358
Nova naprava ljubljanske hranilnice (Sparkasse),
ktera   gospodarjem poplačevanje  njih dolga
polajšuje.
Vodstvo ljubljanske hranilnice je v zbora od 22. pretek, mesca nekaj sklenilo, kar je res velike hvale vredno, in ker nas je naprosilo, naj v „Novicaha našim gospodarjem, ki bo hranilnici na svoj gmot kaj dolžni, ali takim, ki mislijo vprihodnje dnarja iz hranilnice na pdsodo vzeti, to novo napravo na znanje damo, radi spolnemo to željo.
Človek lahko dolg naredi, plačati pa ga, mu je dostikrat zlo težavno. Vsak pa lahko zapopade, da tudi tisti, ki je komu dnarja posodil, pričakuje ob svojem času povračila izposojenega dnarja. Hranilnica je tako rekoč velik gospodar, ki veliko razposojuje, pa tudi povračil ob pravem času pričakuje, da ne pride v kake zadrege.
Ljubljanska hranilnica je pretečene leta veliko dnarja razposodila gruntnim posestnikom na kmetih proti temu, da bo, če bi dnarja potrebovala, posojilo posestniku pol leta pred odpovedala in da o pol leta po ti odpovedi (Aufkundigung) ima dolžnik svoj dolg ji plačati. Skušnje pa so učile, da skor nobeden tacih dolžnikov ni prišel in ni plačal, ker ali ni imel dnarja ali ga tudi drugod ni mogel na posodo dobiti, da bi bil dolg povernil hranilnici. Hranilnico pa težko stane, gospodarja na kant djati, zato ker ji je žal, ako bi ob svoj grunt prišel, in ker tudi dobro ve, da se grunti pod njih vrednostjo prodajajo, ako pogostoma boben poje, ker sedanji čas ni veliko kupcov, da bi dnarja odveč imeli in bi hrepeneli po zemljiših.
Ker hranilnica tega rada ne stori, da bi na to vižo iztirjevala svoje kapitale, ostanejo dolgovi na gruntih leto za letom, in dolžnik tak je svoje posestvo ne le za se, temuč tudi za svoje naslednike (erbe) in naslednikov naslednike obložil s bremenom, kterega mora on sam, sin njegov in unuki njegovi s tem nositi, da moraje neprenehoma činž plačevati. Tako je gospodar zakopal celo svoje naslednike v davšine, ktere bi jih morebiti ne zadevale, ako pervi gospodar, ki je dolg na grunt naredil, bi ne bil tako lahko dnarja v hranilnici na posodo dobil.
Da se vse to odverne in dolžniku polajša poplačevanje njegovega dolga na tako vižo, in ga to celo nič težko ne stane, je v gori omenjeni seji hranilnica to reč tako naredila, da zamore dolžnik ves svoj dolg s činži vred v 20   letih   tako poplačati,   da   navadnih   5   gold.   od   100
na leto činža plača, zraven teh 5 gold. od 100 ra še 3 gold. od 100 za odbitek dolga. Z 8 gold. od 100 se je v 20 letih celi dolg s činži vred sam poplačal.
To je velika polajšava za dolžnika, kar mu bo sledeči prerajt očitno dokazal.
Postavimo, da je kdo 100 gold. dolžan, in dane more svojega dolga 20 let plačati, — po tem takem bo na činža po 5 gold. od 100 v 20 letih mogel plačati 100 gold., in čez 20 let ima še zini raj tisti dolg od 100 fl., tedaj ima plačila 200 gold.
Ce pa po ti novi napravi plačuje vsako leto navadni činž po 5 gold. od 100, in verh tega še 3 gold. od 100 kakor plačilo na odbitek dolga, tedaj skupaj 8 od 100, je tedaj v 20 letih plačal 160 gold.; očitno je tedaj pridobil 40 gold. pri vsacih 100 gold., ker po preteklih 20 letih je kapital (dolg) ia činže popolnoma poplačal, kar se je le zatega voljo moglo zgoditi, ker plačani 3 goldinarji od vsacih 100 gold. se vsakega polleta od dolga odpisujejo, se tedaj njegov činž zmiraj pomanjšuje, zraven tega pa se tudi presežek povračila za 5 od 100 v rajtingo kapitala na dobro pripisuje.
Naj tedaj tinti gospodarji, ki s j hranilnici kaj dolini, in kteri hočejo prostovoljno svoj dolg nato novo vižo poplačati, se oglasijo pri vodstvu hranilnice in mu povejo, da jih je volja po imenovani poti v 20 letih poplačati svoj dolg.
Polajšava ta je očitna; nadjamo se, da bo prav všeč mnogim posestnikom, ki ne morejo ob pravem časa vsega dolga na enkrat plačati.