AM5TER&AM PoStnlna platen« v gotovim. (Leto XI., St. 38. V ljubljeni, 10. oktobra 1924. kolikor moCI — toliko pravic« Uredništvo in uprav*: Ljubljana, Sele.iburgovt ulica št. 6/D. Glasilo tehaja 10., 20. in 30. dne v mesecu. Stane posamezna štev. 1 Din,' mesečno Din 4-—, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 110 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glavnega Radnlčkega Saveza Jugoslavije. Pred vainimi odložitvami. Ko je prevzela pred meseci oblast čez angleški imperij Macdonaldova delavska vlada, smo obrnili na la veleva-žen dogodek tudi pozornost naših stro-kovih organizacij. In po vsej pravici. Političen prevrat v Angliji je našel mogočen odziv po vsej Evropi. Levemu kurzu v Angliji je sledil levi kurz v Franciji. Vse ostale države pa so morale s to činjenico računati. Ni bilo v zadnji vrsti to, kar je strlo nesramnost italijanskega fašizma in onemogočilo razne poskuse drugih držav, premagati po fašistovskemu receptu svoje težave. Delo delavskih vlad za pomirjenje Evrope je bilo izrednega pomena za delavstvo. A ne samo posredno, tudi neposredno je vplival novi politični kur, na strokovno gibanje. Na letošnji Mednarodni konferenci dela so zastopniki delavstva jasno čutili, da veje skozi Evropt^pov veter. Na konferenci je pravladala s svojimi predlogi zopet delavska delegacija, ki je bila prej stalno v defenzivi. Tudi v naši notranji politiki smo to veliko spremembo korak za korakom čutili. Že Pašiceva vlada si je v očigled splošni politični situaciji v Evropi pomišljala zatreti zadnje ostanke socialne politike v tej državi. Davidovičeva vlada, ki je bila v gotovem oziru posledica splošnega političnega preokreta na levo, je z zapadnimi demokracijami še jačje računala. Pri temu slan ju stvari je čisto naravno, da registriramo na uvodnem mestu našega strokovnega glasila važno novico, ki prihaja z Londona. Dne 9. oktobra so združile v angleški zbornici obe meščanski stranki, li- V naslednjem priobčujemo dva razglasa, ki zaslužita pažujo vsega delavstva. V prvem razglaša vlada, kako misli urediti najemninske odnošaje v bodočem letu. Ta vladin razglas pravi: V ministrstvu za socialno politiko je dovršen zakonski načrt o stanovanjih in bo predložen ministrskemu svetu. Cim ga ministrski svet odobri, se preide k posvetovanjem z zastopniki hišnih lastnikov, najemodajalcev in najemnikov. Glavna načela tega načrta so ta: Od 1. jan. 1925 dobe pravico do neodpovedlji-vega stanovanja vse stare hiše. Pravico odpovedati stanovanje bodo imeli lastniki v teh slučajih: Ako ga neobhodno rabi za svoje osebno stanovanje, ako najemnik ne plača najemnine dva zaporedna meseca, ako je treba podreti staro poslopje za zgraditev novega, če najemnik izkorišča stanovanje v očivid-no škodo lastnika. Od vseh omejitev so izvzete nove zgradbe in poslovni prostori v starih_ poslopjih. Najemnina se bo določevala tako-le: Najemnina pred 1. julijem 1914 se pomnoži petnajstkrat in tako se dobi nova mesečna najemnina. Po deželi, kjer se je plačevalo do-sedaj v kronah, se najemnina prevede v isti višini v dinarje. Izvzeti so: Revne vdove, vojni invalidi z družino, vpoko-jenci in vpokojenke, častniki in revnejši sploh. Pri teh se bode predvojna najemnina povečala v osemkratnem iznosu. Ako imajo posamezniki zgoraj omenjenih višje stalne dohodke, se poviša najemnina desetkrat. Ako stanujejo gospodarsko močnejši najemniki pri gospodarsko šibkejših hišnih lastnikih, se beralci in konservativci in izglasovali nezaupnico delavski vladi, ki je bila kakor znano manjšinska vlada, ki se je mogla držati na krmilu le tako dolgo, dokler se niste združile proti njej obe veliki meščanski stranki. Posledica tega bo, da bo delavska vlada v Angliji demišijonirala in da bo sledil razpust zbornice, kateremu bodo sledile volitve, ki sledijo Angliji z nam skoro nerazumljivo hitrostjo razpustu. V tem slučaju bodo imeli odločati angleški volivci o vprašanjih, ki bodo zgodovinske važnosti, ne samo za angleški imperij, ampak tudi za ves svet. V sedanjem angleškem parlamentu so bili najmočnejša stranka konservativci. Le hudo nasprotje liberalcev do konzervativcev je omogočilo, da je mogla vladati delavska stranka, ki je stala glede števila glasov šele na drugem mestu. Upati je, da ho delavska stranka, ki lahko pokaže na uspešno delo v vladi pri volitvah napredovala. Vendar si tudi največji optimisti ne upajo prerokovati, da bi napredovala toliko, da bi dobila sama večino. Kljub temu pa bo najbrže eno ostalo: Proti delavski stranki najbrž tudi v novem parlamentu ne bo mogoče sestaviti vlade. Ako bo tako, potem se ni bati, da zavlada v Angliji reakcija, kar bi dalo potuho vsem manjšim reakcijonarjem po Evropi. Ako pa bi prišlo v angleškem parlamentu proti pričakovanju do