odnosov med člani kolektiva, za povečanje motivacije in povečanje občutka, da smo potreben člen v procesu proizvodnje papirja, ne glede kakšne delovne naloge opravljamo. In končno gre tudi za oblikovanje rednih delovnih in disciplinskih navad. Cilji, ki jih hočemo s tem doseči, so v povečanju količine in kakovosti proizvodnje, napredovanje v poklicu, povečanje varnosti pri delu in povečanje zado- voljstva vseh in vsakogar pri opravljanju delovnih nalog. In kakšne so neposredne koristi, ki jih ima v delo vpeljan delavec? Ima večje možnosti, da doživi uspeh in se izogne razburjanjem pri opravljanju svojih nalog. Posebno novinec lažje premaga začetna občutja odtujenosti, osamljenosti ali celo nepotrebnosti. Vživi j a se v kolektivno delo. Izurjen delavec je manj utrujen, ima manj nesreč, zaradi večje storilnosti in pridobljene kvalifikacije so tudi gmotni pogoji za življenje boljši. Se važne j e pa je, da si pridobi ugled in končno tudi položaj. Z ozirom na to, da v tovarno prihaja veliko industrijsko neizkušenih ljudi, zlasti v papirni-štvu, jim bo poleg praktičnega dela treba pridobiti tudi osnovna znanja iz stroke in teorije. To bodo lahko pridobili s krajšimi tečaji (od 50 do ICO ur). Šele po uspešno opravljenem tečaju in preizkusu znanja bodo prejeli ustrezen dokument o usposobljenosti. Po površni oceni bo moralo k temu pristopiti okoli sto novih delavcev, iifže opravljajo manj zahtevne naloge v proizvodnji, zlasti pa tisti, ki to želijo. Učni načrt za te tečaje predvideva osnovno znanje slovenskega jezika, dalje nekaj informacij o splošnem računstvu, tehnologiji papirja, o strojih in napravah, seveda pa tudi o varnosti pri delu. S. R. Učenje je podobno veslanju proti toku, če ne prideš naprej, te voda odnaša. (kitajski pregovor) slišim + vidim + govorim + delam 90% slišim + vidim + govorim 70% slišim + vidim 50% slišim 2< Strokovna ekskurzija DITP na Finsko Društvo inženirjev in tehnikov papirništva je priredilo redno letno strokovno ekskurzijo na Finsko od 5. do 8. novembra 1978. Tečaj iz elektrotehnike in tehnologije je bil tokrat zaupan Društvu ljudske tehnike Papirnice Vevče. V prvi skupini se ga udeležuje osebje III. in V. PS Finska je dežela, ki je izredno bogata z gozdovi. Od skupnih 337.000 km2 je z gozdovi pokritih 65 % površine. Zato je razumljivo, da je lesno predelovalna industrija močno razvita, med drugim tudi celulozna in papirna. V letu 1977 je celotna finska papirna industrija proizvedla 1,690.000 ton brušene in IMP lesovine (izvozila 17.000 ton), 250.000 ton pol-celuloze, 3,500.000 ton sulfitne in sulfatne celuloze (izvozila 1.100.000 ton), 1,000.000 ton časopisnega papirja (izvozila 900.000 ten), 2,000.000 ton ostalih vrst papirja (izvozila 1,700.000 ton) in 1,300.000 ton kartona (izvozila 1,000.000 ton). Proizvodnja in izvoz po glavi prebivalstva sta na prvem mestu na svetu. Vrednostno predstavlja izvoz celuloze, papirja in Kartona približno 60 °/o celokupnega finskega izvoza. Za zagotovitev tako visoke proizvodnje posvečajo gozdovom posebno skrb. Že pred drugo svetovno vojno so prešli na plantažiranje, vendar jim domači gozdovi kljub temu ne zadoščajo več in so prisiljeni uvažati 16 "/o lesa (leto 1976). Skrb za njihovo največje bogastvo — gozd, se kaže tudi v planiranju optimalne izrabe lesne mase, ki jo imajo na razpolago. Projektiranje kapacitet posameznih lesnopredelovalnih industrijskih vej, od žag, preko iveric, šperplošč, lesovine, celuloze itd., je osnovano na podlagi odstotne udeležbe posameznih gozdnih sor-timentov za določeno lesnopredelovalno panogo. Iz tega razloga na Finskem ne obratuje nobeno večje podjetje lesnopredelovalne industrije samostojno, ampak so združena v koncerne, ki zajemajo vse dejavnosti lesne predelave od poseka gozda do transporta končnih izdelkov. Tako smo lahko V razpravi je osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju Med predlogi novih zakonov je za delovne organizacije eden najvažnejših osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. S tem zakonom se bo urejalo usmerjeno izobraževanje, ki bo obsegalo permanentno vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli, za potrebe dela in napredek občanov. Ta del izobraževanja je del enotnega vzojmoizobra-ževalnega sistema v Socialistični republiki Sloveniji. V skladu z zahtevnostjo nalog in vsebine izobraževanja in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje za usmerjeno izobraževanje se vsebina deli v: —■ izobraževanje za manj zahtevna in enostavna strokovna dela, — izobraževanje za srednje strokovna dela, — izobraževanje za visoko strokovna dela. Osnutek obsega v prvem poglavju temeljne določbe, v katerih se opredeljuje usmerjeno izobraževanje in njegov položaj v združenem delu. Pri tem je zlasti važna opredelitev družbenih in vzgojnoizobraže-valniih smotrov in nalog ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa na področju družbenega izobraževanja. Osnutek opredeljuje programe vzgoj noizobraževalnih storitev in njihovo sestavo ter sporazumno razmerje med uporabniki in izvajalci. Določa tudi obveznosti temeljnih organizacij za planiranje izobraževalnih in kadrovskih potreb in izobraževalne dejavnosti. Priprava programov bo skupna naloga uporabnikov in izvajalcev pri posebnih izobraževalnih skupnostih. Osnutek nalaga temeljnim organizacijam, da s samoupravnimi akti uredijo pravice do primernih delovnih in drugih pogojev zai uspešno izobraževanje. Bistven element za nadaljnje izobraževanje (srednje, višje in visoko) bodo delovne izkušnje. V šestem poglavju osnutka zakona so smernice za ureditev položaja delavcev v usmerjenem izobraževanju, ureditev pripravništva in strokovnih izpitov. Pri izdelavi programov bodo važne smernice in dogovori posebnih izobraževalnih skupnosti. Pri tem bodo morala veljati načela o stalnem poso- dabljanju programov v skladu z razvojem znanosti, tehnike in tehnologije ter organizacije dela pri posameznih področjih dela skladno z razvojem celotne družbe. Vsekakor bo vsebina novega zakona vplivala tudi na način izobraževanja v delovnih organizacijah. Važen pa je zlasti za novince 52. člen, ki pravi: Pogoj za vključitev v strokovno usposabljanje je izpolnjena osnovnošolska obveznost. Le za ozke profile, tj. za strokovno usposabljanje in opravljanje manj zahtevnih del in nalog je opravičeno za tiste, ki niso končali osnovne šole, lahko pa se programi dopolnijo tako, da hkrati omogočajo pridobitev osnovnošolske izobrazbe. S. R. priča resnične naravne vertikalne integracije lesnopredelovalne industrije, znotraj