8. Dokladni list k 9. listu Novic. 1849. Kdor želi. kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. jf. Blaznife. Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. ________¦__________________________ št.9927/1649. Razglasilo C**o W c. k. primorsko - dalmatinsko-kameralne vikši os-kerbnije vsim nji podložnim gosposkam, uradnijam in finančnim stražam. (Zastran naprave cesarskiga prodajstva soli v Volosku De zamorejo prebivava izhodniga istrijanski-ga primorja in kvarnerskih otokov za čas sada-njih okoljšin belo istrijansko sol, kolikor jo potrebujejo, ložeje dobivati, je c. k. primorsko -dalmatinsko - kameralna vikši oskerbnija z upanjem, de bo visoko c. k. ministerstvo deuarstva to naredbo privolilo, sklenilo: v Voldski prodajstvo take soli do pet in dvajset funtov napraviti in to tam po-stavljenimu c. k. minitnimu uradništvu izročiti. Po postavi postavljena cena, po kteri se bo sol tukaj prodajala, znese tri gold. štirdeset in sedem kraje, za cent, če bi za rabo v istrijanskim eolnim okrogji ali na kvarnerskih otokih — in pet goldinarjev petdeset in štiri krajcarje srebra, če je za vožnjo v c. k. eolno poglavarstvo avstrijan-skih ilirskih dežel namenjena, Prodajstvo se v Voloski začne 20. grudna 1848. S tem dnevam se tudi ob enim doslej izjema pripušeno dopeljevanje soli iz unanjih dežel v primorsko eolno poglavarstvo z odrajtevanjem po-stavljeniga plačila za skladanje čisto odpravi. V Terstu 25. listopada 1848. Franc Spurny, c. k. pravi dvorni in kameralni, čolni opravnik. Fr. V. Šmichausen, c. k. kameralni posvetovavec. št. 3254. Razglas (23.) d) Na zaprašanje, kako bi nekadanji posestniki žlahtniga rodu zavoljo tega, ker so posestniki ka-kiga zemljiša, pravice iskati zamogli, od vojašine ali soldašine izjeti biti, je visoko ministerstvo notranjih oprav z ukazani od 5. t. m., š. 581, to le bolj natanjko določilo; Ker v novim patentu zastran rekrutiranja od 5. grudna, p. 1. dosedanje oprostenje od dolžnosti vojak biti razun unih, ki gospodo žlahtniga rodil zadevajo, niso odpravljene bile, ni dvomiti ali cvibljati, de tistim žlahtnim, ktere kaka druga vpoprejšnjih postavah zastran rekrutiranja postavljenih pogodb oprostenja od vojašine kakor žlahtnost zadene, tudi zdaj ni treba, se rekrutiranju podvreči. Taka pogodba je posestvu gospodarstva, ktero je v djanju v posestvu. S pogledam na to pogodbo oprostenja ni nič razločka, ali je zadevni posestnik iz med nekadanjih grajšakov ali kmetijskiga stanu. Ta pogodba je pa vunder po postavi, z dvornim ukazam od 3. kozoperska 1822 št 27383 razglašeni je takrat tukaj, če pravi posestnik z lastnim prizadevanjem, z lastnimi rokami zemljiše, ktero mora precej veliko biti, obdeljuje. To se po ukazu visociga ministerstva od 5 t. m. št. 580 sploh na znanje da. Od c. k. deželniga predsednistva. V Ljubljani 12. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 27932. Razglas (310 (D c. k. ilirskima poglavarstva. Ker je dac za iz Ogerskiga ali Horvaškiga na Štajarsko aH v Ilirijo pripeljano sol le pobotanje ^zglihanje) solne cene, kakoršna v čolni zvezi obstoji, v horvaško-slovenskim kraljestvu pa je on-dašnji kup za 1 gold. 23 kraje, ponižan, se mora dac, ki je bil v čolni tarifi od leta 1838 za sol v čolnih zalogah v Reki in Bukarih kupljeno in s primernimi boleti razkazan, na 1 gold. 16 kraje, postavljen, za ravno toliko povikšati in se ima od dne tega razglasa z 2 gold. 39 kraje, od čistiga centa prejemati. To se na prošnjo c. k. štajarsko-ilirskiga ka-meralniga oskerbništva od 27. listopada 1848 št. 10820 in 19. t. m. št. 1639, kakor tudi po naravnim ukazu visociga denarstviniga ministerstva od 13. t. m. št. 3801 sploh na znanje da. V Ljubljani 18. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 3704. R a z ff 1 a s »M CD c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran prejembe solniga daca na tiroljski meji pri vžitno-štiberskih uradnijah v Krizantnu, Mavtuu, v Kotih (WinklernJ in Logovim (Luggau). Z ukazam visociga denarstviniga ministerstva od 22. prosenca 1849 št. 90 je za tiroljsko sol, ki v druge dežele gre, in ktere cena je po nar-vikšim sklepu od 10. maliga travna 1848 od 5 gold. na 3 gold. 30 kraje, za cent ponižana bila, za vlago od 1 gold. 30" kraje, (eniga goldinarja, 30 kraje, srebra) od čistiga centa zapovedana. Ta dac se začne prejemati z 20 t. m. pri koroških vžitno-štiberskih uradnijah v Krizantnu, Mavtnu, v Kotih in v Logovim, kterim je že to od zadevne gosposke naznanjeno. To se da na prošnjo c. k. štajarsko-ilirskiga zedinjeniga kameralniga vikšiga oskerbništva na znanje, de se vsak ve po tem ravnati. V Ljubljani 20. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 2512. Razglas (».i«) c. k. ilirskiga poglavarstva. Provizdrna postava spoznovavcov nekatoljške vere. Ministri so pri Njih Veličastvu za pooblaste-nje prosili, do doveršne obravnave cerkvenih zadev sploh ustavno postavo zastran podložnih nekatoljške vere dati. Njih Veličastvo so s sklepam od 26. prosenca ministerstvu to pooblastenje dati blagovolili, in ministerstvo je po visocim naznanilu gospoda ministra - 20 - notranjih oprav od 30. prosenea t. L št. 2260 to provizdrno (začasno) postavo dalo: 1) Protestantje, ki so doslej nekatoljčani v avstri-janskim cesarstvu imenovani bili, se imajo prihodnje v gosposkinih zadevah ;,evangeljčani avgsburške ali evangeljčani helveške vere" imenovati. 2) Prestop od ene keršanske vere v drugo jevsa-cimu pripušen, ki je 18. leto spolnil; le to le je pomniti: Kdor želi prestopiti, ima dolžnost, ta svoj namen duhovnu cerkvene srenje, v kteri je doslej bil, priča dveh mož, ktera sam zvoli, razodeti, in štiri tedne po tem razodetji zopet duhovnu tiste cerkvene srenje priča ravno tistih ali pa dveh druzih mož, ki jih sam zvdli, poterditi, de pri svojim namenu ostane. Zastran vsaciga teh razodetij ima dohoven dolžnost, tistimu, ki ima namen prestopiti, pri-čevanjski list fcajgnis) dati. Ako bi se duhoven iz kakoršniga vzroka koli branil, pričevanjski list dati, imajo priče pravico, ga narediti. Ta dva pričevanjska lista ima prestopnik duhovnu cerkvene srenje, v ktero prestopi, pokazati, in s tem je prestopitev sklenjena. Vse druge dosedanje postave zastran prestopa se denejo ob veljavnost. 3) Kerstne, zakonske in mertvaške bukve se od duhovnov evangeljčanov avgsburških in evan-geljčanov helveških cerkvenih srenj zastran od njih storjenih cerkvenih djanj ravno tako osker-bujejo in iz njih spiski z njih podpisam z ravno tako postavno močjo dajejo, kakor se to pri katoljških duhovnih dela. 4) Stolne plačila in druge davšine v denarjih in v natori za cerkvene opravila, ktere bi imeli evangeljčani avgsburške in evangeljčani helveške vere katoljškim duhovnam odrajtovati, nehajo prihodnje, ako se za opravke ne terjajo, ktere kotoljški duhoven res opravi, in ako niso rečne fdinglich) na posestvo upisane davšine. To velja tudi zastran davšin, ki grejo mež-narju. 5) V nekterih krajih navadne davšine, ki jih imajo evangeljčani avgsburške in evangeljčani helveške vere katoljškim šolskim učenikam odrajtovati, nehajo tam, kjer imajo uni lastne šole in svojih otrok v katoljške šole ne pošiljajo. 