THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 220.
CHICAGO, ILL., SREDA, 13. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 13, 1929.
LETNIK XXXIII.
Hi kmetje za izselitev. - Volilni poboji v Mehiki
RUSKI KMETJE NEMŠKE NARODNOSTI SE SKUŠAJO V CELIH TRUMAH IZSELJEVATI IZ RUSIJE. — VLAD-NI UKREPI PROTI TEMU. — GOVORICE, DA VLADA NAMERAVA IZSELJ UJOČE SE KMETE UKANITI.
Moskva, Rusija. — Resne skrbi je začelo povzročati sovjetski vladi namera po izselitvi ruskih kmetov, ki je že postala takorekoč nalezljva in zavzema čimdalje večji obseg. Odkar so namreč zvedeli ostali kmetje nemške narodnosti sirom Rusije, da se izseljujejo takozvani Menoniti, pripadniki neke nemške verske sekte, katerih se je iz raznih krajev države zbralo pred Moskvo okrog 14,000, so začeli vsi drugi prodajati svojo lastnino, da si dobe za potne stroške do Moskve, kjer nameravajo dobiti dovoljenje za izselitev. Ta manija je zavzela že tak obseg, da so se oblasti smatrale prisiljenim, da izdajo proti temu najstrožje odredbe. Želez-nince so dobile ukaz, da ne smejo prodajati voznih listkov nemškim kmetom, tiste pa, ki se je že nahajajo na poti proti Moskvi, morajo takoj odpraviti nazaj v njih domači kraj. Vlada je tudi odredila, da ne sme nihče občevati z Menoniti, ki stanujejo v lesenih barakah v predmestju Moskve, kjer čakajo na svoj odhod. Okrog barak stoji močna policijska straža, ki ima nalogo, aretirati vsakega Rusa, ki bi ga zasači-* la, da skuša govoriti z Nemci.
Tem Menonitom je vlada sicer izdala dovoljenja za izselitev a je vsak posameznik moral plačati za vizo po $110. Zdaj pa so se pričele razširjati govorice, da jih vlada misli preslepariti, da jih namreč namerava odpeljati namesto v inozemstvo na kako zapuščeno planjavo v Sibiriji in jih tam naseliti. Nemško poslaništvo, ko je zvedelo za te govorice, je proti nameri, ako je resnična, vložilo oster protest.
-o-
NJEGOVA LASTNA KNJIGA GA POSTAVILA M A SUM Berlin, Nemčija. — Mlad nemški pisatelj, Martin Lam-pel, ki je zaslovel po vsem nemškem' svetu, je obtožen u-mora in se nahaja v preiskovalnem zaporu v Šleziji. Pred kratkim je izdal roman, katerega dejanje je vzeto iz revo-lucijske dobe po svetovni vojni. in popolnoma sliči umoru, • ki se je v resnici dogodil v letu 1921, in ki je še do zdaj ostal nepojasnjen. Kakor je neka priča izjavila, je bil pisatelj v neposrednem stiku z okoliščinami, ki so dogodek obdajale. Sumi se torej, da je bil Lam-pel sam tisti, ki je umor izvršil, in da se je zdaj izdal nehote s «vojo knjigo. Ko je bil obtoženec aretiran, je ogorčeno protestiral in zatrjeval svojo nedolžnost, kar pa mu ni pomagalo.
TIPOGRAFI PRIBORILI VIŠJO PLAČO
Chicago, 111. — Tukajšnja tipografska unija in lastniki komercijalnih tiskarn so se ze dinili in sklenili pogodbo, veljavno za nadaljnih pet let, po kateri je povišana plača dnev nim delavcem od $54 na $57 na teden: nočnim delavcem pa od $58 na $60 na teden.
ZRAČNI POVELJNIK KITAJSKE.
KRVAVI POBOJI
V__MEHIKI
Politični sprevod po mestu ene stranke je napadla druga stranka, kar je imelo za posledico krvavo bitko.
Mexico City, Mehika. —
Čim bolj se bližajo predsedniške volitve, tem bolj postaja politična strast v Mehiki razgaljena. Preteklo nedeljo se je v temi mestu razvila prava bitka, v kateri so izgubile življenje tri osebe, ranjenih pa je bilo okrog 25. Nemiri so se pričeli, ko je takozvana protire-volucijonarna stranka, ki ima za predsedniškega kandidata Jože Vasconcelosa, priredila mogočno politično parado v mestu, katere se je udeležilo do 15,000 oseb. Ko je sprevod prispel do glavnega stana nasprotne stranke, ki ima za kandidata P. O. Rublo, so začele s strehe poslopja najprej padati zasmehljive opazke, katerim pa je sledilo kamenje in opeka, in končno streli iz samokresov in pušk. To je dalo povod za splošno bitko, v kateri je padlo nad 500 strelov.
Čez pol ure je pretepanje ponehalo, in sprevod se je nadaljeval. Ko pa so manifestan-ti nameravali nastopiti pot proti predsednikovi palači, jim je vojaštvo zastavilo pot, ki je tudi preprečilo nadaljnje nemire. Noben izmed kandidatov se ta dan ni nahajal v mestu.
Volitve se bodo vršile prihodnjo nedeljo, in oblasti so izdale varnostne odredbe, da ne pride do zopetnih izgredov.
-o-
ZAVAROVALNICE SE BRANIJO ZAVAROVATI ZRAKOPLOV "GRAF ZEPPELIN"
Underwood and Underwood.
Dečko, ki ga vidimo na sliki, je vrhovni poveljnik kitajske zračne armade, gen. Chang Wai Jung. Nahaja se v Ameriki, kjer proučuje ameriška letališča, da bo lahko po njih uzorcu postavil enake potem v svoji kitajski domovini.
ITALIJAN. DIPLOMATA PRETEPLI
V kabareju sta si Jugoslovan in Italijan "napovedala vojno", v kateri pa je bila italijanska "armada" poražena.
Belgrad, Jugoslavija. — Da
ni treba potrebno, da bi se reševali meddržavni spori samo za zelenimi mizami, ali pa na bojnih poljanah, marveč tudi na bolj zabavnih in prijetnih krajih, sta skušala dokazati neki Beograjčan, M. Rodojlo-vič in pa ataše italijanskega poslanika v Belgradu, Col. Cas-sone. V nekem nočnem lokalu, recimo v kabareju, je bilo v četrtek, 7. novembra. Šam-panjc so pili, "samo za žejo", s šampanjcem1 je prihajala toplota v glavo, toplota je povzročila valovanje krvi, in ti krvni valovi so prestopili bregove in udarili na patrijotični čut. In ko je ta čut okusil slast krvi, je gledal okrog, "koga bi požrl". In našel je svoj objekt. Ker ni italijanski ataše mogel i najti nikakega drugega pred-
KRIŽEMJVETA
—	Berlin, Nemčija. — Kakor se glase poročila iz Rusije, je sovjetski zunanji minister, Geo. Čičerin, vsled slabega zdravja odložil svojo službo. Nahaja se v zdravilišču v nemškem mestu Wiesbaden.
—	Rim, Italija. — Italijanski kralj Victor Emanuel je praznoval v ponedeljek svoj 60. rojstni dan. Splošnemu slavlju se je pridružila tudi katoliška cerkev v* Italiji, prvič izza leta 1870, ko je tedanji kralj nasilno uropal papežu njegovo državo, a je bil spor v letošnji lateranski pogodbi poravnan.
—	Roosevelt Field, L.I. - Svetovni rekord v skoku iz aero-plana s padalom je bil dosežen j preteklo nedeljo, ko je 16 oseb istočasno skočilo s padalom z istega aeroplana in so vsi srečno pristali na zemljo. Do zdaj so imeli ta rekord vojaški letalci Zed. držav, ki so nedavno izvršili skok v skupini 12 mož. Med sedanjimi šestnajstimi o-sebami so bile tri ženske.
F. LACHESNEZ-HEUDE.
Slika nam kaže glavnega prometnega managerja paro-brodne družbe French Line, Felix Lachesnez-Heude, ki se je ravnokar povrnil na parni-ku lie de France iz Evrope, kjer se je udeležil važnih konferenc med raznimi parobrod-nimi družbami.
Iz Jugoslav!!©*
PODROBNOSTI O SPORAZUMU MED RUDARJI IN TRBOVELJSKO DRUŽBO. — AVTOMOBILSKE NEZGODE V JUGOSLAVIJI. — RAZNOTERE DRUGE VESTI ŠI-ROM STARE DOMOVINE.
Berlin, Nemčija. — Spomladi prihodnjega leta namerava jo z zrakoplovom "Graf Zep-.	.
pelin" napraviti polet preko meta 8	l,h)™f*
severnega tečaja. Za ta polet ^ proti Rado,lovicu prezir-
so hoteli zavarovati zrakoplov lJlv0 lzrazl1' da ie Beo*rad u"
sam, kakor tudi njegovo moštvo. Pri tem pa so zadeli na nepričakovane težkoče; nobena nemška zavarovalnica namreč ne mara sprejeti rizike na se in so vse zavarovanje odkloni^ To je tembolj nenavadno, ker je zrakoplov za svoj zadnji polet okrog .sveta zavarovalnino z lahkoto prejel. Kapitan Burns se je izrazil, da se bo obrnil na ameriške ali angleške zavarovalnice, ako bo njegovo prizadevanje v Nemčiji brezuspešno.
— Brussel, Belgija. — Poro ka princesinje Marie Jose z italijanskim prestolonaslednikom Humbertom je končno določena na dan 8. januarja, da se bo skupno praznovala z rojstnim dnem' italijanske kraljice Elene.
mazano mesto. Radojlovič ga je zavrnil, češ, če je Beograd umazano mesto, kaj naj se potem sfele reče o Rimu. Beseda je dala besedo, Beograd in Rim sta zamenjala z Jugoslavijo in Italijo, in si napovedala vojno, ki sta jo tudi takoj začela, v kateri je pa Italija žalostno podlegla. Ataše je dobil krepko buško v obraz in kmalu je bil na tleh, Radojlovič pa na njem; slaba bi se godila "italijanski armadi", ako bi Jugoslovana njegove lastne "čete" ne zvlekle proč.
Naše sožalje Mussoliniju; z vsem svojim militarizmom še ni dovolj treniral svojih "čet' da bi bile kos Jugoslovanom
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o-glasi!