popolne zmage ene izmed meščanskih strank ali pa do koalicije meščanskih strank, ki bi bila naperjena proti delavstvu, bi morali beležiti, da se je izvršil v mednarodni politiki preobrat, ki bo na škodo ne samo delavstvu, nego tudi idejam meščanske demokacije. pomnoži predvojna najemnina za dvaj-setkratni iznos. Najemniki, katerih letni dohodki prekoračijo 250.000 Din in lastniki novih hiš so pri dogovoru glede najemnine popolnoma svobodni. Rekvi-zicija stanovanj se ukine. Pridržana je edino rekvizicija stanovanj za uradnike, ki so prestavljeni v drug kraj, da se zanje prihrani stanovanje. Za vasi zakon ne velja. Najemniki, ki bodo ta razglas pre-čitali, ^e morda prvi hip niti zavedali ne bodo, kako težka bodo bremena, ki jih ta načrt stanovanjskim najemnikom nalaga. Zato si oglejmo to na par primerih. Pred vojno so stala stanovanja po 20, 30, 40, 50 in več kron na mesec. Po sedanjem vladnem načrtu bo normalna najemnina za taka stanovanja po 300,450, 600, 750 in več dinarjev na mesec. Le za »revne sloje« bo dovoljen samo osem do desetkratni povišek. A tudi pri 10 kratnem povišku pridemo še do za delavstvo ogromnih najemnin po 200, 300, 400, 500 in več dinarjev na mesec. Da razumemo vso težo teh številk si moramo poklicati v spomin nekaj dejstev, na katera smo zadnji čas ponovno opozarjali. Pomislimo, da zasluži danes velik del delavstva povprečno po 700 do 900 Din na mesec. Za monopolce smo zadnjič napisali, da zaslužijo le 636 do 880 Din mesečno, — med tem ko bi znašale njih predvojne plače 1500 do 2000 Din in so se življenske potrebščine tako podražile, da znašajo življe-ske in oblačilne potrebščine za rodbi- no, obstoječo iz moža, žene in treh otrok, okrog 2300 Din na mesec. Pomislimo, da danes večina rudarjev ne zasluži po 1000 Din na mesec, da velja isto za vse ostale stroke, pa bomo prav razumeli, kaj se pravi predpisati delavcu-najemniku pri današnjih najemninskih razmerah 400 Din najemnine. Tako najemnino predpisati se pra- vi pognati delavstvo iz hiš v kleti, vagone, menda tudi pod šotore in v zemeljske luknje. Priznamo, — da je to tudi en način rešitve stanovanjskega vprašanja ... Je pa način, proti kateremu se bo delavstvo najsrditeje branilo. Razven tega pa s hoče za industrijske kraje, ki imajo značaj vasi, kakor Jesenice, Trbovlje, Mežica vsako stanovanjsko zaščito odpraviti. Tudi ta nakana mora naleteti na naš najostrejši odpor. Mi smo na tem mestu že večkrat pretresali stanovanjsko krizo in nje vzroke. Pri tem smo opozorili, da gre pri tem za sledeče probleme: 1. Delavstvo je plačevalo pred vojno nad četrtino svojih dohodkov za stanarine. 2. Danes delavstvo tega ne zmore, ker so znižali podjetniki njegove predvojne plače v vseh slučajih za več nego četrtino, v nekaterih celo za polovico. 3. Da so sedanje stanarine trajno res nevzdržljive, da pa je nemogoče dopustiti, da se povišajo te stanarine na predvojni normal, ne da bi se povišale na predvojni normal tudi plače. 4. Da imamo umevanje za položaj hišnih lastnikov, da pa ne smemo pustiti izpred oči dejstva, da so hišni lastniki po mestih pred vojno hiše v velikem delu, celo po večjem delu s tujini denarjem gradili. Danes so vsled devalvacije, vsa ta posojila izgubljena, hišnim lastnikom so pripadli tako ogromni valutni dobički. Ako se zato dovoli povišati najemni-nine na predvojno višino, je zato potrebno, da se zasigura, da gre večji del teh poviškov za zgradbo novih stanovanj. Mi smo zahtevali: Najprej valorizacijo (povišanje na predvojno višino) plač, potem valorizacijo stanarin in še v tem slučaju vpora-ba dela zvišanih stanarin za grajenje novih stanovanj. Mi smo tudi dokazali, da so te naše zahteve naravne in upravičene. Kaj pa je ukrenila vlada? Ona odreja valorizacijo stanarin, — pri tem pa se za ostale probleme, za valorizacijo plač in za to, da bi se vpo-rabil en del povišanih stanarin za grajenje novih stanovanj, — ne briga. Vse to pa našim hišnim posestnikom še izdaleka ni dovolj. Njihova Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, je sprejela na svojem zborovanju z dne 28. septembra dolgo čveka-rijo, — ki se obrača proti vsaki zaščiti stanovanjskih najemnikov. Ta čvekarija se glasi: Delegati Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani so sklenili na seji dne 28. septembra 1924, na kateri so bila zastopana polnoštevilno vsa včlanjena društva kakor tudi zastopniki mest in krajev, kjer duštva še niso ustanovljena, enoglasno sledečo resolucijo, da uvidi vsakdo škodljivost stanovanjskega zakona in upavičenost naših zahtev. 1. Ker stanovanjski zakon z dne 30. decembra 1921 odločno nasprotuje državni ustavi, ki garantira vsakemu dr-|:a)vljanu neomejeno razpolaganje i. osebno lastnino. 