katere so kapacitete posameznih panog zelo dobro usklajene. Zelo očitna je tudi njihova skrb, da čim večjo količino lesne mase predelajo do res končnega proizvoda, primernega direktno do potrošnika. V papirnicah je razvojni trend usmerjen v predelavo (kaširanje papirja z raznimi folijami in izdelava embalaže, tiskanje itd.), ne pa v postavljanje novih naprav za proizvodnjo papirja, razen, če gre za zamenjavo iztrošenih kapacitet. Posamezni koncerni so med seboj na področju planiranja investicij močno povezani. Planirajo dolgoročno, ne pa na osnovi nekih trenutnih tržnih možnosti, zato je finska lesno predelovalna industrija v celoti zelo samostojna, saj poleg osnovne surovine lesa sama proizvede 97 °/o celokupno potrebne energije. V njenem okviru obratujejo tudi vsa podjetja za proizvodnjo strojev, naprav in strojne vprege za lesno predelavo (vključno papirno in celulozno industrij o). Ker je bila ekskurzija papirniško usmerjena, smo si po programu ogledali le naprave za proizvodnjo IMP lesovine, sulfatne celuloze, papirja in kartona z dodelavo, energije in čiščenje vode. Vsi stroji in naprave, ki smo si jih ogledali, sodijo med zadnjo besedo tehnike in so vse bogato opremljene z avtomatiko. Gostoljubje so nam nudila naslednja podjetja: KYMI — KYM-MENE v Kusankoskijy, ENSO —• GUTZEIT — KAUKOPAA v Imatri in AHLSTROM v Varkau-su. Poleg proizvodnih podjetij smo obiskali tudi firmi METEX in JAKKO POYRY, ki se ukvarjata s projektiranjem predvsem za papirno in celulozno industrijo (ne delujejo samo na Finskem, ampak praktično po celem svetu) in pa inštitut za raziskavo papirja KESKUS-LABORATORIO. Ekskurzija je bila tudi s turistične strani dokaj zanimiva, saj nam je kljub zelo napetem programu ostalo toliko časa, da smo si vsaj približno ogledali Helsinke. Zahvaljujem se Društvu inženirjev in tehnikov Slovenije in Papirnici Vevče, ki sta mi omogočila udeležbo na tej ekskurziji. Andrej Mikelj, dipl. ing. Dopisujte v svoj časopis Pomlad prihaja tudi v naša Nekaj nasvetov ob novi kolekciji tapet VETA 1979-80 Dve leti sta naokoli in na trg Prihajamo z novimi vzorci tapet — novo kolekcijo VETA 79-80, yečjo po obsegu in lepšo od prej-: šnje. Stara kolekcija je za nami in o njej ni vredno izgubljati besed. Dovolj pove podatek,_ da se je izredno uspešno prodajala. Neobremenjeni s tradicionalnostjo, s prepričanjem, da lahko edino s progresivnimi novostmi dobro ime VETA še bolj utrdimo, smo se lotili nove kolekcije. Ne smemo pozabiti, da so nam med drugimi omogočili tako hiter vzpon 135-letna tradicija v izde-1 FLORAL, VETA ORNAMENT, VETA ABSTRAKT. V katalogu VETA EFEKT so zastopani predvsem manjši vzorci, uni vzorci in razni efekti. Dovolj izbire za ljubitelje neizrazitih vzorcev in umirjenih nevtralnih barv. Posebna značilnost celotne kolekcije VETA 79-80 je v tem, da je zelo veliko imitacij tekstila, mnogo vzorcev je tiskanih v bolj ali manj finem rastru na specialnem papirju, ki ima odlične tiskarske sposobnosti in dobre mehanske lastnosti. Moderni design je znatno mehkejši, umirjenejši, vendar ne manj senzacionalen. Prevladujejo bolj umirjeni svet- Vodja TOZD »VETA« ing. Ivan Bogovič je prisotnim kupcem tapet dal nekaj važnih smernic Kupci so za nove vzorce tapet pokazali precejšnje zanimanje jovanju papirja, kupljeni know-h°w pri najbolj znanem zahodno-bemškem proiz\ ajalcu tapet, moderna tehnologija in odlična organizacija proizvodnje. V situaciji, ko potrošnja tapet Vsako leto raste in je okus kupca vedno bolj izostren, so solidne, modne in kvalitetne tapete še ka-k° dobrodošle. Temu trendu odgovarja nova kolekcija tapet VETA 79-80. Karakteristike nove kolekcije Pri novi kolekciji velja enako načelo kot doslej: nudimo tapete ?a vsak okus in vsak žep. To nas le vodilo že pri sami izbiri vzorci kjer velja moto: več ljudi, yeč rokopisov, torej več designer-lev, več različnih vzorcev. Vzorci ®° bili izdelani v domačem atelje-P1 in pri inozemskih designerjih. Kavno to daje kolekciji raznolikost izbire. i^o^npna kolekcija obsega 250 v katalogu; oz. so prikazani v ~~ VETA INTERNACIONAL — VETA EFEKT , V VETA INTERNACIONAL atalogu so zastopane design sku-pme kot so: VETA STIL, VETA ywontov (listov 0 designov, k Qveh katalogih: lejši toni, pri vzorcih je opaziti več romantike. Tako kot se je v vzorcih in barvah menjala moda v svetu, tako, smo ji skušali slediti tudi mi. V predhodni kolekciji so prevladovale intenzivne barve in bolj stilizirani motivi, v novi kolekciji pa se kaže pri vzorcih trend k naturalističnim floralnim motivom in manjšim vzorcem nasploh, d očim so ornamentalni in geometrijski vzorci nekoliko v upadanju. Od floralnih motivov še posebej izstopajo travnati motivi. Zelo bogato imamo zastopane tudi stilne vzorce. Prvič imamo v kolekciji zastopana tudi dva specifična otroška vzorca. Tudi barve so se znatno spremenile. Rumena in oranžna sta v občutnem upadanju, siva, beige in modra barva v vseh odtenkih pa v porastu. Rjava in zelena, ki so bile že v prejšnjih kolekcijah dobro zastopane, so ostale na enakem nivoju. Kot novost nove kolekcije so tudi tako imenovane strin tapete (VETA STRIP), za katere je značilno, da jih lahko po nekaj urah ali več letih suhe odtrgamo s stene, ne da bi pri tem poškodovali steno. Pri menjavi teh tapet je tudi znatno manj umazanije. Tapete, ki imajo te lastnosti, imajo v katalogu na hrbtni strani napis VETA STRIP. Prepričani smo, da vam bo dobra kvaliteta papirja omogočila stanovanja enostavno in hitro lepljenje, kvaliteten tisk, odličen izbor vzorcev in barv pa prijeten dom. Kako kupujemo (izbiramo) tapete? Na tem področju delamo zelo veliko napak. Pred nakupovanjem tapet največkrat izmerimo samo površino, ki jo moramo po-tapecirati, za vzorec in barvo pa se odločamo v trgovini, ali pa računamo, da nam bo prodaj alec-ka povedal, kaj naj izberemo. Tako se zgodi, da se sami za tapete ne moremo odločiti, prodajalec pa nam tudi ne zna svetovati. Skušali bomo odgovoriti na nekaj vprašanj, ki bi jih moral trgovec — svetovalec postaviti kupcu. 1. Katero kvaliteto tapete za kateri prostor? Tu velja pravilo, da naj bo izbor tak, da zadostimo frekvent-nosti prostora in delu v vlagi Tako izbiramo za kuhinjo, kopalnico in predsobo gladke in predvsem pralne tapete, za ostale prostore pa se lahko oziramo samo na vzorec in barvo. 2. Katero tapeto za katero velikost prostorov? Razumljivo je, da bomo za majhen prostor izbirali tapete z majhnimi vzorci in po možnosti v svetlejšem tonu. V velik prostor bomo dali tapete z velikim vzorcem, ki pa je lahko kombiniran s črtami ali ustreznim manjšim v enakih barvah. 