VLAK USTAVILI IN IZRO-PALI
Los Angeles, Cal. — Drveči vlak se,je ustavil sunkoma in lokomotiva s prvima dvema vozovoma se je prevrnila preteklo soboto ponoči, ko je bila s proge odtrgana ena tračnica z očividnim namenom' vlak u-staviti. Neposredno po nesreči sta se namreč pojavila iz teme dva moška in s samokresi v roki skočila na vlak ter oropala vse potnike. Delo sta imela lahko, kajti vsled panike, ki je nkstala po nesreči, so bili vsi potniki zmešani in ni nihče mislil na obrambo. Po opravlie-nem»delu sta bandita enako hitro zopet izginila v noč in vse iskanje za njima je ostalo brezuspešno. Pri nesreči je dobil nevarne noškodbe strojevodja; drugih človeških žrtev ni zahtevala.
-o-
KAJ POVZROČI PREHLAD?
Cambridge, Mass. — Par zdravnikov v tem mestu se je odločilo, da hočejo na vsak način dognati, kake okoliščine so najbolj nevarne za prehlad. Zaprli so se torej v vročo sobo, trdo delali par ur, da je pot tekel raz nje, in so nato v takem stanju šli ven na mrzlo cesto z namenom, — da bi se prehladih. Ni se jim posrečilo; vsi so ostali zdravi. Zdaj so se namenili za ravno nasprotno metodo; ta teden bodo namreč namesto vroče sobe izbrali mrzlo in postopali kakor prej. Upajmo, da bodo imeli več "sreče" in da bodo dobili zaželjeni prehlad.
PETNAJST ŽRTEV
AVTOMOBILA
V enem dnevu avto povzročil 15 smrtnih slučajev. — V enem samem slučaju trije mrtvi in dva težko poškodovana.
Trboveljski sporazum in rudarska direkcija.
Belgrad, 24. okt. — Rudarska direkcija je z zadovoljstvom sprejela vest, da se je ob dobri volji rudarjev in Trboveljske premogokopne družbe izognil mezdni boj. Nabavni prispevek rudarjev se bo zvišal za pi-ibližno 50 odstotkov v razmerju s prejšnjim letom. V prvi kategoriji dobijo torej letno 375, v drugi 300, v tretji 225 in v četrti 150 dinarjev, torej okoli 50 odstotkov več, kakor dosedaj. Ta povečani nabavni prispevek se bo plačal 15. decembra za nazaj vsako leto. Obenem je TPD izrazila pripravljenost, da se v večji meri kot dosedaj bavi v svojih revirjih s stanovanjskimi vprašanji. Obljubila je, — rudarska direkcija bo strogo pazila na ^o — zgradbo novih, posebno stanovanjskih hiš, od katerih so se nekatere že začele graditi. Obenem namerava TPD dati delavstvu, ki je zanesljivo, posojilo v skupni višini do 40 milijonov dinarjev, da bi si delavstvo lahko na ta način samo gradilo stanovanjske hiše. Posojilo bo delavstvo vračalo v primernih obrokih. Način, kako se bo to posojilo odplačevalo, se bo določil po sporazumu med de-lastvom, TPD in rudarsko direkcijo v posebnem službenem pravilniku.
S tem korakom TPD se bo zboljšalo družinsko življenje rudarjev. Omililo se bo tudi trošenje zaslužka za alkoholne pijače po gostilnah, kar je dosedaj ugonobilo velik de! delavskega zaslužka. General-na direkcija rud pozdravlja sporazum med TPD in delavstvom, ter bo tudi od svoje •strani vztrajala na tem, da se zgoraj omenjene polslužbeno dane obveznosti v najkrajšem času izvedejo.
-—o--
Dve avtomobilski nezgodi v Celju.
Šofer Henrik je v torek, 22.
Chicago, 111. — Pretekla nedelja je bila za chicaški okraj črn dan. Tekom 24 ur je mogel namreč zaznamovati nič manj, kakor 15 smrtnih slučajev, povzročenih vsled avtomobila. Polzki tlak na cestah, mokrih vsled deževja, in pa delna megla je v veliki meri pripomogla zvišati število žrtev. Skupno število smrtnih slučajev v tekočem letu je na ta način poskočilo na 844.
Najbolj tragični slučaj se je dogodil na Seeger Rd., blizu Evanstona, kjer so tri osebe iz gubile življenje, četrta se bori s smrtjo, in peta je težko poškodovana. V avtomobilu ste se namreč nahajale dve deklici, dijakinji na Northwestern uni versity, Lillian in Maude Lowe, ki ste se z nedeljskega obiska na svojem domu v Elgin, 111., vračale nazaj v šolo. Z njima | oktobra dopoldne okoli 10. za-
PO POMOTI
izpustilo se je ime Ely Bali-cha, iz New Dulutha, Minn., kot ustanovitelja in zvestega agitatorja za našo dvorano; to v letošnjem koledarju "Ave Maria" za leto 1930. Mož ni samo agitiral, ampak tudi dal sam največjo svoto izmed vseh faranov v znesku $200.00. (2950) (Ogl.) Poročevalec.
je bila njih mati, dalje 23 letni C. Ilaan, in 65 letni J. Elliot, ki je vozil avtomobil. Ker voznik vsled metde ni zapazil znamenja za bližajoči se vlak, je zavozil na progo železnice Chicago and North Western. V tem trenotku pa pridrvi vlak in dobesedno zmečka avtomobil. Obe sestri ste bile na mestu mrtvi, enako je tudi mladi Haan kmalu,izdihnil v bolnici; mati je pa tako poškodovana, da je malo upanja, da bi okrevala; prav resne poškodbe je dobil tudi voznik Elliot.
— Lizbona, Portugalska. — Portugalska vlada je pomilo-stila 86 političnih kaznjencev, ki se nahajajo na otokih Azo-ri, kamor so bili poslani v 1 1927 za kazen, ker so vzdignili upor proti sedanjemu diktator stvu.
vozil s svojim avtomobilom m Ljubljanski cesti blizu hotels Skoberne v 431etno Katarine T. iz Šmartna v Rožni dolin' ter jo podrl na tla, da je dobi la lažje poškodbe po vsem telesu. Spravili so jo takoj k najbližjemu zdravniku g. dr. Bre-scharju, ki je poškodbe ugotovil in ponesrečenki nudil prvo pomoč. Šofer pravi, da je vozil pravilno po desni strani in tudi dajal znake s hupo, a pone-srečenka je menda pred avtomobilom izgubila orijentacijo. — Šofer Ivan pa je imel smolo na Aleksandrovi cesti 22. oktobra popoldne. Proti Krekovemu trgu je peljal, pa je zaslišal iz Kocenove ulice zna menja s hupo. Ivan je ustavil svoj avto, da ne bi kje pri vožnji mimo Kocenove ulice treščil v vozilo, ki je prihajalo iz te ulice. Iz Kocenove ulice je takrat privozila na svojem av
tomobilu ga. P. iz Št. Pavla pri Preboldu. Na zavoju iz Kocenove ulice je vozila tako nerodno, da je zadela ob Ivanov avto in prelomila blatobran na njem.
Morilka lastne krvi.
Maribor, 24. okt. — Skrivnost najdbe »mrtvega otroka ženskega spola v mrtvašnici radvanjskega pokopališča se je sedaj razkrila. Danes ob 3. popoldne je dospela na lice mesta sodna komisija, v kateri so se nahajali oblastni zdravstveni referent dr. Jurečko, policijski zdravnik dr. Zorjan in preiskovalni sodnik « dr. Travner. — Komisija je mogla nad podlagi obdukcije u-gotoviti, da je otrok normalno razvit, da je bil življenja zmožen, dk sfe je porodil pretekli teden od četrtka na petek, 18. oktobra in da je bil zadušen z brisačo, ki jo je brezsrčna mati porinila novorojenčku >v gol-tanec. Tudi se je ugotovilo, da je služil kartonski cmot, v katerem so našli otroka, za ženske čevlj«, kar bo važno.
-o-
Ameriški kapital v našem rudarstvu.
Belgrad, 23. okt.— Naša država je po osnovi sklepa ministra za šume in rudnike od 5. sept. t. 1. sklenila pogodbo s tvrdko "American Smelting Company" o eksploataciji rudnika v Srebrenici. Pogodba bo trajala 60 let. Prvih pet let je določeno za raziskovanje, nakar mora pričeti tvrdka z eks-ploatacijo. Dotlej lahko družba odstopi pd eksploatacije, ako bi dognala, da ni pogojev za to. Država bo prejemala 4 od sto brutto dohodkov, to je od skupne vrednosti izkopane rude. Vrhu tega je družba priznala državi odkupnino letnih 2000 zlatih dinarjev.
-o-
Po 14 letih najden grob vojaka.
Javorje, 21. okt. — Vdova Marija Ramovš v Zapuvalu v občini Javorje nad Poljanami je dobila te dni obvestilo z Goriškega, da je neki Visentini Giuseppe našel pri kopanju zemlje truplo njenega moža Franceta Ramovš. Imenovani je bil pogrešan od 1. 1915 in ravno sedaj teče postopanje, da bi bil proglašen za mrtvega. Poročilo pravi, da je našel vse kosti in da je bilo truplo oblečeno v staro vojaško obleko. Identiteta se je dognala po legitimaciji, katero je imel vsak vojak pri sebi.
-o-
Smrtna kosa.
Na Trati pri Škofji Loki je preminul Ivan Zakotnik, posestnik in gostilničar. — Na Jesenicah je umrl po daljši bolezni Ivan Vinkler, 58 let star žebljarski delavec. — V Ljubljani je umrl Pavel Kristan. — Na Vranskem pa je umrla Dragica Košenina.
Stran 2 1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 13. novembra 1920.
\AMERIKANSKI SUOVENEC
1 Prvi in najstarejši slovenski K. , list v Ameriki.
JJstanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. -1
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: i849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
jm-
Naročnina:
Za. celo leto ..............................,.......$5.00
£a pol leta .................................. 2.S0
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ..................................... 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ............................,.......$6.00
For half a year ................................ 3.00
POZOR__Številka poleg vašega naslova na listu znači,
{do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker js tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Pomanjkanje aktivne legitimacije
i ' ---
«
Če hoče kdo na sodišču vložiti tožbo, mora biti k temu legitimiran, opravičen, ker drugače mu jo sodnik takoj zavrne, ne da bi se'spuščal v razpravo. Isto velja ali bi vsaj moralo veljati za pritožbe pred mednarodnim sodiščem, pred mednarodno javnostjo. Le fašizem bi rad delal tudi v tem izjemo.