2. Ker se ta zakon ne more oslanja-ti in sklicevati na tako izjemno opravičljive razmere, kakor so bile za časa vojne, marveč nasprotno brez pravega vzroka omejuje samo eno posebno vrsto državljanov, ki so večinoma bolj vredni ozira in potrebni zaščite, nego tisti, katere je zaščitil. 3. Ker jemlje samo eni vrsti davkoplačevalcev po krivici pravico osebne lastnine ter je izročil lastnike starih hiš njihovim najemnikom naravnost na milost in nemilost, ki — kakor dokazuje na tisoče vnebovpijočih slučajev, ta zakon in njega hujši pravilnik škandalozno izrabljajo v svojo špekulacijo s stanovanjskimi deli in zakon izigravajo. 4. Ker ta zakon, dasi je bil v velja- vi dolga tri leta, ni ne samo dosegel svojega pravega namena, marveč, da bi se bili vsaj premožnejši najemniki organizirali v samopomoč in začeli graditi nova stanovanja, ali da bi bil sicer pospešil gradnjo novih hiš, nego je nasprotno še tiste kroge, ki bi bili voljni kaj storiti, vsled take nezakonite omejitve lastnine preplašil od vsakga podjetja in odbil tudi tuji kapital od naše države. 5. Ker deluje in vpliva ta zakon ves čas svojega obstanka naravnost demo-ralizujoče na ljudstvo in zavaja najemnike namesto k' varčnosti, k zapravljanju in razvratnosti v doslej nezaslišani meri, tako da celo državni uradniki, zanašajoči se na večno zaščito, niti tistih prejemkov, ki jih dobivajo kot stanarino i’i kot draginjsko doklado k stanarini, nočejo plačevati za stanovanje 6. Ker povzroča ta zakon od dne do dne hujšo mržnjo in celo sovraštvo med gospodarji in vsled zaščite ter hujskanja vedno predrznejšimi najemniki, v mnogih slučajih vodi celo do dolgi a in dragih pravd. 7. Ker je pokazalo in dokazalo triletno praktično izvajanje tega zakona in š( bolj famoznega večkrat poslabšanega piavilnika, ker je torej tudi pralitično izvajanje po več mestih države pokazalo tako kruto pristranost in korupcijo raznih stanovanjskih uradov, v katerih so odločevali po krivici vedno zastopniki najemnikov, ne iz<’zemši niti sodišča, da je postal zakon s pravilnikom vred osmešen in osramočen. 8. Ker je ministrstvo za socid.il) politiko, oziroma različni dotični gosp > je ministri v vsej dobi treh let niti ene od onih devetih pooblastil, ki mu jih člen 11. zakona nalaga, ni izpolnilo, niti jih ni poskušalo izpolniti za odpravo ali olajšanje stanovanjske bede in ker je s tem samo dovoljno dokazalo, da se s takimi zakoni in pravilniki do sodnega dne pomanjkanje stanovanj ne bo odpravilo, nego, da je končna in uspešna rešitev tega vprašanja v prvi vrsti odvisna od privatne inicijative in podjetnosti, ki jo pa ta nesrečni zakon naravnost uničuje. 9. Ker je ta zakon tudi v škodo premnogih najemnikov, med tem tudi državnih uradnikov in uslužbencev, ki dotlej, dokler sedi množica neopravičenih zaščitencev v dosedanjih stanovanjih in in z njimi na škodo hišnih lastnikov špekulira in trguje — ne pridejo do za-željenih in bolj po pravici jim pripadajočih stanovanj, posebej pa še v škodo hudo izžemanih podnajemnikov — kar dokazujejo mnoge pritožbe, ki dohajajo tudi društvom hišnih posestnikov. K načrtu novega stanovanjskega zakona. 10. Ker ta zakon ni le v moralno in materielno škodo hišnih gospodarjev, ampak dela prav posebno škodo državnim financam, oziroma državni blagajni, ki bi mogla od pravičnega povišanja stanarine dobivati mnogo višje davke občine in drugi zastopi pa na dokladah. 11. Ker je strašilo, ki ga širijo brezvestni — po krivici zaščiteni najemniki češ, da bo po odpravi tega zakona tako na stotisoče strank (najemnikov) vrženih na cesto, za vsakega resnega človeka naravnost smešna fraza, ampak bodo v ogromni večini ostali vsi najemniki v dosedanjih stanovanjih, samo da se bodo z gospodarjem pametno pogodili in priznali, da je pač on gospodar, oni pa najemniki, razen tistih seveda, ki so se po krivici zaščiteni obnašali kakor bi bili oni gospodarji, gospodarji pa njih hlapci — in ker pridejo nasprotno potem mnoge stranice v njim primerna stanovanja, druge pa, ki jim dosedanja po številu oseb ne pripadajo, v manjša. 12. Ker je tisto boljševiško žuganje z eventuelno revolucijo ravno tako prazno in smešno, zraven pa za vlado v tako eminentno agrarni državi naravnost razžaljivo, ako ima še kaj samozavesti; pač pa, ker je pri nadaljni stagnaciji vsega stavbenega gibanja pričakovati nevarne brezposelnosti in ker bi še nadaljnjo tako brezsmotreno postopanje minisrtstva za socialno politiko in celotne vlade državo končno moglo res dovesti do anarhije, kar bi bilo popolnoma v nasprotju s programom reda in zakona, ki ga je sedanja vlada proglasila, zahteva Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani: 1. da se z dnem 31. decembra tek. leta nesrečni stanovanjski zakon in še nesrečnejši pravilnik nikakor več n$ podaljša. 2. da z njim vred istočasno prenehajo vse dosedanje stanovanjske oblasti, ki so bile samo nepotrebno breme. 3. da se za nekako varstvo pred eventuelnimi krivicami poverijo okraj nim glavarstvom kot prvi in velikim županstvom kot drugi instanci, v obeh slučajih s sodelovanjem po pet neoporečnih hišnih posestnikov, ki si jih izbirajo izmed onih, ki jih predlagajo do-tične organizacije hišnih posestnikov in ki presojajo cene, oziroma poviške najemnin po kupni moči sedanje krone v primeri s kupno močjo pred vojno. Posebej še poudarjamo, da bi bil' s podaljšanjem stanovanjskega zakona zo- pet zaščiteni kakor do zdaj vsi gmotno dobro stoječi stanovi in bi še dalje počivala stavbeua podjetnost in naraščala brezposelnost. Stanovanjsko bedo v mestih poseje no pomnožuje beg kmetskega prebivalstva v mestu, kar zelo povzroča hudo pomanjkanje delavcev na kmetih. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Naši čitatelji bodo na take argumente znali morda bolj« odgovoriti, kakor mi. Najostrejša beseda je tu premila. Po mnenju gospoda, ki je to sestavljal, danes ni več premalo stanovanj, zato ni več »izjemno opravičljivih razmere, ki opravičujejo zaščito najemnikov. Po mnenju tega gospoda bi n. pr. naši monopolci, ako bi ne bilo stanovanjskega zakona, ki jih navaja k zapravljanju brez stanovanjskega varstva po 700 Din na mesec služili, po 500 za stanovanje dajali, zraven pa še toliko privarčevali, da bi si lahko zgradil v enem letu vsak že eno hišico. Trditev, da se bodo taki modrosti vsi najemniki z največjim ogorčenjem uprli, je po mnenju tega gospoda »boljševiško žuganje«, ki je za vlado v eminentno agrarni državi naravnost raz-/aljivo. — Da bi gospod te:n lažje pognal vse najemnike iz mest v mišje luknje ugotavlja na koncu, da stanovanjsko bedo v mestih »posebin pomnožuje beg kmetskega prebivalstvu v mesta, kar zelo povzroča hudo po.nanjkanje delav-.-( V na kmetih«. S tem misli dob li naš gospod hišni posestnik za svoj b 'j proti »boljševi-štvu« najemnikov, vsD E L A V E C< STRAN I. Dnevni red teh sestankov je: 1. Delavstvo in socialna zakonodaja. 2. Obramba eksistence. 3. Gospodarstvo, politika in kultura. 4. Razno. Sodrugi in sodružice! Odzovi te se zborovanju. Propagandni odsek gorenjskih kovinarjev. Opomba: Vsak naj prinese s seboj svojo člansko izkaznico. Na teh sestankih se bo sprejemalo tudi nove člane; povabite svoje sodelavce za pristop. Jesenice. Že dolgo se ni nič čulo iz naše pokrajine. Po zadnjem odpustu 200 delavcev se je pričelo porajati izseljevanje v Francijo in tako so že nekateri najboljši delavci — če prav so še imeli službo — zapustili delo pri K. 1. D. in odšli v Francijo in še vedno na novo odhajajo. Tako zgublja tukajšnja industrija najboljše delovne moči in če bo šlo tako naprej, se bo, kakor kaže tudi ostali kader kvalificiranih delavcev preselil za prvimi transporti, ki so že odšli. Posamezniki, ki so se oglasili iz Alzacije-Lorene, poročajo, da so ravno 50 % na boljšem, kot so bili tu, da jim ni žal, da so zbežali iz te doline solz, oso bi to, ker je tam splošno življenjsko razmerje . vse drugačno. —. Poročila posameznikov so različna: nekateri poročajo, da zaslužijo od 18 do 32 frankov dnevno, kakor je kdo kvalificiran in kakor pač dela v akordu ali pa za mezdo, hrane pa da plačujejo od 7 do 12 frankov in da na Jesenicah take hrane nikdar poznali niso. Med temi izseljenci je tudi več naših sodrugov, med njimi tudi sodr. Jožko Stražišar, blagajnik jeseniške podružnice SMRJ. Širša poročila od sodr. Stražišar-ja še nismo prejeli, pisal je pa že, da mu tudi prav nič ni žal, da je odšel tja. Tako zapuščajo s kletvijo v ustih domovino najboljši, ki bi vsem lahko za pošteno delo nudila vse več kot tujina ali vsaj to, toda, ta domovina je danes samo za korupcijoniste, narodne pijavke in umazane politikarje. Brezdvomno in gotovo je, da ti sodrugi ne pozabljajo, da jih bo tudi tam kapitalist izkoriščal, zato so pa mnogi odšli vse bolj radi neznosne nevednosti našega delovnega ljudstva, ki kakor vol vleče svoje breme gorja in pomanjkanja in pohlevno trpi kakor ovca. Da, mnogi naši sodrugi so zbežali edino pred to strašno resnico, odšli so pa tudi mnogi, ki so bili sami mnogo krivi delavske oslabelosti. Iz razloga, da kapitalist izkorišča povsod, pojdi kamorkoli, pa moramo povdarjati eno: Kaj, če bi zbežali tedaj vsi, ki hočejo novo boljšo diužbo, boljši ^sistem v tej naši državi, ki hočejo uveljaviti gospodarstvo in kulturo po socialistični teoriji? To seveda nikakor ne gre, če prav je treba trpeti v danih razmerah vsled ljudske nevednosti in če prav mnogokrat mnogi zaupnik celo obupuje, da to ljudstvo ne bo nikdar drugačno in če prav je res, da se naše ljudstvo le strašno počasi spreminja in spoznava, vendar je prisiljeno in bo še bolj, da išče še