6) Pri možitvah in ženitvah nekatoJjčanov se imajo oklici samo pri službah božjih, h kterim ženin in nevesta hodita, pri možitvah med katoljški-mi in nekatoljškimi pa v cerkvi vsaciga njih opravljati, in zastran tega zgubi §. 71. der-žavnih postavnih bukev svojo veljavnost. V Ljubljani 3. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. &• 2277> Razglas c^o (3) c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran novih cenitev po narvikšim patentu od 7. kimovca 1848 v namen prodaje zemljiš z ekse- kucijo. Po naznanjenji visociga ministerva notranjih oprav od 26. prosenea t. 1. št. 2044 je z visokim ministerialnim ukazam od 17. prosenea 1849 št. 4447 sledeče vsim c. k. apelacijam na znanje dano: Ker se je toliko dvdmb ali cvibljev primerilo , ali se morejo sojne eksekucjie po starejih cenitvah, ktere niso sedanjim razmeram sveta in zemljiš pri-merjene, nadaljevati , so s pogledam na postavo od 7. kimovca 1848 in po tej postavi na primer-jeno ceno nekdanjih dominikalnih in rustikalnih posestev, in zavoljo tega, ker mora tudi po sada-njih postavah vsaka cenitev pravo ceno reči raz-kazati, ki se ima prodati, dali ministri, ki imajo za iz-gotovljenje postave od 7. kimovca 1848 skerbeti, to razjasnjen je, de se ne sme prihodnjič, razun če vsi pri tej reči deležni v to dovolijo, nobeno posestvo, kteriga cena se je po v postavi od 7. kimovca 1848 zapovedani odpravi vsih davšin, pravic in dolžnost premenila, po drugi cenitvi prodati, kakor po taki, ktera je po postavi od 7. kimovca in s pogledam na moč te postave storjena. To se da sploh na znanje. V Ljubljani 1. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Mnogoverstne oznanila. (33.) v ^ (1) Pri Leop. Kremžerji, bukvovezu v Ljubljani je te dni na svitlo prišel, v starim pravopisu: Pot svetiga Križa, od slovečiga P. Leonarda od Porto Mavricio, iz ojst. reda sv. Frančiška razložen. Ako so kake bukvice že kadaj pobožnim slovenskim bravcam in bravkam dopadle, tako si upamo reči , de jim bodo gotovo tudi te všeč. — Olepšane so s 14. tako krasnimi podobami iz Kristusoviga terpljenja, de še nismo tako lepih v slovenskih bukvah nikjer narajmali. Razun križeviga pota je v teh bukvicah tudi: Viža polna pobožnosti sv. Mašo slišati. Jutranja molitev. Tri pesme pri križevim potu in več druzih lepih molitev. Cena teh bubvic v usnjatim herbtu je 24 kraje, v usnji vezane in nekaj pozlačene veljajo 30 kraje, v usnji, pozlačene in z zlatim obrezkam pa 50 krajcarjev do briga denarja. (30.) CD Pri Janezu Giontinitu je na svitlo prišlo: Podoba Matere Jezusove nad velicimi vraiami c. k. orožne hiše na Dunaji, ktera je pri streljbi na to hišo 6. in 7. kozoperska 1848 nepoškodovana ostala. Postavljena 1588, ponovljena 1725. Velja 4 kraje, ±2 škupej 40 kraje. K mnogoterim spominjem nesrečnih dni v mescu kozopersku na Dunaji pridenemo pričijoči list s svestim prepričanjem, de bo vsim resnično pobožnim v poboževanje in v tolažbo. Bolj verni čas naših očetov bi bil v tej spominja vredni prigodbi čudež spoznal in s pobožnim češenjem prihodnosti izročil, mi pa hočemo v tem opominj božji imeti, de božja reč vkljub vsim zmešnjavam oslepljenosti in strašnih viharjev čista ostane in premaga , in hočemo z duhovnam molitev moliti, ki jo je temu listu pridjal, neoskrunljivo večno Devico prositi, de bi se taki strašni dnevi cesarskimu stolnimu mestu več ne vernili. Ti pildki se dobe tudi pri sledečih gospodih bukvarjih in bukvovezih: v Celji pri Geigerji, v Marburgu pri Fr. Le vre rji, v Radgoni priWeit-zingerji, v Novim* mestu pri Wecusdeku in v Krajnji pri Rešu.