Pred dnevi je zagnalo vse italijansko časopisje, kakor na povelje, velikansko vpitje proti angleški vladi in njenim zastopnikom na angleškem otoku Malta. Kaj se je zgodilo? Angleški lord Strickland je dal zamenjati dvajset italijanskih uličnih napisov v mestu Malta z angleškimi in izdal je proti tamkajšnjemu tisku odredbe, ki naj bi bile, kakor zatrjuje fa-sistovski tisk, v nasprotju s stoletno tradicijo angleškega liberalizma. To in, podobni drugi ukrepi stremijo po trditvah fa-šistovskega časopisja za raznarodenjem italijanskega življa na otoku Malta.
Kakor se ne spušča sodnik v razpravo o spornem predmetu, ako manjka tožeči stranki aktivna legitimacija, tako se ne bomo tudi mi spuščali v razpravo o vprašanju, če se Anglija zares trudi, da bi raznarodila italijansko prebivalstvo na Malti, glede katerega je povrh tega še dvomljivo, če je sploh italijanske narodnosti. Ugotoviti hočemo samo, da manjka italijanskemu časopisju in Italiji sleherna aktivna legitimacija za podobne pritožbe, in sicer v taki meri, kakor ne manjka nobenemu drugemu časopisju in nobeni drugi državi na svetu.
Kako naj ima pravico do pritožb radi spremembe dvajsetih italijanskih uličnih napisov z angleškimi narod, ki nasilno spreminja pripadnikom svojim narodnih manjšin celo njihova rojstna in krstna imena?! Kako naj ima pravico do pritožb radi zatiranja tiska svojih soplemenjakov država, ki je zatrla svojemu prebivalstvu ves svoboden tisk, svojim narodnim manjšinam pa ves njihov tisk?! Kako naj ima pravico do pritožb radi raznarodovanja svojih sonarodnjakov narod one države, ki takp brutalno postopa in skuša raznaroditi svoje narodne manjšine, kakor ni postopala in poskušala še nobena druga država na svetu?! Oh, kako rade bi zamenjale narodne manjšine v Italiji svojo usodo z usodo italijanskega življa na Malti! Kako rade bi prišle iz italijanskega pekla v angleška nebesa!
Angleži naj, če se jim sploh zdi vredno, v odgovor na njene pritožbe opozorijo fašistovsko Italijo na njeno postopanje s slovansko narodno manjšino in ji bodo enkrat za vselej zaprli njena predrzna in nesramna usta.
?
je mogoče preprečiti vojno/
Don Luigi Sturzo je za pariško revijo "La Politique" napisal članek pod gornjim naslovom. Obravnava vprašanje, je li možno izločiti vojno kot mednarodno politično institucijo. Poudarja, da vojna ni nikaka institucija, ki bi imela značaj neizpodbitnosti. Nasprotno, po znakih zadnje dobe sodeč, ji je prisojena ista usoda, kakor suženjstvu in poligamiji, ki so v svoji dobi tudi izgledale kot nedotakljivi činitelji. Danes je suženjstvo in mnogoženstvo zasledovano kot zločin.
Dva momenta sta, ki predstavljata največjo težavo za r<?. Sitev problema: socialni in politični. S socialnega stališča je skoraj nemogoče izpremeniti obstoječi mednarodni red brez sile; politično pa izgleda, da je nemogoče zasigurati miren
razvoj narodov, ki niso vojaško zavarovani. In vendar se je v socialnem boju posameznika položaj v toliko spremenil, da je posamezniku s pomočjo neposrednega vpliva na zakonodajo omogočeno vplivati na razvoj socialnih odnošajev.
Politično pa obstojata tudi že dve edinici, ki sta v svojem krogu preprečili izpade mednarodne anarhije. Sta to: Združene države Amerike in angleški imperij. Za organizacijo ostalega sveta predlaga tudi Sturzo: Panevropo, Azijo in ruski imperij.
Velika težava za rešitev problema obstoja v dejstvu, da Društvo narodov nima nikake oborožene sile, kar bi bilo za avtoriteto neobhodno potrebno. Toda pravni in moralni prestiž Društva narodov bo končno vseeno nadvladal; isto tako, kakor je danes tatvina obsojena v odnošajih posameznikov, ravno tako bo sčasoma možno kaznovati kot zločinca, kdor bi skušal povzročiti vojno.
NOVICE IZ NOTTINGHAM A , TO IN ONO IZ VZHODNEGA
DELA OHIO.
Nottingham, O.
V	nedeljo, dne 3. nov., se je veliko število Slovencev in Slovenk udeležilo igre "Mati". — Dvorana v Jugoslov. Domu je bila nabito polna in veliko ljudi je šlo domov, ker niso mogli noter. Prosimo, naj nam oprostijo, ko bi bile mogle dvorano raztegniti, kot so jo hoteli Ribničanje, bi bilo najboljše. — Glavno ulogo je imela Mrs. Matilda Rupert. Kot izvrstna in izkušena ig ,:.ka je napravila res najboljše in marsikateremu je oko rosilo ob pretresljivem prizoru, ko gre Milan v zapor Ivan po svetu. Drugo vlogo je imela Tinka — Miss Mary Oražen. Je tudi igrala izborno, samo malo prehitro govori. Silva, najdenka: Štefi Štefančič, je tudi lepo igrala, samo s ciganom: Mr. Oskar Poje, sta malo preveč hrbet kazala. Tržanka, Fanny Globokar, je naredila precej dobro in kot lovec Mr. John Globokar je igral precej dobro. Župnik, Louis Somrak, je igral izborno, samo malo ga je polomil v pogovoru z Milanom, enkrat je njima beseda zabstala.
Zahvaljujemo se vsem, kateri so se igre udeležili. Splošno so se vsi pohvalno izrazili. Kateri pa niso odnesli povofj-ni utis iz enega ali drugega vzroka, pa lepo prosimo, naj oprostijo, drugo rajžo bomo še bolje pazile. Dramatičnemu društvu "Adrija" se zahvalimo, ker so nam precej pomagali tekom igre. To društvo priredi in vprizori dne 1. decembra zelo smešno igro "Poslednji mož". Ker je igra vseskozi smešna, bo zadovoljila vse, tudi tiste, katerim "Mati" ni bila všeč.
V	naši bližini je umrl rojak Zaje, star 37 let. Bil je jetičen.
V	vasi Euclid vlada veliko veselje, ker je ponovno izvoljen priljubljeni Mr. Ely za župana.	,
Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
M. R., naročnica A. S.
-o-
ŠIRITE AMF.R. SLOVENCA!
Bridgeport, O.
Z naše naselbine že dolgo ni bilo kakega dopisa v našem vrlem Amer. Slovencu ; žal, da tudi sedaj nimam kakih dobrih vesti za poročati.
Dne 31. oktobra je po dolgi in mučni bolezni umrla splošno znana rojakinja Anna Ho-chevar, soproga rojaka Andreja Hochevarja, v starosti 49 let. Kruta bolezen rak jo je spravila prerano v hladni grob. Pokojn'a je bila doma z vasi Štrit, fara Bučka; v Ameriko je prišla leta 1903 v to naselbino, kjer se je poročila z rojakom A. Hochevarjem, na kar sta si z marljivostjo ustanovila svoj lastni dom.
Tukaj zapušča žalujočega soproga, enega sina in dve že omožene hčere, enega brata,' Matija Gradišarja, nekje v II-linoisu, enega pa v starem kraju. Pokojna je bila članica društva sv. Ane št. 123 KSKJ ter raznih cerkvenih/ društev v župniji sv. Jožefa; bila je pravi vzor dobre katoliške žene in skrbne matere; z vs,o materno ljubeznijo je vedno skrbela za svojo družino in jo vzgojila v pravem verskem duhu. Njena goreča želja je bila, da bi bila njena družina preskrbljena ne samo za ta svet, temveč tudi za večnost. Zapustila je lep spomenik kat. matere, dobro vzgojeno katol. družino, ki je ne bo pozabila nikdar.
Da je bila pokojna spiošno spoštovana in priljubljena, se je pokazalo, ko je ležala na mrtvaškem odru. Na stotine o-biskovalcev jo je prišlo pokro-pit; razna društva so opravila molitve pri njeni krsti; številni venci, mnogi darovi za svete maše, vse je pričalo, da je uživala velik ugled med vsemi narodnostmi v tej okolici. To je pričal tudi njen veličasten pogreb, ki se je vršil dne 4. nov. dopofdnc z leviti in sv. mašo zadušnico iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Antona, Blaine, O. Bridko je bilo slovo pri odprtem grobu. Ni ga res na svetu bolj v srce segajoce-
ga prizora kot je, ko se pri odprtem grobu poslavlja družina zadnjikrat od svoje drage matere in skrbne žene. Edino tolažbo nam daje sveta vera, da je grenka ločitev le začasna, kajti Križ nam sveti govori, da se zopet vidimo nad zvezdami.
Težko prizadetim ostalim izražamo naše globoko sočutje, Tebi pa, draga Ana, naj sveti večna luč, uživaj večni mir po prestanem težkem zemeljskem trpljenju, ki si ga zadnja leta toliko prestala.
Pri volitvah dne 5. novembra je sijajno zmagal za kon-štablerja za ta okraj naš znani rojak Ludwig Hoge. Z vestnim opravljanjem te službe zadnji dve leti si je pridobil splošno zaupanje med vsemi, kar se je pokazalo na volilni dan, ko je porazil z veliko večino svoje angleške tekmovalce. Pohvalno se moram izraziti o naših slovenskih volilcih, ki so soglasno volili za svojega rojaka; to je vse hvale vredno in nam daje večji ugled in vpo-števanje v javnosti pri drugo-rodcih, kar je nam v splošno korist; če bomo delali vedno tako složno, Bomo lahko sčasoma dobili še več rojakov v javne službe. Rojaku Ludwig Hoge pa častitam k zmagi in želim, da bo še v bodoče tako častno vršil svojo službo, da bo nam Slovencem v ponos.
Zdaj moram pa še sporočiti našim rojakom v tej naselbini in okolici jako važno vest o zanimivi prireditvi, ki se bo vršila v naši dvorani v Boyds-ville na Zahvalni dan, to je 28. novembra. Ta dan namreč priredi društvp sv. Barbare štev. 23 KSKJ. veliko veselico, na katero pride tudi gl. predsednik KSKJ., Mr. Anton Grdina, ki bo kazal premikajoče slike (Moving pictures) od Vseslov. kat. shoda, jubilej KSKJ. in razne druge zanimive slike našega slovenskega gibanja v Ameriki. Mnogo vas je želelo biti na Vseslov. kat. shodu v Lemontu in v Jolietu ob jubileju 351etnice KSKJ,; marsikateremu je bilo žal, da ni mogel biti navzoč pri tej zgodovinski ameriško-slovenski manifestaciji meseca julija.
Dragi rojaki in rojakinje, kar takrat niste mogli videti, boste lahko videli vse v naši dvorani omenjeni dan., Slike se bodo kazale dvakrat, popoldne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri, tako da bo prilika dana vsem, videti te zanimive in prve glovenske premikajoče slike; popoldne je prav priporočljivo za otroke in tiste, ki ne morejo biti zvečer navzoči; sploh uredite tako, da boste vsi lahko prišli. Zatorej ne pozabite tega dneva, kaj enakega še niste imeli priliko videti; imeli boste velik duševni užitek; prepričali se boste, da Slovenci nismo najzadnji med številnimi narodi v Ameriki; ponosni boste, da ste sinovi in hčere matere Slovenije. Pripeljite seboj vaše sinove in hčere, da se bodo prepričali o vr-
linah naroda, iz katerega prihajajo, in tako dobili večje spoštovanje do svoje narodnosti in naše stare domovine.
Prav uljudno se toraj vabijo vsi rojaki in rojakinje brez razlike iz naše naselbine, kakor tudi iz Bellaire, Glendale, Blaine, Barton, Maynard in vse okolice, da nas ta dan po-setijo, kajti videli bodo nekaj, kar bo vsem ostalo vedno v spominu. Naj narodna zavest, da "Slovenec sem", bodri vsakogar, da pride 28. novembra popoldne ali zvečer v. dvorano na Boydsville.
Prejel sem večje število koledarjev Ave Maria. Kateri ga še niste kupili, ga laliko dobite pri meni. Koledar ,je nad vse zanimiv po čtivu kakor po slikah; gotovo je, da ho vsak zadovoljen ž njim. Cena je 50c, kar ni veliko za tako krasno knjigo. Zatoraj, rojaki, sezite po njem; namenjen je vam za vašo dušno in telesno korist.
Pozdrav vsem Slovencem ši-rom Amerike, Amer. Slovencu pa obilo zvestih naročnikov in sotrudnikov.
Mihael Hochevar.
-o--
CERKVENI BAZAR V DEN-VERJU.
Denver, Colo.
Naznanjam vsem. Slovencem in Hrvatom kaKor tudi drugim, kateri žive v Denver-ju in okolici, da bomo imeli cerkveni bazar kakor vsako leto. Torej se vabijo vsi Slovenci in Hrvati kakor tudi drugi, da se udeleže v obilnem številu bazarja, kateri se začne 24. nov. in se konča 1. clec. To bo 24., 26., 28., 30. nov. in 1. decembra. Ob nedeljah se prične ob 2. uri popoldan, ob delavnikih pa ob 6. uri zvečer v šolski dvorani na 4668 Pearl St.
Dragi rojaki in rojakinje, pridite vsi in vsak večer, če je mogoče, ker bote imeli dvojno korist, prvič bote dobili za majhen denar veliko lepih stvari, torej to bo za Vas, drugič pa bote pomagali svoji cerkvi in šoli. Bazar bo letos iz-vanredno dobro založen kakor še ne doslej. Prihajajte na bazar v obilnem- številu! Father Judnič in cerkveni odbor se že v naprej zahvaljuje za udeležbo.
Pozdrav rojakom po Ameriki,posebno pa v Denver, Colo.!
George Pavlakovič, tajnil^ cerkve Kr. sv. R. V.
—;-O-
IZ URADA DRUŠTVA KRŠČ.
ŽENA IN MATER.
Chicago, 111.
Tem potom naznanjam vsem članicam društva Kršč. žena in mater, da imamo izvanred-n0 sejo v sredo, dne 13. nov. točno ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. Vabljene ste, da se vse udeležite brez izjeme. Na dnevnem redu bo več važnih stvari za rešiti. Bilo vam je že v cerkvi oznanjeno glede darov za bazar, da se pobirajo prostovoljni prispevki. Prosim vse tiste Članice, ki so kaj iz-heklale ali sešile, da priiiesete v sredo na sejo. Pobirajo se tu-

Vražja rodbina. — Vrag je imel nekoč izredno bedast dan. Domislil si je, da bi se oženil. Po naključju je našel žensko, ki mu jp ugajala radi predrznega obnašanja in ki ga « je pregovorila, da je devica, dasi je imela že nešteto ljubezenskih razmer. Ime ji je bilo: brez božnost. Kmalu je obdarovala zlodeja s sedmimi hčerkami, ki so žle druga za drugo po svetu. Najstarejša — domišljavost je poročila plemeni-taša. Lakomnost je vzela Žida, pa pozneje zbežala h krščanskemu trgovcu. Tretja .— hi-navščina — se je omožila z odvetnikom. Četrta — zavist — je vzela rokodelca. Peta — pri-lizovanje — je prišla na dvor. Šesta — nadutost — je postala vzgojiteljica in sedma — nečistost — teka še vedno prosta po svetu.
*	• * H:
Razočaranje. —- Več zdravnikov se je razgovarjalo o svojih dogodivščinah. Kirurg dr. Rezek je pripovedoval:
—	Zadnjič se mi je pripetilo nekaj prav izrednega. Bogati Špehar je prišel k meni in pričel tožiti o bolečinah na desni strani trebuha. Preiskal sem ga in ugotovil, da ima 'vnetje slepiča. Svetoval sem mu, naj se pusti operirati, na kar je tudi pristal. Izvršil sem o-peracijo in kaj sem doživel?
—• Morda ni imel vnetja slepiča?
—	Seveda ga je imel.. Toda šele po operaciji sem zvedel, da je napovedal konkurz! Lopov!
*	* S:
Tolažnik človeštva. — V
družbi govore o solzah, solzah veselja in solzah žalosti.
—	Že dvajset let brišem solze žalostnih, je nekdo dejal.
—	Že dvajset let? Saj niste duhovnik!
—	Seveda ne, pač pa tovarnar žepnih robcev.
di darovi v denarju. Ako želite
darovati, lahko darujete v de-
narju in potem se kupi nazad-
nje, kar se bolj potrebuje. Ako bi se slučajno seje ne mogli u-deležiti in imate dar pripravljen, ga lahko prinesete meni na dom. Dalje bom na tej seji pobirala članarino za to leto. Torej poglejte, ako še nimate
v knjižici podpisano za leto 1929, pridite in poravnajte, ker leto gre k zaključku. Tiste pa, ki so bolj pri slabih razmerah, ali v kaki nesreči v družini, da vam ni mogoče \poma-gati, se pa tudi ne pričakuje. Vas- pa prosim, da lahko pomagate in pridno agitirate, da bo udeležba pri bazarju toliko boljša.
Se enkrat vse na sejo v sredo, dne 13. nov.! S pozdravom !
Jennie Terselich, tajnica.
Mi!l!!iliiilwiiiniiiiiiiiiiiiiHliiiiiiiitii
* PODLISTEK *
* i
Dr. Ožbolt Ilaunig:
KAPELŠKI PUNT
Andrej in Tomej sta bila vedno skupaj, in to je bilo obema v tolažbo.
Dospeli so d0 rimskih utrdb pri mestu Pešaniji. Vojakov je bilo vse polno, da je kar mrgolelo daleč na okrog. Bilo je pa tudi potrebno, saj Turek je dovajal vedno več krdel od vseh strani. Ogleduhi so ugotovili, da se pripravljajo Turki na napad. Bilo je letanja sem in tja, vlačili so topove na posamezne postojanke, zadaj pa so vlekli konji težke vozove s strelivom. Pešci so se razvrščali v večjih oddelkih v smeri, kjer so stale avstrijske čete. x
Bilo je nekega toplega večera. Solnce je že davno zašlo, rudeča zarja se je pokazala na zapadu in se razširila visoko na nebo, da je bilo vse kakor v krvi.
Tomej in Andrej sta bila v svojem šotoru. Videla sta rudeče nebo, dolgo sta ga gledala, ne da bi bila spregovorila. Oba sta bila zatopljena v misli na milo domovino.
"No, Andrej, zakaj si tako tih?v prekine molk Tomej, ki se je ravno pripravljal k počitku.
"E, vesel človek ne more biti," meni Andrej ;■ "saj veš, da me skrbi, kako je doma. O ta prokleti pisar, ta je vsega kriv!"
"Bo tudi dobil svoje plačilo, le čakaj," tolaži ga Tomej; "če je še Bog v nebesih, mora sprejeti ta hudobnež zasluženo kazen."
"Kaj mi to pomaga," pravi žalostno Andrej, "ko moram biti tukaj, in slutim, da se ne vrnem."
"Pojdi no, kaj si boš s tem belil glavo; jaz ne mislim na to; če je krogla namenjena meni, naj bo, dokler me pa še ni poše-getala, si pa ne bom delal težkega srca.'\
"Ti se lahko smejiš, a zame je drugače,' pripomni Andrej
"Le počakaj, vse mine in tudi tega bo konec; Turka naklestimo, potem pa Majdi domov v Kaplo in vse bo dobro."
"Da bi le bilo, a nekaj mi pravi v srcu, da bo drugače. Sanjalo se mi je, da sem hodil po motni vodi in trgal ob bregu zrele, modre slive — in to pomeni smrt."
"Beži, beži, sanje so sanje, jaz nič ne verjamem na to; še nikoli nisem zadel v loteriji, če sem stavil na kitko številko, o kateri se mi je sanjalo,"
Tako sto se pomenkovala oba prijatelja.
Noč je razprostrla svoja krila na prostrano taborišče, kjer je spalo toliko vojakov, mogoče to noč zadnjikrat. Saj so kazali vsi znaki, da pride jutri do odločilne bitke. Kmalu je potihnilo vse, le korakA-nje straže je bilo slišati v tihih nočnih urah.
Minula je noč. Jutranja zarja se je prikazala na vzhodu. Dolgi krvavi žarki so segali vedno dalje in dalje na nebo. Že se je svetlikalo in s tem je nastalo življenje tudi v taboru; glasno trobentanje je vztm-dilo vojake iz trdnega spanja, ta in oni si je mel zaspane oči, počasi se je opremljal z orožjem. Razvrstili so se po četah in krdelih in kmalu so bili pripravljeni na boj.
Večjemu oddelku Korošcev je poveljeval Franc grof Rosenberg, tedanji ženeški
gospod. Vojaki so ga imeli radi, saj je bil dobrosrčen poveljnik, ki je ljubil svoje vojake. Bil je sam hraber in se ni bal nobene nevarnosti. Vzpodbujal je svoje vojake' k pogumu. Navdušeno so mu odgovarjali: Mi gremo z veseljem v boj!
Tudi v turškem taboru je postalo kmalu vse živo. Pel je boben in slišalo se je od daleč kričanje in ropotanje voz.
Kakor je bilo pričakovati, so Turki res udarili na avstrijske čete. Grof Rosenberg je stal s svojim krdelom ob rimski utrdbi. Grozno se je tresla zemlja, ko so dirjali Turki na čilih, malih konjih proti utrdbi. Bili to že čisto blizu in Avstrijcem bi se bilo slabo godilo, zakaj Turkov je bilo ko listja in trave.
Topovi so grmeli, krogle so švigale, tu in tam je padla granata in razmcsarila vse, kar je bilo v bližini. Tu je padel vojak, zadet od krogle, tam so dirjali konji brez jezdeca, glasno hrakali in begali čez trupla mrtvih in tudi še na pol živili vojakov, ki so stokali od strašnih bolečin. Bilo je krvavo klanje; že so bili Avstrijci potisnjeni čisto v zagato, še trenutek in izgubljeni bi bili vsi, neusmiljeno bi jih bili po-
sekali in postrelili Turki. Toda čuj, naenkrat zadonijo od strani izza nekega hribčka trobente. Z veliko silo uderejo hu-zarji grofa Aichelburg pešcem na pomoč. S silnim krikom se zaženejo med prodirajoče Turke, neusmiljeno sekajo po turba-nih, da so padalo glave kakor bi sekal mak. Turki so prestrašeni obstali, avstrijski pešci s0 se mogli oddahniti in umakniti proti taboru po precej ozki poti. Ob straneh pa so bila močvirna tla. To je opazilo krdelo turških jezdecev. Hitro se odcepijo od glavne čete ter zdirjajo za bežečirai Avstrijci.	,
Med temi pešci sta, bila tudi Tomej, iii Andrej. Hrabro sta se borila ves marsikateremu Turku .sta upihnila luč življenja, stala sta vedno v prvih vrstah, kjer so najbolj švigale krogle. Ko je došla pomoč, sta bežala z drugimi tovariši po ozki poti.
"Tomej, to je naša nesreča!" pravi Andrej. "Turki nas potisnejo v močvirji."
"Sva dosedaj srečno odnesla pete, jih bova še tudi zanuprej," ga pogumno tolaži, Tomej.	v
(Dalje prih.)
|
Sreda, 13. novembra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
WXJOCKKXXKXK) 0<>QQ<><>C-(Ki<X>OO0<KK>OtK>0<>O0<>^W[H>tKHHKM>00Q^ -----------
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 V/. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4301 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. inedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. i 2. yorotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Anierikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj 3e pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
ooooooc &<>o<>o<)<>ooo<>o<h>o<>\>oooc«><>^
Društvene vesti in naznanila.
IZ URADA DRUŠTVA SV. CIRILA IN METODA ŠT. 33 Z.S.Z.
Chicago, 111.
Uradno naznanjam, da se visi seja društva sv. Cirila in Metoda št. 33 ZSZ. v sredo, 13. novembra v navadnem prostoru. Pričetek seje točno ob 7:30 zvečer.
Seja bo zelo važna: volitev veseličnega odbor^ za našo prihodnjo plesno veselico, ki se vrši 24. novepibra v spodnji šolski dvorani, W. 22nd and So. Lincoln Sts. v korist društvene blagajne. Vstopnice so po 50c, poleg tega se Vam nudi izvanredna prilika, da lahko dobite HIGH GRADE LADIES or GENTLEMEN WRIST WATCHES, moško ali žensko, na Vašo vstopnico, pa ne samo eno, ampak celo dve.
Bratje in sestre, prosite se, ne pozabiti vstopnic, katere so Vam bile poslane, ako jih niste še prodali, glejte, da jih prodaste. Knjižice z vstopnicami, prodane ali neprodane, morajo biti vrnjene tajniku do 18. novembra; toraj bodite tako prijazni, prodajte kolikor mogoče in vrnite neprodane tajniku do označenega dne.
Zadnja konvencija je sklenila, da se prične pobirati a-sesment po novi lestvici, ozir.
v bolniški in poškodninski sklad s 1. januarjem 1930. Zadnje mesece pa je bilo veliko bolnikov; gl. odbor je bil prisiljen nekaj ukreniti in kot tak je poročal in priporočal v glasilu, da naj pričnemo pobirati asesment po" novi lestvici s 1. novembrom; člani(ce), zavarovani za $1.00 bolniške podpore, plačajo 10c več, za $2.00 bolniške podpore plačajo 40c več. Prosim da to vpo-števate.
Po končani seji, intimna domača zabava s prigrizki in o-krepčili. Pridite torej vsi brez izjeme,na to važno sejo.
Frank Primožich, tajnik.
-o-
IZ URADA DR. "SLOVENSKA EDINOST" ŠT. 38 Z.S.Z.
Diamondville, Wyo.
Uljudno prosim vse članstvo zgoraj omenjenega društva, da se decemberske seje udeležite v polnem številu. Od strani sem slišal, da se nekateri člani puntajo, da bi društvo prenesli iz društvene dvorane v kompanijski haus v bližnjo naselbino. Pridite na sejo in tam bo mesto za razpravljati in pritoževati se, če ni kateremu kaj po volji.
Z bratskim pozdravom,
Frank Lumbert, tajnik.
* v
epneajjte
se in1 pošljite
na upravo
AMERIKANSKI SLOVENEC'
in prejemali bote ta zanimivi list za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti iz slov. naselbin, dnevne svetovne dogodke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katerega res pravi Slovenec v Ameriki biti ne more.
ZAHVALA IN SPOMINI NA KONVENCIJO.
Diamondviile, Wyo.
,Naj se še jaz malo oglasim ter poročam o konvenciji ter o našem potovanju. Namenil sem se namreč, da bom vzel tudi mojo družino seboj. Dne 14. avgusta smo se podali na pot. Prva postaja je bila Salt Lake City, Utah. Bilo je že pozno zvečer, ko smo prišli tja ter ni bilo časa, da bi si ga natančneje ogledali. Drugo jutro sem navsezgodaj zopet za-pregel "Lizi" ter odšel proti Helper, Utah. Tam smo se u-stavili pri naših prijateljih in botrih Mr. in Mrs. Charles Propp (Praprotnik). Bili smo z veseljem sprejeti ter izvrstno postreženi. Bil je ravno praznik Veliki Šmaren (15. avg.). Na večer smo šli obiskat njihove prijatelje Mr. in Mrs. Dupan. Tudi tam smo bili prijazno sprejeti. Seveda je Mrs. Dupan precej prinesla okrep-čila na mizo, za kar se ji prav lepo zahvaljujeva. Pozno v noč smo se odpravili proti domu Mrs. Propp. Naslednje jutro smo se poslovili ter se odpeljali naprej. Pot se je vila po 150 milj dolgi puščavi brez vsakega človeškega bivališč^. Precej urno sem jo pomikal, kajti bilo nas je groza, daleč naokoli sama peščena planjava. Komaj smo bili na polovico puščave, ko nam maha neka ženska z robcem. Ustavim karo ter .stopiva z ženo doli. Kar sva videla, .je bilo nekaj groznega. Avtomobil je bil prevrnjen v jarek ter ves razbit, zraven pa je ležala okoli 701etna žena z razbito črepi-n j o. Takoj za nami je prišla precej velika "mašina". Bil je samo šofer. Ta je vzel nezavestno revo v svoj avtomobil ter jo odpeljal v bolnico v Grand Junction. Kaj se je pozneje zgodilo z njo, nama ni znano. Ta slučaj me je precej prestrašil, da nisem več tako hitro vozil. Že v mraku smo prišli v precej veliko mesto, v Grand Junction, ter prenočevali pri našem rojaku, Slovencu Frank Pircu. On ima čist in prvovrsten hotel. Rojaki, če katerikrat tam potujete, se oglasite na hotelu La Harpe, kjer boste izvrstno postreženi. Drugo jutro smo odrinili proti visokim koloradskim hribom. Pot se je, vila po ovinkih vedno više. Čedalje bolj smo šli visoko jn tem strašnejše je bilo gledati, kajti pot se je vila prav ob robu prepadov. Bila je zelo ozka, tako smo bili vedno v strahu, da bo prišla nasproti kara ter da bomo vsi strmoglavili v prepad. Res, bilo je še več ko za "grevengo" molit.
PREMOG!
EXPRESS!
Slovencem v Cliicagi irj okolici se priporočam za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času splitev.
John Kochevar
2215 W. 23rd St., Chicago, 111. Tel. Roosevelt 2692.
Tel. v uradu; Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAM
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. v
(Poleg Ekvatorja.) ■
Uradne nrc: Od 9 do 12 dopol., 1 <lo 5 pop. in 6:30 do ') ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)
No, vseeno smo srečno priraj-žali v Leadville okoli 5. ure popoldne. Najprej smo poiskali sobrata Mr. Faidiga. On nam je preskrbel stanovanje, pri Mr. Bernatu. Tam smo že dobili delegatinjo Mrs. -Kopri-vec. Še smo se malo razgovar-jali in nato se podali k počitku. Drugi dan je bila nedelja. Prihajali so delegatje in dele-gatinje od vseh strani. Spoznali smo se ter kmalu postali dobri znanci.
Bivanje v Leadvillu se nam je zelo dopadlo, ljudje so u-ljudni in postrežljivi, vsak je imel prijazno besedo z nami. Samo nekaj nam ni pasalo: preveč visok zrak. Posebno prve dni je bila huda, kajti tam je precej hladno. Naslednjo sredo so tamkajšnja društva priredila ples. Udeležila sva se tudi jaz in moja žena. Tamkaj sva se spoznala s soprogo našega gl. tajnika ZSZ., Mrs. Anthony Jeršin. Prišla je ravno isti dan z vlakom. Je prijazna gospa ter ima za vsakogar prijazno besedo. Drugi večer (v četrtek) je bil banket, kamor so bili povabljeni vsi delegatje. Po krasnih govorih delegatov, oziroma gl. odbornikov, je stopil na oder Mr. Grm ter nam zapel par Angleških ter slovenskih pesmi. Če se ne motim, je tudi Mr. Geo. Miroslavich zveselil publiko s svojim lepim glasom. Zabavali smo se izvrstno, le škoda, da se je tako hitro bližal dan ter smo morali pustiti veselo družbo in oditi k počitku. Drugi dan, v petek popoldne, je bila konvencija ZSZ. končana.