naprej resnice. Ali se ni borilo in se bori po vseh državah sveta delavno ljudstvo za pii-znanje vrednosti 'dela? Gotovo! Samo v tem je razlika, na kakšni kulturni stopnji je delavstvo ene ali druge države in kakšne preizkušnje že ima za seboj v svoji osvobojevalni borbi. Nazor, če ni in če ne bo, pa giem drugam v svet, toraj ni najmanje pravilen, če se pojavi vsled tega, ker kapitalisti obešajo kruhek vedno višje. Da gre človek v svet, da ga spozna, da se česa priuči, je popolnoma pravilno, toda umikati se pred obstoječo reakcijo in kapitalistično gospodarsko politiko, ki tira delavstvo v odpor ali na kolena, pa ni na mestu, kajti tudi v tej državi, kjer si rojen je blagostanja zadosti pri poštenem delu, samo vsem izkoriščanim je treba malo misliti, se jim je treba za svoje interese združiti in blagostanje, ki ga točasno uživajo le posamezniki, ki niti ne delajo, razdeliti enostavno v pravično uživanje; zaščititi si moramo svoje interese vsi, ki živimo od dela, ročni in duševni delavci potom organizacije, ker zaman je vsako izbegavanje, pojdi kamorkoli, le to razliko najdeš, 'da so v mnogih državah boljše organizacije, toda vsi pa, ki tu doma takorekoč ne uvažujete, ne spoštujete in gradite organizacije in je nočete razumeti, je ne boste razumeli tudi v tujini in boste tudi tam le za cokljo drugim in bi pravzaprav ne bi smeli uživati s krvjo in gladom pridobljenih sadov drugih. Da, da, nič nam ne preostaja sodrugi in kovinarji na Gorenjskem drugega, kakor združitev v enotni organizaciji. Krizo, ki jo preživljamo, bi na eni strani naša vlada lahko likvidirala čez noč, toda, ti .vlastodržci baš nimajo mnogo interesa na obstoju in razvoju industrije, ker so kot klerikalci pristaši male obrti, kakor tudi vsi drugi, ki so sedaj ž njimi v objemu kot izključni predstavniki agrarizma. Po drugi strani pa ni izključeno, da bi v takih krizah tudi upravni svet tovarne v veliki meri lahko omilil bedni položaj delastva, ki ob sedanjem plačilnem razmerju (mnogi ne morejo niti živeti, za smrt je pa 160 kronic na dan malo preveč z malimi dodatki, ki Ijih imajo. Ne 'vladi, ne upravnemu svetu ni mari, če delavstvo more živeti ali ne, ker ti vsi imajo en cilj: profit! Preostaja toraj samo eno, in to je združitev v organizaciji, s katero se oboje prisili, da priznajo delu njegovo vrednost. Zatoraj, ne beži nikdo iz napačnega nazora v svet, ne čakajte, ne skrivajte se pred resnico, odzovite se klicu organizacije, znova je treba iti v boj in boriti se je treba organizirano, vstraj-no vse do tja, da postanemo tudi mi enaki drugim borcem za pravico v vsem svetu. Zatoraj ponovno na plan, ne spite vendar pod solncem kot zajci z odprtimi očmi. Kar imajo Francija, Anglija, Švica, Belgija in Amerika, vse to je tudi tu doma, le pamet v pest, združimo se in treščimo sistem, ki nas gnjavi, v grob, da nas ne bo kapitalizem mogel izčrpati do kosti in nas izstradane pognati na kolena s podaljšanjem delovnega časa. Kovinarji, v vrste Saveza Metal-skih Radnika Jugoslavije! Odprite se vi živi grobovi! Propagandni odsek gorenjskih kovinarjev. Rudarska stroka. Klerikalna lopovščina. Dne 29. septembra t. 1. so se vršila mezdna pogajanja med klerikalnimi poslanci in Trboveljsko prem. družbo. Rezultat teh pogajanj je bil, da bo družba izplačala svojemu delavstvu dne 18. oktobra enkratno doplačilo in rjeer za kopače 250 Din, za učne vozače 200 Din, za ženske in mladoletne pa 150 Din. Več se ni dalo doseči, ker je baje > Zveza industrijcev« prepovedala vsako nadaljno povišanje. Nadalje je glede odpuščenih rudarjev za časa lanske stavke družba pristala še na ponovno revizijo tega vprašanja. Tako poroča oficijelno glasilo klerikalcev »Slovenec« z dne 30. septembra t. 1. To kar je »Slovenec« poročal, pa faktično ni pobeno povišanje, ampak je samo del izplačila tistih 3 Din, katere je družba že sama priznala ob priliki lanskih pogajanj. Tako so klerikalci srečno izvozili celo mezdno gibanje rudarjev, da je ostal volk sit in ovca cela. Rudarji so jim lahko hvaležni, Trboveljska družba pa še bolj. Demagogija, ki so jo klerikalci pri tem uganjali je pa tako velikanska, da jo moramo razgaliti pred vso javnostjo, oso-bito pa pred rudarji Trboveljske družbe in vsem ostalim delavsvom. Da so klerikalci že po svoji naravi hinavci, to smo že davno vedeli. Da pa sega njihovo hinavstvo še dalje, tega pa nismo vedeli. Unija slov. rudarjev je z ozirom na obupni položaj rudarjev vložila dne 20. avgusta mezdno spomenico za rudarje Trboveljski družbi in ministrstvu zri rude in šume. V tej spomenici se ni navajalo odstotno povišanje plač, pač pa mezdna razprava, na kateri se mora napraviti poštena mezdna pogodba, ki bo zasigurala življenjski obstoj rudarja in njegove družine. Opisali in s številkami smo dokazali \javnosti bedno stanje rudarjev in obenem velikanske dobičke Trboveljske prem. družbe. Tukaj smo hoteli do- seči, da se tudi vlada e ni; ra t zgane, da pokaže, kdo je višji činitelj v tej državi ali ona, ali Trboveljska družba. Zakaj iz zgodovine nam je znano, da je še v vsaki demokratični državi, vladna avtoriteta nad podjetniško. Toda tukaj smo se zmotili. Vlada je sicer vedela to; klerikalci so tudi vedeli to. Ker so pa na vladi klerikalci in so v upravnem svetu Trboveljske dražbe tudi klerikalci, je vlada zlezla pod klop pred Trboveljsko dražbo, namesto da bi zastavila ves svoj vpliv v to, da bi prišlo do prave mezdne razprave, kjer bi rudarji sami družbi in vladi predočili svoj bedni položaj, da bi se na ta način enkrat ustavilo to brezmejno izkoriščanje slovenskega delavstva od strani Trboveljske družbe. Tega so se pa bale vse narodn*e meščanske stranke, z vsemi svojimi časopisi vred, zato tudi niso objavili naših številk o stanju rudarjev in Trboveljske dražbe. In to vsi povprek od lažnjivega »Jutra« preko ravbarske »Orjune« do pobožnega »Slovenca«, katerega pristaši so baje pred obravnavo dobili 100.000 Din od Trboveljske dražbe za dozidavo svojega doma v Trbovljah. Da pa se ve»-dar rudarjem ne bo preveč zehalo po visokih obljubah klerikalcev, so se ti čedni bratci pogovorili s Trboveljsko družbo predhodno, da bodo vrgli nekoliko drobtinic s svoje bogato naložene mize, svojim lačnim rudarjem. Tako so klerikalci zopet enkrat pošteno izigrali bedne rudarje v korist Trboveljske dražbe. Rudarji, ki vam še ni okamenela kri v vaših žilah in osušil mozeg v vaših kosteh, spreglejte in spoznajte to novo izdajstvo klerikalcev nad vami. Sramota za nas radarje, da si pustimo, da nam klerikalci v 20. stoletju mečejo oglodane kosti z bogatinove mize. Rudarji, kako dolgo bomo še hlapci rimskega klerikalizma in sužnji mednarodnega kapitala? Kako dolgo bomo še pustili, da bomo umirali od lakote z našimi družinami vred? Rudarji! Klerikalci pravijo, da Vam je »Zveza industrijcev« prepovedala kruh za vaše delo. Rudarji! Ali ni mogoče, da bi vi enkrat zahtevali cel kos kruha, mesto drobtinic potom klerikalnih demagogov. Rudarji premislite! Kemltna stroka. Tajništvo Osrednjega društva kemičnih delavcev za Slovenijo, nujno poživlja še vse ostale podružnice, da takoj odpošljejo vse sprejete predloge glede ujedinjenja v smislu pravil in pravilnika z Opčim Rad. Savezom za Jugoslavijo. Pozor! Steklarji, delavci in delavke! Ne iščite dela v slučaju vaše brezposelnosti v tovarni stekla Zagorje in Hrastniku in sicer z razloga, ker se nahajajo sodrugi in sodružice v navedenih dveh tovarnah v mezdnem stanju t. j. v obrambi za ohranitev dosedanjih mezdnih ugodnosti. Prevalje. Na naš dopis v »Delavcu« z dne 20. sept. t. 1. je prinesla »Pravica« z dne 28. avg. t. 1. pod istim naslovom notico, za katero podpisana one notice Helena Bisternig zasluži za njeno gnusno in hinavsko zavijanje resnice, o naših trditvah, za katere navajam tem potom priče, nekoliko temeljitejšega odgovora. Ker je list »Pravica« v Mežiški dolini malo poznan, zato je potrebno, da ponatisnimo ta članek, da bodo tudi naši čitatelji vedeli česa so zmožni krščanski socialci v Prevaljah in da razvidi, kdo se bolj odlikuje pri zavijanju, resnice in kdo je večji terorist, ali mi, ali črni nestrpneži. Članek se glasi: Prevalje. Tukajšnje papirn. del. čezdalje bolj uvideva, kako je bilo potrebno, da se je organiziralo pri Kršč. soc. K temu pripominjam: zato pa imate, že toliko članov, da jih lahko na prste ene roke seštejejo? Zato Vam izrekam tudi moje sožalje, ker še baje niti zgoraj omenjene nimate v svojem članskem seznamu, čeprav zna lepo zavijati resnico pod krščansko socialnim imenom. Nadalje piše: »Kajti teror, ki ga uganjajo soc. dem. je čezdalje bolj neznosen. (K tej stvari pripominjam, da z besedo »teror« tolčeš ne le druge, temveč sama sebe po zobeh, ker hočeš s hinavskim vpitjem potom javnosti ubiti resnico, ki je s pričami dokazana!) Nadalje piše: »Posebno se odlikuje v rdeči nestrpnosti neka F. S. (druga črka je mišljena za L. in ne S.), ki svojim sodruginjam ukazuje, da niti govoriti ne smejo z ono delavko, ki je pri črnih. (Ni res, da sem svojini sodruži-cam zabranjevala občevanje s črnimi, res pa je, da sem samo enkrat eni nekaj sličnega le pripomnila, ne pa zaukazala; o tem pa imajo nadaljno besedo delavke same!) Nadalje piše — To in pa nevoščljivost zgoraj omenjene F. L. je napotilo zadnji čas H. B., da je zapustila soc. dem. organizacijo in ni hotela več plačevati prispevkov. (K temu izrekam svoje sožalje, da je dopisniku zakon o zaščiti delavcev vkljub toliki razlagi po tisku »Delavca« še danes španska vas, ker smatra naše opomine glede čezur-nega dela za grdo nevoščljivost.) Nadalje piše — Prva posledica tega koraka je bila, da je »Delavec« z dne 20. sept. prinesel dopis, v katerem od-stopivšo H. B. s hinavsko zavitim in laž-njivim obrekovanjem napada. (Naš dopis v dotični številki ni imel za posledico, da je odstopila H. B. od naše organizacije, tudi ne to, da smo jo imenovali javno v listu, ker to ni naše nače- lo, temveč Vaše. Naš članek je bil spisan le z namenom, da pokažemo čitate-ljem posledice akordnega dela. Nagla-šam, da se jaz nisem borila zanj, pač pa v tovarni vsi veste, da nam je bilo po cbratovodji zaukazano in so ga sodrugi in sodružice ravnotako sprejele, kakor vsi drugi. (K temu pripominjam, da se v začetku res ni borila zanj, kar tudi v našem članku ni bilo mišljeno, borila pa se je zanj, ko je bil že upostavljen in sicer s tem, da je s svojo tovarišico takoj začela delati po 10 do 12 ur na dan, ker se je nameravalo zaposliti pri tem delu nekaj več moči! Tukaj je tista grda nevoščljivost, ki jo hoče dopisnik očitati meni ozir. naši organizaciji.) Da pa piše, da je bilo čezuruo delo usiljeno ozir. zaukazano po obratovodji, smatram za neresnično, ker če bi ne bile sprejele akordnega dela, bi si obratovodja ne upal več zaukazovati, ker bi bil to prestopek zakona, ki se kaznuje z globo od 300 do 5.000 Din. Laž je, ko piše, da so akord tudi vsi drugi sprejeli, res pa je, da je v akordnem delu samo 5 oseb, od teh delajo čez.ure samo dve osebi.) Nadalje piše — Iščite kršitelje osemurnega delavnika med svojimi vrstami, ker jih boste našli dovolj. (V naši vrsti ne najdemo nobenega takega kršitelja, ki bi delal povprečno 10 do 12 ur, da pa včasih dela kdo v nujni potrebi, tega nam ne morete šteti v zlo.) Nadalje piše — Napadate me nadalje, da odbijam člane od Vaše organizacije in se ogrevam za klerikalizem. (Ta zafrkacija velja predvsem za oni dve, ki sta iz naše organizacije izstopile.) Nadalje piše — Grda laž in obrekovanj pa je trditev, da sem jaz kdaj bila proti povišanju mezde, in da sem rekla, da so socialisti tepci, ker zahtevajo večje plače. (Da je bila ta naša trditev vendar-le resnična so na razpolago sledeče priče: žagar Š. St., delavka M. W.) Nadalje piše — Istotako ni resnica, da bi bila jaz svojo svakinjo tožila pri obratovodji kot lenuhasto in počasno. (Ta naša trditev je tudi resnična, saj je delavka M. Šp. slišala to tožitev na svoja lastna ušesa!) Vaš namen je prozoren, delati hočete med nama razdor in jo pridobiti nazaj k svoji organizaciji, pa se Vam ne bo posrečilo. Končno še eno: resnica pa je, da bom vsakemu delavcu v papirnici svetovala, da se ogiblje Vaše organizacije, ker pri Vas velja načelo: Pojej Ti mene ali pa jaz Tebe. H. R. (Naš namen ni bil delati med vama razdora, še manj pa jo imamo namen z našim člankom nazaj pridobiti, saj to za nas nima nobenega smisla, dokler vsak sam ne spozna svoje pregrehe, ko jo spozna, pa itak vsak zaveden sam nazaj pride. K drugi trditvi pripomnim, da še lahko svetujeta vsemu delavstvu, da se naše organizacije ogiblje, samo to bo vprašanje, če Vam bo sploh še kdo kaj verjel? K tretjemu stavku pripomnim, da ste to načelo privlekli iz stare klerikalne okrožnice, s katerim se pa Vam ne bo posrečilo strašiti zavedno delavstvo, temveč lahko to poveste le sebi na uho, ali pa si ga nalepite na svoja lastna preširoko odprta tista, ki bruhajo gnojnico, da bi zalila in okužila to našo čisto resnico, česar pa mi ne bomo nikdar dopustili! O tem ste lahko uverjeni!) Citatelji pa bodo imeli iz tega članka dokaz več, da je klerikalizem povsod enako hinavski. H koncu pa še povdar-jam izrek, katerega klerikalci preradi izgovarjajo, h kateremu naj pa dodani še nekaj besed, da bo popolnejši. Glasi se: Božji mlini meljejo počasi in gotovo in ž njim boste zmleti vsi klerikalni zavijalci resnice! — F. L. Tekstilna stroka. iz Tržiča. V tukajšnji predilnici in tkalnici vladajo razmere, ki presegajo že vse meje. Pri vsem tem se najbolj odlikuje tkalnica. V tem oddelku služi nadmojster Bohm in njegov 18 letni sinček, ki je že v naprej določen za naslednika,, ker po mnenju teh gospodov se domačin ne more naučiti tega, česar je zmožen tujec. Ker pa ta sinček in bodoči nadmojster misli, da je že vseveden, hruli v tovarni osivele mojstre kakor šolarčke. Se večjo korajžo pa ima seveda pri ženskah. Tako je nekoč nahrulil ženske, katere že čez 30 let delajo v tovarni z uajgršimi psovkami. Tukajšnje delavstvo se je naveličalo takih šikan, zato zahteva odločno, da se ta gospod bodoči mojster spodi iz tkalnice in če že hoče biti nadmojster, naj gre šikanirat v svojo domovino. Sicer si bomo sami pomagali in mu pokazali, od kod da je doma. Nadalje zahtevamo, da se naj za bodoče mojstre pusti učiti domačine. Tudi mi smo tega zmožni, kakor napihnjen tujec. Na podjetnika pa apeliramo, da se naši zahtevi ustreže. V nasprotnem slučaju bomo porabili vsa sredstva, da bo takih razmer konec. Ti, delavska para, pa se organiziraj, da te ne bodo več otroci tujcev šikanirali in obmetavali s priimki, katerih se vsak pošten človek sramuje. Ako hočete biti delavci in delavke in ne več sužnji, kakor do danes in danes. Razumete! Zavedni delavci in delavke. Dne 5. oktobra se je vršilo pri nas v Tržiču člansko zborovanje oblačilnih, oziroma predilniških delavcev ob polnoštevilni udeležbi z dnevnim redom: Ujedinjenje z 0. R. S. J. in razmah naše podružnice predilniških delavcev, katera posta- ne potom ujedinjenja popolnoma razredna, vsled enotne solidarne moči pre-dihiiškega delavstva v državi in ne več samo v Tržiču. Članskemu zborovanju je poročal sodr. Rejc, katerega poročilo se je vzelo na znanje in v razpravo, v katero je posegel marsikateri sodrug z dobrim namenom. Istotako tudi sodr. Lipnik. Razumljivo je, da ima imenovani sodrug isti dober namen, samo, da nima z nami vred usmerjene poti za razmah naše enotne organizacije. Polaga se torej sodr. Lipiku na srce, kakor tudi vsem sodrugom in so-družicam, ki imajo namen pristopiti v našo organizacijo, v kateri smo si vsi enaki in isti tudi ostanemo, da pristopijo v organizacijo, da z združeno močjo okrepimo našo enotno strokovno organizacijo, v kateri je dovolj mesta za pošteno delo, za pospešitev naše razredne strokovne organizacije prediilniških delavcev in delavk v Tržiču. Živilska stroka. Vse strokovne organizacije podpirajo boj pekovskih pomočnikov /a odpravo nočnega dela. Kongres švicarskih strokovnih organizacij, ki je zboroval 13., 14. in 15. septembra je sprejel resolucijo, v kateri poživlja vse delavstvo in vso socialistično javnost, da podpre pekovske pomočnike v njih boju. Z trnjem za odpravo nočnega dela sta se pečala kongres pekovskih in kon-ditorskih pomočnikov Nemčije, ki se je vršil 23. novembra in kongres francoskih živilskih delavcev, ki je zboroval tudi te dni. Pekovski mojstri proti odpravi nočnega dela. Pekovski mojstri so ustanovili v avgustu v Bruselju mednarodno zvezo pekovskih mojstrov. Navzoči so bili delegati iz Belgije, Danske, Francije, Holandske, Italije in Luksenburške. Tudi Mednarodni urad dela je odposlal na kongres svojega zastopnika. Kakor poročajo so bili pekovski mojstri na kongresu zelo bojeviti. Zastopnike Mednarodnega urada dela so sicer lepo pozdravili, a že v pozdravu so pripomnili, da se ženevska tvovnica zakonov, kakor so imenovali Mednarodni urad dela. pekovskim mojstrom nič kaj ne dopade. ZASTONJ ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija Ljubljana. KoloMa ulica 18 Telefon štev. 729. Od slej se razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi i FRANČKOV s kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo* modro-beli etiketi. — Na tej se posebno iz tičejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: im~ »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje tvojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti. Prav čudno se je obnašal na kongresu zastopnik belgijske vlade g. Bri-bosia. On je dejal, da je belgijska vlada proti načrtu o odpravi nočnega dela, kakor ga je izdelal Mednarodni urad dela. Ker pa se tega načrta že ne da spraviti s sveta, je treba organizirati boj proti njemu. Na koncu so spejeli zbrani mojstri ostro resolucijo proti predloženemu načrtu. Sicer želje mojstrov tudi ne bodo rasle do nebes, — vendar je odpor mojstrov dokaz, da se morajo strniti tudi pekovski pomočniki in trdno podpreti delavske organizacije, ki vodijo boj za odpravo nočnega dela. Usnjarska stroka. Maribor. — V četrtek dne 2. oktobra t. 1. se je v Mariboru v gostilni . pri Belem Zajcu« na Meljski cesti vršil izredni občni zbor podružnice usnjarjev v Mariboru. Občni zbor se je vršil iz razlogov, ker se je v usnjarski tovarni Freund začelo delavstvo zavedati, da je treba organizacije v vsakem slučaju: naj si bo za obrambo svojih pravic ali karkoli ter je že pristopilo nad 100 delavcev in bo v doglednem roku pristopilo vse delavstvo tovarne v svojo razredno strokovno organizacijo. Poživljamo tudi profesijoniste, t. j. usnjarske pomočnike, ki so zaposleni v tovarni Freund, da je tudi njihova dolžnost, da se priključijo organizaciji, ker so ravno-tako izkoriščani od kapitalizma, kakor pomožni delavci; ne glejte na to, kdo se je te obrti učil, temveč odprite oči in videli bodete, da ste vsi enako izkoriščani od enega in istega kapitalizma, zato vsi v organizacijo in bodite solidarni! V odbor se je izvolilo sledeče sodruge: predsednik Josip Selinšek; Ivan Pajer, namestnik; Andrej Bubnjar, blagajnik; Josip Lešnik, namestnik; Konrad Zupan, zapisnikar: odborniki: Josip Pavalec, Florjan Bevc. