Za gospodarje Maribor, dne 18. aprila 1934. Kaj moramo sami storiti? (Misli in besede kmet. fanta.) Nedavno sem slišal od premožnega Kmeta besede: Kmetijstvo danes tako malo nese, da me je skoro sram, da se z njim pečam. A tudi od drugih se ču-jejo često besede: Vsaka obrt je boljša ko kmetska. Tako gine zaupanje izkušenih gospodarjev v svoj stan, a kaj si morajo potem misliti mladi kmečki sinovi, bodoči gospodarji, to si lahko sami predstavljamo. Ali je torej kmetski stan danes zares najslabši, najtežavnejši? — Ko sem nedavno mlademu gospodarju, ki je pravkar prevzel gospodarstvo, tožil o težki krizi, ki jo danes preživlja kmetski človek, mi je on dejal: »Kljub vsemu je pa vendar kmet tisti, ki ima še vedno svoj kos kruha, ki nikdar ne bo šel beračit, je najbolj samostojen in najbolj neodvisen od vseh. Jaz sam se v teh težkih dneh prav nič ne bojim gospodarstva,in vem, da mi bo le kot kmetu še vedno dobro šlo.« — Z začudenjem sem strmel v tega mladega moža, ki je imel v sebi toliko samozavesti in kmetskega ponosa. Da, samozavesti in ponosa nam v prvi vrsti manjka. Če bomo enkrat zgubili vero v naš stan, potem smo izgubljenk Ni pa dosti samo to. Če hočemo, da bomo upoštevani, če hočemo, da si bomo priborili v državi in družbi tisto mesto, ki nam gre, se moramo organizirati, Poglejmo druge stanove! Samo en primer. Pri nas imamo De-'avsko zbornico, imamo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo itd. Torej de-•avci imajo svojo zastopstvo, trgovci in °brtniki svoje, a kmetje? Ali ni čudno, da v tako kmetski državi kot je naša, Š0 nimamo svojega stanovskega zastop-stva?! Svoj čas so rekli, da je Kmetij-ska družba nekaka naša zbornica. Ali Se