3. Katero tapeto za katero višino stropa? Tu velja pravilo, da moramo za sobo, ki ima nizek strop, izbrati črtast vzorec in za sobo z visokim stropom vodoravni ali enakomerno razporejeni vzorec. Strop lahko tudi optično znižamo na ta način, da ga obarvamo temnejše. 4. Katera barva tapet za katero razmerje svetlobe? Za svetel prostor lahko izbiramo poljubne barve različnih jakosti. Primerne so celo temne intenzivnejše hladne barve (modra, modro zelena, violet). V temen prostor moramo praviloma dati svetle tople barve (rumena, rdeča, oranžna in vsi vmesni toni). 5. Katera barva je prava? Ali je barvni kaos v prostoru zaželen? Vsakdo ve, da mora vladati v prostoru harmonija barv, torej se morajo barve skladati. u 1 lS:8F' ml lllP mm 8 1 ! 1 i i* j 1 Po katerem receptu lahko to dosežemo, Imamo naslednje naj pogostejše kombinacije: — ton v tonu kombinacija — kombinacija sosednjih barv — kombinacija komplementarnih barv. * Najpogostejša je ton v tonu kombinacija, kjer prevladuje ena barva v različnih niansah in če ne boste vnašali v prostor novih barv (v prostoru sta zaželeni največ dve barvi: npr. rjava in zelena v različnih odtenkih), ne morete pogrešiti. Skoraj v vsaki tapeti je prisotna rjava, rumena al:> zelena barva in jih je lahko kombinirati k pohištvu. Več smisla za barve je treba imeti pri ostalih kombinacijah (sosednje barve, komplementarne barve), dočim je kombiniranje ton v tonu (enake barve v svetlejših in temnejših odtenkih) zelo enostavno. Primeri kombinacij štirih osnovnih barv (rumene, zelene, rdeče in modre): Čista rumena barva mešana s črno da olivno barvo. Ti dve barvi se zelo enostavno kombinirata — dobimo lepo ton v tonu kombinacijo. Nekoliko bolj sveže deluje kombinacija sosednje rdeče barve. Komplementarna barva k rumeni je violična. Obe barvi dajeta zelo močan kontrast in zaradi tega je lahko violična barva zastopana ob rumeni v zelo majhnih količinah. Zelena barva se zelo redko uporablja sama, ker deluje preveč napeto. V različnih ton v tonu kombinacijah deluje prijetneje. Še bolj rafinirano deluje v kombinaciji s sosednjo modro barvo. Kombniramo lahko tudi s komplementarno vij oličasto-rdečo barvo (purpurna barva). Obe barvi sta enakovredni. Rdeča barva je sinonim za ogenj. Delovanje rdeče barve ne bo tako izrazito, če io kombiniramo z vsemi odtenki rjave barve. Delovanje rdeče barve je še izrazitejše, če jo kombiniramo s sosednjo oranžno oz. rumeno bar- (Nadaljevanje na 8. str.) Pomlad prihaja tudi v naša stanovanja (Nadaljevanje s 7. str.) vo. Komplementarna zelena barva živ rdeč ton nekoliko nevtralizira, če jo uporabljamo v približno enakih razmerjih. Najbolj umirjena in najtemnejša osnova barva je modra. Za ton v tonu kombinacijo uporabljamo v glavnem svetle tone. Kot sosednja barva je tu najčešče uporabljena vijoličasta. Enako kot pri rumeni lahko tudi tu uporabljamo komplementarno oranžno barvo le v majhnih odtenkih, če želimo, da bo deloval interier harmonično. Več sodelovanja med jugoslovanskimi proizvajalci tapeti Težko je govoriti o sodelovanju, ko se še do danes nismo mogli zediniti v eni osnovni stvari in to o enotnem nastopu na tržišču. Vsa zahodna Evropa ima dvoletno kolekcijo, M prihaja na trg na točno dogovorjeni datum. Med samo kolekcijo ni možno več menjavati vzorcev. Kolekcija je znatno cenejša in prodaja bolj konstantna. V Jugoslaviji, kjer ni dogovora o nastopu na trgu z novimi kolekcijami in prihajajo na trg vzorci nekontrolirano, si delamo sami sebi težave pri prodaji in večje stroške. Za takšno stanje je tudi nekaj objektivnih vzrokov. Tapetna in- dustrija se je v zadnjih petih letih izredno hitro razvijala, kapacitete so se povečevale in na tržišče so prihajali z novimi vzorci, ne oziraje se na ostale proizvajalce. Upajmo, da bo sedaj, ko pri glavnih proizvajalcih ni več predvidenih investicij, tudi na tem področju narejen red. Tu bi moralo svojo vlogo odigrati »Združenje tapetarjev Jugoslavije,« ki deluje v okviru »Grafo-impexa«. Med prvimi smo želeli dati zgled in sedaj nastopamo že z drugo dvoletno kolekcijo, kjer se do izteka kolekcije vzorci ne bodo menjali. Upajmo, da nas bode; v tem posnemali tudi ostali proizvajalci. Nova kolekcija VETA 79-80 je tako bogata v svojem izboru, da tudi v drugem letu, ko vzorci nekoliko zastarijo, ni bojazni za kakršnokoli stagnacijo v prodaji. Razgrnili so vzorce tapet za sezono 1979/80 Zadnji dan meseca januarja 1979 so TOZD »Blagovni promet«, ali natančneje rečeno prodaja in proizvodnja tapet povabili kupce-grosiste v tovarno, da bi si ogledali nove vzorce, ki jih je VETA pripravila za sezono 1979/80. Povabilu se je odzvalo približno 25 zastopnikov večjih in srednje velikih trgovskih hiš. Najprej so se ustavili v oddelku prodaje tapet, r B. II Mimogrede so si kupci ogledali tudi proizvodnjo V razstavni sobi Ob pavzi na tapetnem oddelku kjer so že sklenili nekaj pogodb, nato pa so si ogledali proizvodnjo in nalašč za to pripravljene vzorce tapet na stenah proizvodnega obrata. Ne da bi karkoli rekli, se jim je že na obrazu videlo, da so z novo proizvodnjo zadovoljni. Zato se ni čuditi, da zadnje dni prihajajo vedno nova naročila. Po ogledu proizvodnje so se skupaj z domačimi spremljevalci posedli v prostoru menze oddelka tapet. Ob majhnem prigrizku in kavi jih je pozdravil direktor delovne organizacije dipl. oec. Janez Lednik v imenu delovne organizacije. Vodja TOZD »VETA«, tov. ing. Ivan Bogovič, je razložil vse o novih vzorcih in odtenkih vzorcev, o prospektih in možnostih sodelovanja. Omenil je, da so signali s tržišča zapoved za proizvodnjo, ki želi in hoče kupcu ustreči. Vsi prospekti da so napravljeni v stilu. Izdelava prospektov in katalogov je vezana z občutnimi stroški. Zato je pripo- ročil, naj služijo svojemu namenu na vidnih mestih, ki bodo direktnemu potrošniku dostopni. Seveda nastane pri novi proizvodnji in večjem naročilu za obe strani določen riziko, kateremu se ne more izogniti ne kupec ne proizvajalec. Omenil je tudi, da se bo poslovna vez, ki je že nastala in še nastaja, krepila le s kvaliteto in izbiro izdelka. Vodja prodaje tapet, tov. Vračko je goste — kupce pozdravil v imenu oddelka in omenil, da seje o novih kolekcijah že pogovarjal med preteklim letom, sedaj pa je vesel, da svoje trditve dokaže na kraju samem. K besedi so se oglasili tudi nekateri od kupcev. Tovariš Ivica Markovič iz »Sloge« se je zahvalil za sprejem in informacije in omenil, da nastanek novih katalogov vsaki dve leti zadostuje in mu je po ogledu proizvodnje razumljiv. Vtis ob novem katalogu, da je zelo dober in da bodo skušali usmeriti vevško proizvodnjo. Ker grosisti izven sezone ne držijo zaloge, bodo v roku 10 dni predložili njihove potrebe. Priporočal pa je možnost izdaje katalogov. Tovariš Momo Radonjič iz trgovske organizacije »Papir Beograd« pa je dejal: »Smo več kot zadovoljni z obnašanjem vaše hiše. VETA je napravila velik podvig. Ob solidnem sodelovanju smo napravili dobro osnovo. Opravičujem se, ko sem si pred časom ogledal risbe vzorcev in bil malo-dušen. Danes sem jih videl in vem, da sem ,mimo mahnil’. Vidim uspeh in dajem priznanje.