Prav prijaznega se je izkazal sorojak Slovenec Mr. Zaje. Za časa konvencije je pošiljal cigare delegatom ter žvečilnega gumija in slaščic za delega-tinje. Tudi omenjeni dan (v petek) je povabil delegate in njih boljše polovice na večerjo okoli 34 milj proč od Leadville. Preskrbel je avtomobile za vse. Večerja se je kaj dobro prilegla, kajti po dolgi in strmi poti smo se prav dobro okrepčali. Bili smo razposajeno veseli. K temu je veliko pripomogel Mr. Jamnik, ki je prinesel harmoniko s seboj. ' da smo se parkrat zasukali. Nazadnje, še za slovo, pa nam je Mr. Grm zopet zapel par pesmic. Posebno ona mi je ostala v spominu: "In Bog je požeg-nal ljubezen to zvesto." Na-
zadnje, na prošnjo moje žene, je še enkrat zapel ono nepozabno: "Kje je moj mili dom, kje so moja mam'ca zdaj?"
Kdo bi ne jokal ob spominu na mrtvo mamico, posebno ko Mr. Grm izvabi solze s svojim krasnim milim glasom. Kmalu je prišel čas odhoda; posebno so hiteli jemat slovo Mr. Rada-novich, Mr. Blatnik ter Mr. in Mrs. Dupan z družino, ker so šli še isti večer proti domu. Naslednji dan, v soboto, smo se začeli poslavljati tudi mi. Naj-prvo smo se poslovili od Mr. Bernata. Iskreno smo se zahvalili Mrs. Bernat ter dekletom, ko so nž.m tako lepo stregli za časa našega bivanja tam. Potem smo se odpeljali k Mr. Faidiga. Tam smo se sešli z Mr. in Mrs. Anthony Jeršin, Mr. in Mrs. Tony Mihelich. — Kmalu zatem sta prišli Mrs. Grum in Mrs. Perme. Tam smo dobili tudi gl. blagajnika M. P. Horvata. V slovo smo zopet malo pokramljali ter si voščili srečo na pot. Posebno se nam je priljubila Mrs. Faidiga ter njeni odrastli hčerki Emily in Mary, oziroma Mrs. Mihelich. Tudi Mr. Faidiga je vseskozi čvrst ter postrežljiv rojak, ki si je posebno za časa konvencije ZSZ. veliko prizadeval, da bi ustregel vsem. Na tem mestu se vam vsem skupaj iskreno zahvalimo za postrežbo in prijaznost. Približal se je čas odhoda, še v roke smo si segli še enkrat in si želeli vse najboljše in zapustili prijazno mestece Leadville. Pot proti domu se je čedalje bolj krajšala. Spotoma smo se zopet u-stavili pri Proppovih v Helper, Utah.
Iskreno se Vam zahvaliva za vso postrežbo, kakor tudi za prigrizek po poti tja in nazaj grede ter tudi obakrat za prenočišče. Drugo jutro smo vkljub vsem prošnjam, da bi ostali vsaj še en dan tam, zopet zapregli "Liziko" ter bili še isti dan zvečer doma. H koncu dopisa pozdravljava vse delegate in delegatinje ter so-brate in soš^stre naše dične Zapadne Slovanske Zveze. Živeli!
Fr. Lumbert, delegat, in druž.
Javne zahvale.
ALPEN TINKTURO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosa-ncc, Box 738, Schumacher, Ont., Can. — Pri-
____ poznam, da je Vaša
Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma liaturni. Vam hvaležfia Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zvber, Box 310, Kirkland Lake, Ont., Cana. Wahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, je v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagfvolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd„ Ford City, Ont.. Cana. — Moram v resnici pripoznati, da je Vaša Elza žavba najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan. 3307—7th St.. St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te in druge bolezni. Zdravila so garantirana; pišite ta-koi po brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ. 1436 E. 95th St.. CLEVELAND, O.
Our Young ZSZ.
v__
^ 0<K>000-000000-000000000<K>0-/
TRAIL BLAZERS LODGE - NO. 41 W. S. A.
Denver, Colo.
■ The time is close at hand that we will be making selections of officers in our Lodges for the coming year; it is the duty of members to be present at the meeting when officers are nominated and elected so that a good set of officers are
chosen as the officers are the leaders of the Lodge and the welfare of the Lodge dependt: on them, with a good set of officers the Lodge is bound to prosper both financially and morally. In selecting the officers let's forget friendship, but put in the men and women that are best qualified to carry on the work. After electing the officers, then let's hava harmony and work in unity fo: a bigger and better ZSZ., and at the end of the year we shall be able to look back and say that we have done some splendid work.
The Trail Blazers are having some wonderful and splendid meetings lately and that i? due to the splendid work of our Entertainment Committee and especially our Rec. Secre tary Joe Tezak who has ai-ranged some wonderful programs, and also he is Master of Ceremonies. We had been having a large attendance a i all of our meetings of late, it is nothing to see 75 to 100 adults and juveniles at a meeting, and that is very encouraging to the officers and make :•: them work that much harder as they see that their labor is not in vain. We are having the co-operation of our member-in these meetings and entertainment, if a member is selected to take a part in the entertainment they at least try and do the best they can and that is appreciated, the least we can do is try. We have some good talent amongst our membership that is being brought out at these entertainments.
We have the misfortune of having three of our Brothers and Sisters on the sick-list, Bro. Frank Vidic sprained his knee, Bro. John Sodia had the misfortune of getting some steel or dry paint in his eye and Sister Jennie Janezich was operated on for appendicitis; the last reports we received they were all making splendid progress toward recovery and hope that they will soon be with us again.
We received the applications of John and Therese Mayerle, and John Grebene, for membership in the Juvenile Dept., and the application of Angeline Andolshek in the Adult Dept., and have several more prospects in view, expect to put on the Initiation Ceremony the first meeting in December, which is Dec. 2nd, and have a large class t0 put through as we have several of our members who were only sworn in but did not get the initiatory work.
The Committee on Christ-
JOS. SNIDER
v zvezi
Hartford Undertaking Co.
1455-57 Glenarm St.,
Keystone 2779
Denver, Colo. South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogr*v* najtnzjih cenah in v najlepšem redu.
BREZPLAČNO
Vam pošljemo
5 gramof. plošč,
velikosti 10 inčev

■
II ii
ill
Alto nam / pred koncem
meseca novembra / pošljete
enega novega celoletnega naročnika S , . (ali dva polletna)

za dnevnik
Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, III.	AN
Ta ponudba velja ^amo za mesec november.
JS
mas Tree Party are working hard and expect to arrange a splendid program for our visit from Santa Claus, they are being assisted by Committees from the Queen of the Holy Rosary and Saint Martins Lodges; this party will be for all of the children of the ZSZ. in the three lodges here in Denver.
We had a splendid program at our last meeting, the evening festivities opened with a' selection on the mouth organ by Louis Novak Jr.; Juanita Chermas sang Princess Mar-guerita; Helen Miroslavich sang "Then I will be Over"; Louis Tezak gave a selection on the piano; Helen and Geo. Miroslavich Jr. sang a duet; The Melody, Duo, Mamie Perme and Anna Tezak favored us with several songs, and how these ladies can sing, seen several of our young male members eyeing them very close; we expect to hear mofre from these young ladies as they made a hit with the crowd; then our Black-face Comedians in their skit "Man-dy's Divorce"; John Trontel as the stern judge; John Pe-ketz as Mandy, and Joe Teka-vec as Rastus, these Brothers certainly are a scream; Louis Tezak, Joe Tezak and Joe Perme Jr. pulled off some pretty wise cracks, Joe Yurko gave a reading; John Grebene sang Rags; Geo. Miroslavich and Joe Tekavec sung a request number "Aloha", and the evening program wound up with several selections on the accordion by Vincent Vesel. After the program refreshments consisting of hot dogs and coffee were served, we adjourned at a late hour.
Joseph Shaball, Pres. --o-
V šoli. Učitelj: "Kaj si mislite, če slišite koga reči: 'Človek bi iz kože skočil' ?"
Ivorel: "Da to ni nič nevarnega, ker ni še nihče tega storil !-"
NA PRODAJ
dva "pool tables" in električni piano. Vse v dobrem stanju.— Mrs. Jennie Ahčan, 1758 W. 22nd St., Chicago. 111. (2952)
Phone: Canal 4340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam- na dom.
RAVNOKAR
JE IZŠEL KOLEDAR AVE MARIA ZA L. 1930.
Posvečen je spominu prvega vseslovenskega . katoliškega shoda in krasi ga premnogo lepih slik. Letos obsega celo več kakor 300 strani. Zavoljo tega ga prištevamo med najobsežnejše slovenske koledarje. Stane pa kljub temu samo 50c kakor navadno leto. Kdor ga še ni naročil, naj ga takoj naroči pri Upravi Ave Marije v Lemontu. Ko ga boste dobili v roke in ga boste brali, se boste prepričali, da smo vam pripravili nekaj izrednega. Zatorej ne odlašajte z naročili!
Imate prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? Pošljite nam njegov naslov in mi mu bomo poslali list na ogled brezplačno.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo ra naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT «221.
Louis Stritar
2018 W 21st Place, Chicago, 111
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 13. novembra 1929,
twwwwwwmwwnrwwmw
>	OOOOOOOOOOOOO 1 » •OOOOOOOOOOOOO i
>	>0000000000000 , » OOOOOOOOOOOOO I I OOOOOOOOOOOOO i I OOOOOOOOOOOOO i
>	OOOOOOOOOOOOO ( i OOOOOOOOOOOOO I
>	OOOOOOOOOOOOO i
>	OOOOOOOOOOOOO I 1 OOOOOOOOOOOOO I 1 OOOOOOOOOOOOO I 1 OOOOOOOOOOOOO ( 1 OOOOOOOOOOOOO ( 1 OOOOOOOOOOOOO) 1 OOOOOOOOOOOOO ( ' OOOOOOOOOOOOO (

T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
■w www^ www
►	OOOOOOOOOOOOO
» OOOOOOOOOOOOO , OOOOOOOOOOOOO, 1 OOOOOOOOOOOOO, » OOOOOOOOOOOOO, [ OOOOOOOOOOOOO* ,
•	JOOOOOOOOOOOOf OOOOOOOOOOOOO,
[ ooooooooooooo<,
•	OOOOOOOOOOOOOI ,
•	OOOOOOOOOOOOO , J OOOOOOOOOOOOO, J OOOOOOOOOOOOO, J OOOOOOOOOOOOO, 5 OOOOOOOOOOOOO ,
►	OOOOOOOOOOOOO,
►	OOOOOOOOOOOOOK
"Prav veselilo me bo," odvrne Seca smehljaje. "Tudi če bi ne bili prijatelji mojega dobrega bratranca, bi si štel v srečo, da smem Angleže pod streho vzeti. Prosim vas, . ne trudite se s prtljago! Bodo že moji ljudje zanjo poskrbeli."
"Srečo imamo," zašepeta Jim Gregu, ko se odpeljejo na vozu z dvema lepima mulama s postaje in obrnejo proti Secovi hiši, ki je stala na griču nad mestom. "In vse to nam je naklonil ta dobri Valda! Je res fant, da malo takih!"
"Res!" pritrdi Greg. "Ali si pa tudi slišal, kako je Seca očku rekel, da mu bo posodil mule za našo pot? Te bodo gotovo dobre in tako bomo Gadsdena lahko daleč zadaj pustili."
"Gadsden si bo tudi priskrbel mule, bodi brez skrbi!" se pridruži Sam. "To deželo pozna in špansko govori kakor domačin. Pi t-prišal sem se o tem na ladji."
"Radoveden sem, kje se zdajle nahaja." reče Jim. "Napol sem že mislil, da se bo peljal z istim vlakom kot mi."
"Stavim, da ni daleč za nami," odvrne Sam. "Povem vam, da bomo morali hiteti, če bomo hoteli biti mi spredaj!"
"Ne bodi tako črnogled!" reče Greg. "Za zdaj vsekakor vemo, da smo. spredaj pred Gadsdenom, ker nas je hotel davi potegniti na radiu, drugega bolj zgodnjega vlaka pa tudi ni mogel ujeti."
Sam se namuzne. "Greg, le nikar ne misli, da jaz prečrno gledam! Preveč sem dobre volje, da bi mogel črno gledati. Mogoče pa bo res, da Gadsdena malo bolje poznam kot ti in zato ti povem, da bo njega težko posekati. Na ta zaklad je ves mrtev in sem prepričan, da bo zastavil zadnji penny, samo da ga dobi!"
"Kako to, jaz sem pa vedno mislil, da je Gadsden bogat človek!" vzklikne Jim.
"Tudi jaz, dokler sem bil v Polcapplu " pravi Sam mirno, "zdaj pa stvar bolje poznam. Zašel je v stisko zavoljo neke velike družbe — ne vem prav dobro, kakšne — in če ne dobi v prav kratkem času velike vsote denarja, sem prepričan, da je pri kraju!"
"Kaj? Bankrot?" vpraša Jim glasno.
"Vse to kaže," odgovori Sam.
Jim rahlo zažvižga, rekoč: "Zdaj šele Gadsdena razumem. Prav imaš, Sam. Mož, kakor je Gadsden, se ne bo ustrašil nobenega sredstva, kadar mu gre za to, da se reši * poloma."
38. Brod.
Secova hiša je stala na vetrni strani griča. Ko so se izvrstno navečerjali, so šli z gostiteljem ven na široko verando, ki je bila pred moskiti zavarovana z gosto žično mrežo. Zunaj so v temi plesale kresnice kakor modre iskrce in neka nočna ptica je pela. kakor da bi v daljavi klenkal zvonček.
Neki možak s svetilko v roki pride po stopnicah gor in odpre vrata njihovega zavetja. Bil je nizek in čokat, njegovo lice pa je imelo prav tako barvo kakor usnje starega sedla. Govoril je s Seco po špansko; nato pa se obrne Seca k profesorju Thoroldu.
"Senjor, ta mož je Zambo. Bil je doli pri nočnem vlaku, pa pravi, da se ni pripeljal z njim noben Anglež."
"To je pa jako čudno," odvrne profesor in
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
čelo se mu malo nagubanči. "Bil sem prepričan, da se bo Gadsden sedaj pripeljal."
"Jaz pa mislim, da je prišel," pravi Seca.
"Mislite, da z letalom ?" vpraša Mr. Tho-rold v skrbeh.
"Da, mogoče. Vendar pa je še bolj verjetno, da je prišel z vlakom in izstopil v San Miguel."
"Tako bo, tako, očka !" pripomni Greg. "To je čisto njemu podobno, kajti razdalje dol od progi itak ni več ko nekako deset milj. S tem se je izognil nam, da mu ni bilo treba zadeti na nas, pa mislim, da je tam tudi mule lahko dobil."
"Da, senjor Gregory," pravi Seca. "Mule je v San Miguel lahko dobil/'
"Potemtakem je pa morda že na poti," zagode sami. "Ah, da bi mogli še to noč odpotovati !"
"Ne boste imeli škode, če nekoliko odlašate," obljubi Seca. "Posodil vam bom Zamba, ki vam bo kazal pot. Imeli boste dobrega vodnika. Zdaj vam bom pa pokazal zemljevid in vam povedal, kako pričnite svoje veliko potovanje."
Eno uro so se ukvarjali z zemljevidom in poslušali svojega gostitelja, ki jim je dajal celo kopo koristnih navodil, nato pa šli spat.
Ob desetih so bili odšli počivat, ob štirih pa so jih poklicali k zajtrku. Ob prvi sivi zori so jim prignali mule in pod Zambovim vodstvom so odjahali. Seca je stal na verandi in jim mahal v slovo, dokler niso zavili okoli griča in ga izgubili izpred oči.
"Dober človek je," reče Jim.
"Izvrsten!" mu pritrdi Greg. "Kako zelo prav nam hodi, da sta se ti in Sam seznanila z Valdo! Nikoli se ne bi mogli tako opremiti kakor smo se, če ne bi bilo njega in Seke. Stavim, da Gadsden nima takih mul kot mi!"
"Jaz bi pa rad vedel, kje se ta falot nahaja !" pripomni Sam precej črnogledno.
Jim se ozre v svojega tovariša.
"Kaj pa je s teboj, Sam? Ko smo vsi drugi mislili, da je Alan Upton poražen, si ti edini vztrajno trdil, da mu gre dobro, in zdaj, ko se stvari tako lepo razvijajo, zopet kvakaš kakor žaba!"
"Ne mislim kvakati," odvrne Sam resno. "Slutim pa, da bomo imeli sitnosti. Doma sem iz Kornuelsa in ne morem nič zato, ako imam slutnje."	,
Nato so dolgo časa jahali, ne da bi kaj govorili.
Ta dan se ni zgodilo nič takega, da bi se spomnili na Samovo mračno prerokbo. Pot je bila ves čas dobro izhojena in potovali so hitro. Tudi naslednji dan je šlo vse po sreči. Mule so bile prav dobre in prehodili so skoraj štirideset milj. Pokrajina je bila sicer bolj divja, pa vendar še vedno lepo odprta. Tretji dan pa prijezdijo na sleme velikega pobočja, ki se je spuščalo milje v daleč v o-gromno travnato ravnino.
"Tukaj bi pa morali imeti letalo," pripomni Greg.
"Ves čas že premišljujem', ali ga morda nima Gadsden," pravi Jim.
Mislim, da ne," odvrne Sam.
"Zakaj tako misliš," ga vpraša Jim presenečen.
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
NOVE IN NOVEJŠE
KNJIGE
ZNANSTVENO-NABOŽNI SPISI.
ČEBULJ JANEZ, misijonar v Ameriki, življenjepis-na črtica,. sestavil Dr. Ivan L. Zaplotnik. 76 -Irani, broš...................................... 40c
CERKVENO PRAVO katoliške cerkve s posebnim ozirom na razmere v Jugoslaviji, spisal Dr. Rado Ktišelj, 696 strani, mehko vez........ $3.50
DUHOVNIŠKI POKLIC, 62 strani, broš........... 25c
FANTIČ LE GORI VSTAN, knjiga za fante, J.
Marijan, 178 strani, trdo vez...........v.............. 35c
IZ POSLEDNJIH LET KREKOVEGA ŽIVLJENJA, napisal Ivan Dolenc, broš................. 30c
IZ ZGODOVINE, ŽIVLJENJA IN DELOVANJA KAPUCINOV, v spomin 4001etnice kapucinskega reda. napisal P.,M. Teraš, broš.	30c
MALA CVETKA MARIJINA, sv. Terezija Deteta
Jezusa, spisal Dr. M. Beumat. 416 str., broš.. $1.25
NEPOZNANI ZNANCI, življenje reda trapistov v
Rajhenburgu. sp. H. Solitarius, 116 str., broš. 45c
NOVA VERA, kristjanom in moder, paganom raz-
laga, I. Istinič. 60 strani ................... 15c
OTROK, poglavja o vzgoji, J.Vole. 172 str., trdo vez. $1.00
POSTNE SV. MAŠE, od pepelnične do cvetne nedelje, 50 strani, broš............. .....................-............ 10c
POZDRAV IZ DOMOVINI?, pismo Slovencem Sirom sveta, 64 strani, broš................................. 20c
REDOVNIŠKI POKLICI, 64 strani, broš.......... 25c
SKOZI OGENJ V VODO, življenjepis sv. Janeza
od Boga, 56 strani, broš. ........................................ 30c
SLOVENSKO DEKLE, kažipot našim dekletom,
spisal J. Kalan, 172 strani, trdo vez................... 75c
SLOV.-HRVATSKO ROMANJE na Velehrad, v Prago in Stari Boleslav, ponatis iz lista "Kraljestvo božje", 40 strani, broš............................. 40c
SVETI KRIŽEV POT našega Gospoda, R. Guar-
dini, broš.................................................................. 15c
SV. MAŠA, Red sv. Maše, lat. in slov., 48 strani.
trdo vez..................................................................... 35c
ŠMARNA GORA, spjsal J. Novak, 148 strani: broš. 55c
TOMAŽ HREN, spisal Dr. Jos. Turk, 30 str., broš. 20c
ZA VISOKIM CILJEM, pota in ovire krščanskega
življenja, spisal P. M. Teraš, O.M.C., 166 strani, broš.......................................................-■- 85c
RAZNE KNJIGE.
ANALIZA duševnega obzorja otroškega, H. Schrei-
ner, 106 strani, mehko vez..................................... 40c
ALKOHOLNO VPRAŠANJE, spisal Ant. Mrkun,
150 strani, broš....................................................... 75c*
BREZALKOHOLNE PIJAČE, kako jih pripravimo, J. Priol, 86 strani ........................................... 40c
DANSKO IN DANCI, sest. T. Furlan, 135 str., broš. 50c
DENAR, posloyenil Dr. A. Ogris, 236 str., trdo vez. 75c
DINAMIT IN Al^TIDINAMIT, o abstinenci, 62
strani, broš............................................................... 30c
ISTRA KLIČE, spomini izgnanega istrskega duhov-
inka, J. Šoklič, 75 strani, mehko vez................. 35c
IZ MOJIH SPOMINOV. F. Šuklje, 204 str., broš. $1.75
JUBILEJNI ZBORNIK O. Zupančiča, uredil F. ) Albrecht. 120 strani, mehko vez..........$1.60
JUNAKI PREKMORSKIH POLETOV, zrakoplova', Dr. P. Y. Breznik, 128 str. meh. vez. $1.35
KAKO SMO SE ZEDINILI ob koncu svetovne
vojske, S. Kranjec, 142 strani, broš........... 35c
KNJIGA VZORNE DOMAČIJE, izkušeni nasveti
za gospodinje, A. Kejrova, 148 str., mehko vez. $1.25
KOLIKO JE SLOVENCEV NA KOROŠKEM,
39 strani, broš............................................................. 20c
LOVSKI SPOMINI VI. Kapusa, 120 strani, broš. $1.00
NA GORENJSKEM JE FLETNO, narodni običaji,
M. Romanova, 114 strani, broš........................ 55c
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI leta
1928, s slikami igralcev, 112 str., t^do vez.. $1.50
OB 60-LETNICI Blaž Potočnikove čitalnice, 62
strani, broš.............................................................. 3SC
PRAVILA ZA KOPANJE, solnčenje. zračenje,
Dr. B. Dramas, 20 strani, broš. ..................... lSc
PREGLEDNI IZPISEK iz navodila h kartogr.
osnovam ,25 strani, broš...................................... 15c
RAME OB RAMENU, Val Bella, iz svetovne vojske, L. Pivko, 128 strani, broš.......................... 80c
RAME OB RAMENU, Drug. iz svetovne vojske,
L. Pivko, 96 strani, broš........................'............. 55c
RIBE, navodilo za okusno pripravo rib. 104 str., br. 25c
ROČNI SPISOVNIK, trgovska, ljubavna, voščilna
in druga pisma, 156 strani, broš................. 30c
SAMOPOMOČ MATERI, Dr. B. Dragaš, 16 str., b,- 10c
S KARADŽORDŽEM po Sredozemskem morju,
79 strani, broš...................'................................... 25c
SLOVENSKA HIŠA, stavbni motivi, T. Karlovšek,
13 tabel z risbami ............................. $1.50
SLOVENSKA HIŠA, stavbe in pohištvo, J. Karlovšek, 4 tabele z risbami. 38 slik, 16 strani popisa $2.00
SPOMINI, Jos. Sernec, 112 strani, mehko. vez. . 90c
ZBORNIK LUČ, IV. zv„ L. Čermelj, 90 str., broš. 40c
ZGODOVINA PROTIALKOHOLNEGA GIBANJA, A. Mrkun, 244 strani, broš................... $1.25
(Od teh knjig imamo v zalogi samo po en izvod.)
Kniigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, III.
H
si
s
13

■Blipilg
000000000000000000000	0000000-0000000000000C,
1	PISANO POLJE
^oooooooooooo . j Trunk oooooooooooo

Konkurenca ?
Ako se v moji buči porodi kak siten dvom, ko vidim, da se med živimi piše, kakor bi po smrti bila le gola praznina, po smrti pa se zopet piše tako, da se poraja dvom v buči in pride to na Pisano polje, potem postanem jaz — bunkač. Priimek je tak. da se nanj še povrnem.
Bojim se pa — konkurence.
Nace Mihevc, katerega dobro poznam izza časa obravnav pri narodni vladi po vojni, je zapisal v "Delavski politiki" pod naslovom "Orač slovenskih njiv v dveh delih sveta" nekaj o rajnem Jožetu Zavertniku. Tam stoji: "Delal je (Zavertnik) od početka, ko je prišel v Ameriko in do trenutka, ko je šel — na drugi svet." Akrabolt, ko bi ga ne bili sežgali, bi se bil še lahko v grobu obrnil. Seve, bunkač je samole Trunk, drugi pa pravijo, da ni dragega sveta, drugega življenja, ampak — gre-jo na drugi SA^et! Konkurenca narašča, število bunkačev se
množi. He, he.
* * *
Črne gosenice.
Nace Mihevc govori v' ne-krologu o črnih gosenicah, "ki so s.e zlegle pri sv. Pavlu in pod sv. Trojico na Vrhniki" in so baje nekoč Zavertnika hotele v Waukeganu požreti. G. Mihevc se na gosenice razume, saj so ga nemški socialisti poslali nekoč ubijat črne gosenice v Leoben, ko se sami niso upali na nje, ali pa jih je bilo
malo — sram.
* * *
Morda v desetih letih?
Kraljevina S.H.S. je izginila. Noben Jugoslovan ne bo točil solz po njej, kakor niti noben Rus po stari Rusiji, ki je tudi izginila, ako bi s kako novo Rusijo prišla stara Rusija. S sedanjo Rusijo ali U.S. S.R. pa tudi noben pravi Rus ali Slovan ne more biti zadovoljen.
Zdaj imamo kraljevino Jugoslavijo. Prav težko je prišla. Brez diktature bi bila težko kdaj, morda nikoli. Ali se bo vzdržala kot Jugoslavija? Sam Bog ve, dasi bi to iz srca želel vsak Jugoslovan, in bi želel še več, namreč, da bi se razširila tudi na Bolgarijo.
V teku desetih let so se godile napake. O tem ni dvoma. Napake na obeh straneh, niti o tem ni sporekanja. Jugoslavija se je porodila z žrtvami, in žrtev bo še treba. Vse odvisi od zadržanja Hrvatov. Pričakuje se, da doprinesejo za skupno idejo nekaj žrtev in pokažejo malo več državljanskega rezona. Pričakuje se.
Jaz ne upam dosti. Imam nekaj izjav pred seboj. Izpre-memba, da so postali—banov-ci tudi Slovenci in celo Srbi, je toraj vsaj na zunaj izginilo vsako stremljenje po neki Ve liki Srbiji, ki je bila baje kamen spodtike, ta bistvena iz-premem&a se v izjavah niti ne omeni, kakor bi je sploh ne bilo. Poudarja se zgolj lu-vaŠko stališče in se jezno pokazuje na nečedni Beograd. Izpre-memba je prišla, izpremenili se pa v gotovih krogih nismo prav nič.
Pri nas v Ameriki se z nekim ponosom pokazuje na stališče katoliške hrvaške duhovščine napram zastopnikom bivše S.H.S. in sedanje Jugoslavije. Stališče je bilo stališče pre-ziranja, baje ponosnega prezi-ranja, in namigava se, da bode tudi v bodočnosti ostalo pri tem preziranju.
Morda so bila neka očitanja glede avstrijakantstva brez podlage ali pretirana. Morda. Ako so neopravičena, je o-bramba na mestu in polemika,
celo ostra polemika opravičena. Ce očitanja prihajajo od strani Srba Puniča, je pač u-mevno, da je ogorčenost velika, in ogorčenost naj bo, ako je očitanja prinesel prejšnji poslanik Trešič-Paošič, ki je sam Hrvat, a je bil pač v službi — Beograda, in zdi se, da je to njegova največja krivda, in polemika je taka, da pač ni fina, ako se piše: "Rašica — pokrio se ušima magarečim, a kažu, da je — pesnik." Vrlo značilno.
Stališče preziranja se bo baje obdržalo še naprej, in prezi-ran bo sedanji konzul v Chica-gi, dasi je dalmatinski Hrvat, a v službi je — Beograda, kake Jugoslavije pa menda ni nikjer.	v j
Ne bo šlo, ne pojde. Ime ne izpremeni, niti ne izpremenijo izpremembe same, dasi bi bile lahko podlaga izpremenjene-ga naziranja, ker izprememba bo prišla in bi mogla priti le, ko izgine dosedanja mentalite-ta. Mentalno naziranje pa bi moglo priti le od novega rodu, in ko stari zarod izumrje. Če bo mogla Jugoslavija pri mladini izvesti to izpremenjeno naziranje, je pa še odprto vpvašanje. Noben patriotizem se ne da vliti v glave, ker pravi patriotizem mora priti skozi srce.
Nekaj moči je Jugoslavija pokazala, ko se v teku desetih iet ni zrušila, morda pride malo več moči v teku prihodnjih deset let, močna pa Jugoslavija niti po desetih letih ne bo, ako se vzdrži, in je ne poruši — Slovan, kajti Slovan zna dobro rušiti v lastno škodo. O tem spričuje slovanska zgodovina.
* * *
Pekel in samomori.
"Neki 'reverend' pravi, de je 'strah pred peklom' najboljše zdravilo proti samomoru," poroča g. Molek. "To sredstvo ni najboljše," meni. Mu pritrdim, da sredstvo res ne bo najboljše, a o stvari bi se dalo debatirati. Strah, strah . . . odkod naj pride strah, ako baje pekla ni? Tak strah je votel na znotraj, odzunaj ga pa ni nič. Kako naj bo potem sredstvo?
Dalje meni g. Molek: "Najboljše zdravilo v večini slučajev je odprava pekla brezposelnosti in nizkih plač." Tudi v tem mu pritrdim, a se zopet da debatirati, vsaj v slučajih, kjer je vsega v izobilju, in brezposelnost ali nizka plača ne pridejo v poštev.
Roba samomorov ni tako enostavna.
-o-
RADIOAKTIVNA CELIH 7 LET PO SMRTI.
Radioaktivne snovi, ki prodrejo v človeško telo, povzročajo, kakor znano, v tkivu, kosteh in v krvi škodljive spremembe, zato se vršijo dela s takšnimi snovmi dandanes le z največjo previdnostjo. Kako dolgo pa se te snovi ohranijo v telesu, kaže slučaj neke mlade Italijanke, ki je bila pred sedmimi leti zaposlena v neki angleški tovarni za izdelovanje svetečih se kazal na urah. 12. septembra 1922. je umrla) ne da bi bil znan vzrok njene smrti. Ker pa so opazili na drugih delavcih istega podjetja podobna vnetja kakor na njej, so začeli sumiti, da bi u-tegnil biti vzrok v radiju. Njeno truplo so sedaj odkopali in pokazalo se je, da so vsebovali vsi napol razpadli deli njene telesa* radioaktivne snovi. Te so ji uničile življenje. -o-
"Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ga naroče!
t