« Obisk je še kako urico posedel. V prijetnem razgovoru so kupci in proizvajalci tapet analizirali želje in potrebe po kvaliteti proizvodnje. Vse kaže, da je TOZD »VETA« na pravi poti. B. I., S. R. Zemeljski plin - z varnostne strani Srcu tovarne — toplarni že ne- potrudimo oz. omogočimo, da plin kaj mesecev daje energijo zemeljski plin. Bili smo med prvimi, ki so se tega, razmeroma cenenega goriva, poslužili. Poleg tega, da je bilo mnogo tudi vloženega v tehnično izvedbo napeljave plina in pogona kotlov, je bilo treba poskrbeti tudi za varnost obratovanja z zemeljskim plinom z ozirom na naprave, zlasti pa za človeka. Zakon predpisuje, da sme organizacija združenega dela v svojem tehnološkem postopku uporabljati plin le tedaj, če so izpolnjeni vsi ukrepi za varstvo pri delu, ki so predvideni z domačimi predpisi in predpisi dobavitelja zemeljskega plina. S tega vidika je bilo s strani vodstva energijskega oddelka vse urejeno s poučevanjem ljudi, ki bodo opravljali dela, ki so povezana z virom nove energije, da ne govorimo o sami tehnični izvedbi glede na varnost. Prirejeni so bili seminarji in ogledi že obstoječih tovrstnih naprav v papirnici na Sladkem vrhu. Vsekakor gre vodstvu energijskega oddelka za to skrb posebno priznanje. Znano je, da v zemeljskem plinu človek ne more živeti, ker ta plin ne vsebuje za življenje nuji nega kisika. Glavna sestavina te ga plina je metan (CEL), imenujemo ga tudi močvirski plin. Je brezbarven, vnetljiv, nasičen ogljikovodik in lažji od zraka. Z zrakom pa tvori zelo eksplozivno zmes (predvsem v premogovnikih). V zaprtih, slabo ventilira-nih prostorih iztisne metan kisik. S tem pa je podana možnost prave zadušitve. Prvi znaki pomanjkanja kisika se kažejo v zmanjšani sposobnosti presoje, otežkočeno je izvajanje preciznih gibov in povečano je pešanje spomina. Medtem, ko dušenje nastopa postopoma, ponesrečenec preide preko več stadijev skoraj neopaznih sprememb obnašanja pa vse do smrti zaradi prenehanja dihanja in delovanja srca. Pogosto je nepokretnost prvi in edini znak nevarnosti v kateri je ponesrečenec. Ta znak pa je običajno prepozen. Ponesrečeni se celo lahko zaveda neizbežne smrti, vendar se apatično vda v usodo, ker je vse, kar se dogaja brez bolečin. Če pa pade vsebnost kisika pod 6%» obstaja le še dihanje kot nepravilno hlastanje po zraku, odmori brez dihanja postajajo vedno daljši. V tem stadiju se lahko pojavijo tudi krči. Dihanje hitro popolnoma prestane, srce pa deluje še nekaj minut. Kljub temu, da v naši toplarni do tega skoraj ne more priti, zahvaljujoč tehnični opremljenosti in varnostnim ukrepom, je vendar prav, da spregovorimo o prvi pomoči v slučaju zadušitve z metanom, butanom itd. Ponesrečenega prenesemo čim-prej iz nevarne atmosfere in se čimprej zapusti človeško telo po poti, po kateri je prišel —- torej preko pljuč. Reševalec naj ima izolacijski aparat. Ponesrečenec naj popolnoma miruje, da ne potroši že tako skromno količino kisika v telesu. Nudenje prve pomoči bo nekoristno, če ponesrečenec ne bo mogel vdihavati čistega zraka ali kisika. Če je bila koncentracija inertnega plina v atmosferi zraka nizka, se bo ponesrečenec hitro popravil. Umetno dihanje je potrebno, če je dihanje ponesrečenca počasno, nepravilno, prekinjeno ali če je dihanje popolnoma prenehalo. Metodo reševanja (usta na usta, usta na nos) je treba nadaljevati tudi med transportom. V veliko primerih je potrebna masaža srca. Priporočljivo je tudi ogrevanje ponesrečenca (odeja ali kaj podobnega). Nepravilno in življenjsko nevarno je polivanje ponesrečenca z mrzlo vodo. Posebna nevarnost je nevarnost eksplozije Metan tvori s kisikom nevarne eksplozivno zmes, ki pri kritični temperaturi vžiga eksplodira. Spodnja eksplozivna meja zmesi metana v zraku znaša 5,5 u/e, zgornja pa 13,5 "A. Med tema dvema mejama obstaja eksplozivno pod-, ročje in zelo hudo eksplozijo je pričakovati pri zmesi 9,5 %> mešanice z zrakom. Izvor kritične temperature, k: povzroči eksplozijo, so kajenje na delovnem mestu, razni prižigi ognja, električna iskra pri vklopu, udarec dveh trdih predmetov in seveda požar. Preprečitev koncentracije zme si dosežemo s stalnim prezračevanjem. Nastanku kritičnega vžiga žarne varnosti, opuščanjem kajenja na delovnem mestu, preprečevanjem isker, tako električnih kot tudi drugih. Potrebna je redna kontrola prisotnosti metana v delovni atmosferi s specialnimi napravami kemično, z eksplozi-metri ali rudarsko svetilko. Poleg metana so še drugi plini, ki jih vsebuje zemeljski plin in so tudi nevarni za zdravje ali celo človeka. To so ogljikov dioksid (CO2), ogljikov monoksid (CO), žveplov dioksid (H2S). Zadnji ima vonj po gnilih jajcih in je zelo strupen. Velika koncentracija — okoli 1000 mg/m3 — povzroči nezavest in hitro smrt, ker je paraliziran dihalni center. Če ponesrečenca hitro odnesemo na sveži zrak, je možna ozdravitev, ki pa kasneje ni popolna. Pri nižjih koncentracijah H2S nastopajo slabost, glavobol, bruhanje, bolečine v prsih in tudi vpliv na oči. Tako delo s plinom, kot vsako delo v industriji, spremljajo različne nevarnosti, ki imajo za posledice nesreče, ali celo poškodbe vseh stopenj. Le ob pazljivosti in upoštevanju varnostnih predpisov, s katerimi so delavci v energijskem oddelku seznanjeni, se lahko nevarnostim izognemo. Zoper nevarnost se moramo boriti organizirano. To pa je možno le, če predpise tudi poznamo. Precej zmotno je mišljenje posameznikov, ki mislijo, da je poučevanje iz varnosti pri delu le poseganje v prosti čas delavca. Prosti čas pomeni biti zdrav in srečen. Tega se vodstvo in celoten kolektiv toplarne zaveda, zato so tudi vse potrebno ukrenili. Po razpravi dr. B. Moškona priredil S. R. Redna kontrola s pomočjo ekspiozimetra je zaradi prisotnosti plina v zraku nujna, zlasti v bližini ventilov (na sliki: Josip Rahija pri delu) Razvoj Ljubljane je naš razvoj Zato nekaj zanimivosti o smernicah politike izvajanja družbenega plana razvoja Ljubljane v !etu 1979. Leto 1979 temelji na dosežkih 1978 in ga lahko pričakujemo z dokajšnjim optimizmom in ob spoznanju, da le s konkretnimi delovnimi nalogami in doslednim uresničevanjem le-teh lahko zagotavljamo stabilen in dinamičen ter celovit družbeni razvoj Ljubljane. Stabilnejšo dinamično gospodarsko rast pa lahko dosežemo le z večjo produktivnostjo dela, leto pa lahko dosežemo z boljšo organizacijo dela, večjim izkoristkom znanja, hitrejšim uvajanjem tehnologije, novih znanstvenih dosežkov in z domačimi inovacijami, z modernizacijo delovnih strojev in delovnih postopkov, boljšo ekonomičnostjo poslovanja, boljšim izkoristkom delovnega časa, z varčevanjem pri surovinah in reprodukcijskem materi-alu, z racionalizacijo režijskih opravil, boljšimi rešitvami v delitvi dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela ter menjavi dela na novih družbenoekonomskih odnosih. V te kvalitetne dejavnike razvoja so usmerjene naloge iz politike smernic in na njih morajo svoje delovne programe zasnova- ti vsi samoupravni organi, interesne skupnosti, sindikati, SZDL itd. Štiri bistvene naloge v letu 1979, ki pomenijo stvaren projekt nadaljnjega razvijanja in spreminjanja družbenoekonomskih odnosov, so najvažnejše za vsako delovno organizacijo: 1. Vsaka delovna organizacija in temeljna organizacija združenega dela mora imeti narejen konkreten plan za uresničevanje dela in nalog v konkretnih akcijah, kot so —• dvig produktivnosti, dohodkovno povezovanje, štednja pri surovinah ... Posamezna akcija se mora izvajati preko samoupravnih organov, seveda pa strokovno utemeljena s strani strokovnih služb. Gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela je treba ocenjevati po kazalcih, ki jih določa zakon o združenem delu, kajti ti najbolj nazorno in realno prikazujejo družbenoekonomske odnose in uspešnost poslovanja organizacij združenega dela. Služba družbenega knjigovodstva na ravni mesta obdeluje podatke po panogah in nam s tem omogoča, da lahko vsaka TOZD primerja svojo uspešnost in rezultate poslovanja z drugimi. Plani srednjeročnega družbenega razvoja, ki jih sprejemamo, nam narekujejo tudi obveznost, da tekoče ocenjujemo operativno 0 tovarni celuloze »Reberca« na avstrijskem Koroškem Veliko različnih informacij smo slišali v zadnjem času o Reberci. Lastnica tovarne ga. Erkerjeva je razširila tudi to, da bodo polovični delež njene tovarne, ki že pol leta ne obratuje zaradi gospodarskega Poloma, odkupile slovenske tovarne papirja in šle z njo v partnerstvo. To pa seveda ne drži, saj delavci o tem nismo ničesar odločali- SOZD Slovenija papir se je sicer z njo dogovarjal, vendar brez kakršnihkoli obvez. Bila je imenovana glavna komisija za tovarno Reberca, v kateri so direktorji vseh štirih delovnih organizacij, ki bi bile lahko zainteresirane za odkup — Količevo, Radeče, Vevče in Sladki vrh, nadalje predstavnik Ljubljanske banke in Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg glavne komisije pa so bile imenovane še naslednje tri Podkomisije: 1- Podkomisija za ugotovitev finančnega stanja v tovarni Reberca, v katero so imenovani: lov. Rajgelj, tov. Strajnar, avstrijski gospodarski izvedenec, ki je do sedaj pregledoval bilance Reberce ter predstavnika LB in GZ SRS. 2. Podkomisija za sestavo ekonomskega elaborata, v kateri so: ing. Stane Bonač in po en predstavnik LB in Gospodarske zbornice Slovenije. 3- Podkomisija za pregled pravnega stanja Reberce, v kateri so: nrgr. Drago Marolt, ki je angaži-rnl ustreznega avstrijskega odvetnika ter predstavnika LB in Gospodarske zbornice. Podkomisije so pričele z delom 3- januarja v Reberci. Svoja po-r°čila so dolžne oddati potem Slavni komisiji. Plačilo stroškov, ki bodo nastala Pri delu komisij, se bodo razdelila tako, da nosita LB in Gospodarska zbornica Slovenije stro-fne, ki bodo nastali z delom nji-povih predstavnikov, ostale stroge pa krijejo Papirnica Vevče, Pnpirnica Količevo, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče in Sladkogorska tovarna Papirja Sladki vrh in sicer po Procentualnem odnosu, s kakrš- *ni bi bile udeležene v bodoči skl v Leberco. Kolikor do sklenitve pogodbe v Reberci ne o Prišlo, pa se stroški delijo po enakih deležih. Glede na to, da je vse poslovale Reberce nejasno, ogromna iz- guba v zadnjem letu, glede na številne upnike, ki se oglašajo in glede na to, da so nejasne tudi obljube deželne in zvezne vlade, da pomagajo pri sanaciji Reberce, je bila ponudba SOZD verjetno malo nepremišljena in dana brez soglasja članic ter — ne da bi vedeli — brez zagotovila banke ali koga drugega glede finančnih sredstev. V podobnem položaju kot smo mi, ki nimamo denarnih sredstev niti za lastne potrebe in najemamo zato kredite, so tudi ostale slovenske papirnice in sredstev za odkup deleža v tovarnah torej ni; obstaja pa določen politični interes, vendar kdo bo le-tega pripravljen plačati? Lastnica Erkerjeva je bila izredno »ne fer« m nepriljubljena pri kupcih in verjetno je v času, ko ni surovinske krize, bilo prav to njeno obnašanje velik vzrok finančnega poloma. Po informacijah je tehnologija v tej tovarni zastarela, stari obrat nima dolgega življenjskega/ veka, je brez možnosti čiščenja odpadnih vod, ekonomsko in tehnološko zastarel in iztrošen ter z majhno kapaciteto za današnji čas (26.000 ton sulfitne celuloze letno). Lastnica je tovarno v polletju 1978 zaprla zaradi finančnega kraha in še danes ne dela; izguba je naraščala. Kolikor lastnica ne dobi partnerja, bo šla v konkurz. Seveda pa to g. Erkerjevi ne ustreza, saj ima potem na glavi švicarsko banko, ki je garant za kredite. Iz konkurza bi bilo mogoče potem obrat odkupiti brez ostalih obveznosti in s popolnim lastništvom. Delavski svet naše delovne organizacije je dal direktorju pooblastilo, da še naprej sodeluje pri pogovorih o tovarni Reberca, vendar brez obveznosti. O pogovarjanjih bodo vsekakor razpravljali in potem odločali le samoupravni organi tovarn — članic SOZD, saj obveze lahko sprejemajo le zbori delavcev ter samoupravni organi in nikakor ne more SOZD odločati v imenu članic. V. B. poslovanje in primerjamo, ali se sprejete obveznosti izvršujejo in če se ne, ali so za to sprejeti ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo doseganje planiranih ciljev. 2. Analiza poslovanja oziroma razprava o zaključnih računih ne sme biti le formalno knjigovodsko dejanje, ampak osnova za temeljito analizo gospodarskih dosežkov TOZD in DO in pa osnova za konkretne samoupravne in družbenopolitične akcije za spremembo obstoječega stanja na boljše. Zato mora razprava med delavci o zaključnih računih potekati že v času nastajanja zaključnih računov in se nadaljevati ob njihovem sprejemanju oz. po predložitvi SDK. Tudi v naši DO smo v začetku meseca februarja na zborih delavcev vodili široko razpravo pred zaključnim računom in se veliko pogovarjali o analizi poslovanja. 3. Široka akcija za dvig produktivnosti, kajti razvoj posameznih organizacij združenega dela kot razvoj v Ljubljani nasploh je treba intenzivirati. V akcijo pod geslom »Človek — delo — produktivnost« se morajo vključiti vsi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vsa znanost. To pa narekuje več investicijskih naložb v znanje in tehnologijo ter manj v beton. Omogočiti je treba uporabo notranjih rezerv, ki nedvomno obstojajo, to pa lahko dosežemo le s skladnostjo in celovitostjo materialne proizvodnje ter družbenih dejavnosti kot enovitega sistema. 4. Priprava novih osnovnih smernic plana temeljnega razvoja in srednjeročne usmeritve; mestna konferenca ZK Ljublja-ljane je med aktualne naloge za leto 1979 v izvajanju politike smernic družbenega razvoja Ljubljane uvrstila tudi to in opozarja na sprejete sklepe sej m stališč, ki temeljijo na obsežni razpravi v zvezi komunistov v Ljubljani. Mestna konferenca ZK obvezuje vse komuniste, da z demokratično razpravo in aktivnim delovanjem v sindikalni organizaciji, SZDL. ZSMS, delegatski sestavi skupščin občin in mesta ter na splošno v vseh delovnih okoljih, upravnih in izvršnih organih dosežejo realizacijo zastavljene politične usmeritve. Ker je razvoj mesta Ljubljane NAŠ RAZVOJ, ob njem nikakor ne smemo ostati pasivni, pač pa moramo z vsemi možnimi akcijami prispevati zanj svoj pozitivni delež. Se veliko vprašanj, ki bi bila z združeno močjo rešljiva, je potrebno proučiti, tako na primer: ■—• kako dosledno zagotoviti, da bo rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo produktivnosti dela, vendar obenem dosežena večja akumulacija, — kakšne ukrepe sprejeti, da bodo samoupravni sporazumi v letu 1979 tudi dejansko izvajani, — kako stopnjo rasti družbenega proizvoda še dvigniti iz zastavljenih 6%>, — kakšni ukrepi so potrebni za znižanje materialnih stroškov ter večje varčevanje, — kako zagotoviti dvig produktivnosti od 3,5 °/u na 4,5 °/o itd. S prihranjenim vsaj 1'% materialnih stroškov in dvig,om produktivnosti za 1 «/o bi v Ljubljani dosegli ogromno povišanje dohodka, s tem pa seveda za nas vse lepše in boljše življenje v njej. Vida Bartol Beseda o onesnaženem okolju ni lepa beseda Odpadki so nujni, treba pa jih je pravočasno odstraniti Reševanje dejanskih problemov onesnaževanja okolja lahko človek gleda tudi s svoje čustvene strani. Naš poznoin-dustrijski svet je naseljen tudi s celo vrsto poniglavcev. Oni so odkrili meje razvoja in temu primemo višajo življenjske zahteve. Tožijo nad naraščanjem prometnega kaosa in istočasno kupijo še svoj drugi avto. Obžalujejo usodo tretjega sveta in istočasno tožijo nad »razmetavanjem« za pomoč v razvoju, pridigajo o zmožnosti in nesmiselno razmetavajo surovine in energijo. Nič drugega ni s problemom okolja. Nekateri so nad vse neobzirni pri kajenju v lokalu, v vlaku, v pisarni ali v zaprtem delovišču in ne upoštevajo svojih sosedov. Kaj hitro pa so sposobni poslati časopisni založbi pismo bralcev, v katerem se pritožujejo, da je v okolici te ali druge tovarne zrak malo manj kot okužen s smrtjo. Očitno taki ljudje nimajo nagnjenja konstruktivno kritiko spraviti v pravo odvisnost. Seveda obstojajo v mnogih industrijskih območjih, med njimi tudi v industriji celuloze in papirja problem okolja. Neodpustljivo pa je, da velikokrat mešamo dejanske probleme s histerijo i/n smo pri tem strašno zadovoljni, če lahko odgovorimo s frazami. Ostanimo pri stvarnosti in skušajmo razkriti, v čem obstojajo problemi okolja pri industriji celuloze in papirja, kako jih lahko rešimo in kaj smo pri tem že storili. Odpadne vode pri proizvodnji papirja nosijo s seboj vlakna uporabljive polsnov!, celuloze, lesovine, kakor tudi polnila, lepila in barve. Ker so za proizvodnjo papirja potrebne velike količine vode, je posledica tega tudi obilnost odpadnih vod, ki pa so jim papirni-čarji posvetili veliko pozornosti in razvili krožne obtoke teh vod znotraj obratov in ekonomskih vzrokov. Za lovljenje vlaken v proizvodnji papirja obstaja množica naprav, ki delujejo na osnovi sedimentacije, flotacije, filtriranja in podobno. Obstaja pa problem, ki je bolj optičnega značaja, ni pa kritičen. To je obarvana voda, o katere škodljivosti ne moremo trditi. Seveda ima celulozna in papirna industrija tudi probleme z onesnaževanjem zraka, po- sebno pri sežigu lužin in pridobivanju prvotnih kemikalij. Vedno bolje pa je na področju dimnih plinov pri kotlarnah, zlasti pri uporabi zemeljskega plina, ki skoraj nima vpliiva na onesnaževanje. Kljub temu, da se sama industrija papirja trudi omiliti ali popolnoma sanirati odpadne vode, nadzorujejo to področje različni inšfpektora-ti, ki upravičeno zahtevajo čistost vode in zraka. Tako je bilo možno doseči ukrepe, ki varujejo okolje. Ti ukrepi so tako stari, kot je stara sama industrija papirja'. Najprej so nastali iz zgolj gospodarskih vidikov, ko je bilo ugotovljeno, da je v odpadnih vodah tudi dragocena surovina, ki jo je treba izrabiti. Istočasno pa je bila poraba sveže vode vedno manjša. Hvale vredna so dejstva, da hoče papirna industrija, predelati vedno več starega papirja. Ob tem podpira vse acije zbiranja te surovine, ko zasleduje čim manjšo norabo lesa. in varuje gozdini fond, obenem pa prispeva k čistoči okolja. Le kdo bolj ko/t papirna industrija želi, da bi bili na odlagališčih le neuporabni materiali, ne pa cele gore odpadnega papirja, ki bi lahko nadomeščal dragocene surovine. Znane so akcije npr. šolske mladine za zb1' ran j e starega papirja. One v-liko prispevajo in so hvale vredne. Vendar to ne bo rešilo problema, če mi sami ob vsakem trenutku ne vzgajamo sami sebe in ne pazimo na red in čistočo. S. R. Na novo ustanovljenemu pevskemu zboru na pot Glasbena kultura je ena tistih kultur, ki daje narodu obeležje razgledanosti in ga uvršča nad povprečje. Prav ta se je v zadnjih dveh desetletjih razmahnila in po načinih izvajanja izbrala nešteto poti. Vrste -glasbe so tako različne, da se je težko opredeliti in oceniti eno za boljšo od druge. Vsekakor je vokalna glasba ena naj starejših in obstoja odkar človek živi. Šele kasneje so se ji pridružili instrumenti vseh vrst od najbolj primitivnih do karakterističnih za posamezne narode do zelo zahtevnih in tehnično dovršenih. Že od nekdaj je pesem spremljala posamezne dogodke in bila tem dogodkom primerna, bodisi da je izražala žalost, vesele dogodke, razpoloženost, navdušenje, slovesnost, da je pomirjala ali krepila moč in zagnanost. Tako so Prve vaje moškega zbora. Pevci bodo morali premagati še veliko težav Pevke pri vaji Krvodajalci so spet dokazali svojo požrtvovalnost Pred letošnjo krvodajalsko akcijo je sindikalna organizacija razposlala članom kolektiva anketo, s katero naj bi dali pristanek za udeležbo. Presenetljivo je, da je veliko ljudi razumelo to humano akcijo in potrebo, ki jo ima naše zdravstvo, ko nudi pomoč ob obolenjih in nesrečah. Določena sta bila dva krvodajalska dneva — 7. 2. in 23. 2. 1979. Za prvi rok se je javilo 66 krvodajalcev, k odvzemu pa jih je prišlo 68. Tudi za drugi rok, ki ob pripravi lista še ni zaključen, je pričakovati večje število prijavljencev. Sindikalna organizacija se tudi v imenu Rdečega križa zahvaljuje darovalcem krvi in upa, da bodo to plemenito navado ohranjali tudi naprej. S. R. Iz foto kluba Za to številko smo izbrali fotografijo z razstave, ki je bila odprta v počastitev dneva JLA in 15-letnice Društva ljudske tehnike v avli Kulturnega doma na Vevčah. Na prosto temo je 10 članov fotokluba DLT-Papirnica Vevče prikazalo 52 svojih fotografij. V 6 dneh (od 22.—27. decembra 1978) si jih je ogledalo kakih 100 obiskovalcev, približno 50 se jih je vpisalo v knjigo vtisov. Iz nje smo izluščili nekaj najtvornejših pripomb in mnenj: Razstava je sicer v redu, pogrešam pa motive iz vsakdanjega življenja ... Slike so zelo lepe. Razstava mi je bila všeč ... Premalo slik, to je samo »mini razstava« .. . Slike so mi zelo všeč in upam, da jih bo drugič več . .. Pogrešamo slike »delavskih Vevč« ... S temi razstavami se bo tudi povečalo število članov fo-to-kluba . . . Ideja je pohvale vredna, le naprej po tej poti. .. nastale mnoge prigodne pesmi in skladbe, iz katerih so se razvila tudi velika glasbena dela. Slovenci lahko trdimo, da smo glasbeni narod, saj že prislovica pravi: »Trije Slovenci — zbor«. Če spremljamo naše narode, je res, da smo peli ob vsaki priložnosti, obenem pa se sprašujemo, zakaj naj bi ta pesem in to prepevanje ne bilo organizirano, tako kot je bilo, denimo v NOB. Tu je bodrila borce v naj hujših trenutkih in dajala dobro razpoloženje takrat, ko so slavili uspeh. Lepo je, kadar se ubrana pesem ob večerih oglasi pod vaško lipo, kar je danes že sila redko, ali ko z odra ob različnih proslavah in drugih prireditvah zadoni pesem, izbrana nalašč za to priložnost. Na Vevčah in v okolici so že obstojali pevski zbori, nekateri že prav kvalitetni. Spomnimo se posameznih društev pred vojno kot sta bila Svoboda in Vzajemnost, manjših pevskih zborov po vojni in enega naj večjih zborov OF, ki je deloval v sklopu KUD »Jože Mazovec« do leta 1956 in je imel nad 100 pevk in pevcev. Iz težko razumljivih vzrokov je zbor prenehal delovati. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je tako stvar težje ponovno obuditi k življenju kot pa na novo začeti. Že nekajkrat so sindikalna organizacija in ljubitelji zborovske glasbe in pobudniki kulturnega življenja zadnja leta to poskušali, vendar uspeha ni bilo. Vse kaže, da je sedaj gora le rodila. Na pobudo organizacije OOS in kulturnega referenta, to- variša Naceta Zajca, so napravili anketo, v kateri naj bi ljubitelji zborovskega petja izjavili, ali so za pristop k ustanovitvi našega pevskega zbora na Vevčah. Akcija je bila kronana z uspehom. Na sestanku prij avlj encev 16. I. 1979, ki ga lahko štejemo tudi že za preizkusno vajo, se je zbralo lepo število pevk in pevcev. Med njimi je bilo nekaj takih, ki že imajo nekaj izkušenj iz zborovskega petja, nekaj pa tudi začetnikov, ki pa se bodo z dobrim vodjem, vestnostjo in marljivostjo kmalu vklopili v ubranost zborovskega petja. Pogrešali pa so najmlajše. Vodstvo zbora želi, da bi poleg članov kolektiva Papirnice Vevče k zboru pristopili tudi krajani Vevč, posebno pa je vabljena mladina, ki je sedaj bore malo vključena v katerokoli kulturno skupino. Z ozirom na število prebivalcev Vevč in okolice, bi iz te iniciative kaj lahko nastal dober in številčen zbor, ki bi poleg pihalnega orkestra in dramske skupine predstavljal kulturno sposobnost Vevč, nastopal ob vseh priložnostih in raznašal pesem tfu-di izven kraja. S. R. Likovniki pozor! V okviru kulturne komisije pri konferenci OO ZS smo v naši DO letos ustanovili med drugim tudi odbor za LIKOVNO DEJAVNOST. Predsednik tega odbora je Vinko Ježek iz obrata Vzdrževanje. Iz delovnega načrta odbora je razvidno, da je prva razstava del predvidena že za krajevni praznik 24. junij. Na to razstavo bo povabljen tudi strokovnjak, ki se bo z avtorji del in ostalimi ljubitelji likovne umetnosti tudi pogovoril in jim svetoval. Da bi do te razstave izmenjali vpogled del po smereh, bi morali vse likovnike evidentirati do marca meseca, zato pozivamo vse ljubitelje te dejavnosti, poznane in skrite talente, ki jih je med tisočdvestotimi člani našega kolektiva prav gotovo nekaj, da se čimprej oglasijo pri tov. Ježku. Z vključitvijo v odbor za likovno dejavnost boste prispevali svoj delež k oživitvi kulturne dejavnosti v naši tovarni, k oživljanju kulturnih vrednot, dobili strokovne nasvete in pomoč ter spoznali nov krog prijateljev, ki jih druži enak »konjiček«. V. 33. »Zima« (foto: Matjaž Intihar) Ob toplarni Stagnacija belgijske papirne industrije Ugodna konjunktura belgijske papirne industrije v letu 1976 se lani ni nadaljevala, tako da je prišlo celo do nazadovanja proizvodnje in potrošnje. Po poročilu strokovnega združenja se je dvignil uvoz v razdobju 1973—77 za 42,9 odstotkov na 224.181 ton, izvoz pa le za 33,3 odstotka na 179.653 ton. Obenem se je potrošnja povečala za 4,8 odstotka na 772.134 ton, domača proizvodnja pa za 7,8 odstotka na 727.606 ton. Število v panogi zaposlenih se je v istem razdobju znižalo od 12,264 na 10.071 oseb. Storilnost na delovno uro se je dvignila od 36 kilogramov v letu 1973 na 44 kilogramov v zadnjih treh letih. Vir: Nachrichten fur Aussenhandel 232, 29. 11. 1978« Moj jaz Ali se hočeš odvaditi kajenja? O škodljivosti kajenja slišijo in beremo vsak dan. Kljub temu, da vemo, da je naše zdravje zaradi nikotina doma in na delovnem mestu ogroženo, pa vseeno kadimo naprej. Včasih se morda celo poskušamo odvaditi, pa ne gre in ne gre. V zvezi s tem vas želim informirati, da bo tovarna LEK *z Ljubljane pričela z raziskavo ANABAZINA, ki lajša težave, ki jih imajo tisti, ki se odvajajo kajenja. Iščejo prostovoljce; prijavite se lahke Pismeno ali po telefonu na številko 555-122 (Lek, Celovška 135) interna 92. Na omenjeni številki v TOZD »Razvoj in raziskave« — oddelek za nove farmacevtske proizvode dobite tudi dodatne informacije v zvezi % raziskavo ANABAZI- Na. V. B. Vsi imajo svoj jaz, vsaj pravijo tako. Kje je pa moj? Mogoče sem ga izgubila, mogoče ga nikoli nisem imela. Pomagajte mi! Poiščimo ga skupaj v rožah, v mesečini, v sončnem žarku. Kdo ve ... morda se je izgubil na umazanih ulicah v kakšnem predmestju. Mogoče pa je pobegnil hudi bolezni, ki ji pravimo hinavščina! Ce, ga najdete, mi sporočite, toda prej ga dobro poglejte! Morda je to vaš jaz! Kajne, da ste ga tudi vi izgubili? LENA Redna letna zbirka Prešernove družbe 1978 Člani — naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti — Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50,— din (broširana) oziroma 65,— din (vezana). Vse knjige bodo člani — naročniki prejeli v drugi polovici novembra. ; M.M Za tako delo je treba kar precej' poguma. Delo so monterji opravili novembra 1978 Nagradna križanka »8. marec« In e kdaj vrh. Ipoveljnik v Franciji kralj Itake m * n sestavil I. SONC pele ' linček pas, vezilo proizva-jalec vi= sokokalon goriva notes, rokov -ni k rudnik rjavega premoga pri Črno ml). vrsta o plo = d it v e trda kovina, orjak, velikan spansko mestece blizu Seville naš arh izteki in slikar (Borisi Iran lajna armada molenje, nagajanje nemški avto hiter Škot ski ples risal L.l. vevška TOZD nasilnik, napadalec skopljen bik pripoved m pesem vas pri Ljubljani judovska 7o čina strup, alkaloid v čaju mors ka rastlina elan gertnansk. plemena slika golega telesa Odiseja in Pene -lepe -jmorski boben gong lošcilec posode, oosteklar zdra ■ vilo glavno mesto Armenske S SR južni del Francije /ezmk če karta -gin ski vojsko: okrasni kamen Nova Gvineja focajka, strežajka, vodnica tekočina v žilah predsednik ZDA popevka rica (tleri) plosc. mera prebi■ va lec ZDA strokovnjak za jezik nase sos ede na sa republi ka hrast zadnjica fran. pisatelj [Emile) vojaška enota skupno ime za p še nico, rž,o ječmen itd. mestece v Nigeriji blizu kraja Calabra praska; poškod • ba kratica za to je osebni zaimek konica reka v SZ pritok Drine potnik, popotnik duhov -nik znc. najpogo- stejši veznik Boris Strel znak za nikelj kazalni zaimek q las o s I o v je Subotica odposlanec kurir sovjetski Šahovski velemojster, že sv. prvak i'fl i ha it) afriški veletok časovna enofa prebival-ke evropske otožne države znak za ti ta n ime pesnika Zupančiča gl.mesto Italije 'original) Rešitev novoletne križanke Vodoravno: Atair, kanon, vse najboljše želi NASE DELO, pes, Sagan, TS, hugenot, Ik, gren, šok, DS, kop, srce, VA, erotomani, APA, Klančar, lepidolit, rt, L. N. T., očrnitev, alk, Eritreja, vnetje možganske mrene, noma, Na, Irkutsk, IS, Ina, ojnica, toaleta, Mo, Steiner, Aksakov, Lvov, ep, mina, Joviča, k ocen, kap, JL, Ho, ica, Caen, deravica, Havaji, Sandi, etan, terier, rej, agent, molika, Ind, reva, vezir, ecu, Antares, bal, Ka, ekcem, Lee, odtekanje, or, otrok, lina, vrv, Niitaka, elastika, erar, Miro, osivelost, Nica,i Varšek, biret, Popit, Raeder« CKS, Opatija, Askold, Eak, koledar. Pravilno so rešVi in bili izžrebani: 50.—din SPUNT Milica 50,— din SLATENŠEK Zora 50.— din KLANJČAR Nada 100.— din ZIDAR Cenka 200.— din KAMNAR Nada Rešitve slikovne križanke »8. marec« pošljite na uredništvo do 13. marca 1979. Izžrebali bomo spet 3 nagrade po 50.— din, dve nagradi po 100.— din in eno nagrado za 200.— din. Vojna Pišem pesem za vse dobre ljudi. O, ko bi imela toliko moči, da bi jim dala mir in ljubezen. Pišem pesem za vse otroke na tem svetu, vsem bi dala sonca ob Novem letu. O, ko bi imela toliko moči, da bi vsem pogledala v oči. A povesile bi se moje veke. Se oči zazrle v dno temačne reke, kjer je utonilo sonce svetlo, od koder meče le svetlobo medlo. V vsem tem hudem sonce je utonilo, da bi le kdaj se spet vrnilo. O, ko bi imela toliko moči, dala bi jim sto in sto luči in vsakemu še košček sonca v roke. Bi utolažila vse te otroke, katerim ne upam zreti v oči? Preveč me njih uboštvo boli. Je to tolažba, pesem ta? Še večjo rano zarezala je v dno srca pesem ta. Pa pravijo, da ni pekla! A kaj je tam, kjer vojna divja? LENA ■ KADROVSKA SLUŽBA POROČA DECEMBER 1978 Prišli: Rosič Dobri voj e — pom. zavijača papirja Jeriha Igor — zidar II Jukič Ivan — obratni ključavničar Križ Franc — nakladalec papirja Bytyci Shaban — nakladalec papirja Markovič Bosijok — pospravi j alec izmeta Lacmanovič Radoslav — vnašalec Avramovič Dobrila — snažilka Odšli: Vintar Vilibald — snemalec lesovine, umrl Bajrektarevič Husein — pomožni delavec Knjeginič Milorad — pospravljalec izmeta Rodili so se: Četojevič Budimirju sin Dalibor Jeleč Marku hči Dijana Paunovič Dragici hči Snežana Žgajnar Dušanu hči Mateja Fister Tatjani sin Matjaž Zalar Antonu sin Boštjan Selan Branki hči Urška Čestitamo! Poročili so se: Cordič Besim z Abdič Hasnijo Cerar Milan s Pokovec Marijo Kopecky Vilibald z Zelič Marijo Čestitamo! JANUAR 1979 Prišli: < Cogič Nikola — nakladalec papirja Bunjaku Ali — pom. str. za premaz, naprave Camdžič Rešid — obratni ključavničar Zlojutro Dušan — pospravljalec izmeta Novičič Božidar — manipulant Kcrhlanko Jože — paznik pap. stroja Hadžič Muhamed — manipulant Jetullahi Nazif — pospravljalec izmeta Kneževič Mile — razkladalec surovin Selan Jože — pom. vodje zav. str. formatov Osmanagič Sabit — pom. vodje preč. rezal, stroja Džaferovič Refik — pospravljalec izmeta Rusič Jandrija — atest, varilec Odšli: Škrinjar Milan — pom. vodje preč. rezal, stroja Ališič Fajdo — čistilec lesa Anžur Franc — pom. vodje tiskarskega stroja Vasilič Savo — paznik pap. stroja Radulovič Krsta — razkladalec surovin Baltič Atif — pom. delavec Omanovič Sajid — pospravljalec izmeta — v JLA Jeriha Igor — zidar II — v JLA Kočar Aleksander — pom. vodje zav. stroja formatov — v JLA Kunaver Dušan — paznik pap. stroja — v JLA Lalič Živorad — pospravljalec izmeta — v JLA Lampič Tomislav — strugar III Habič Marjan — referent za toplotne naprave — v JLA Mlakar Lado — pakiranje izmeta — v JLA Šircelj Franci — manipulant — v JLA Vokič Vašo — voznik viličarja — v JLA Bajrič Alaga — vodja zav. stroja formatov V. PS — v JLA Milovič Mihajlo — vodja preč. rezal. stroja — v JLA Balažič Radislav — manipulant — v JLA Delibegovič Anže — pom. delavec v kov. delavnici — v JLA Poročil se je: Hasanovič Omer z Babič Refiko Čestitamo! Rodili so se: Lovše Janezu hči Maja Urbanc Stani hči Maja Čestitamo! —ROSE DELO — Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.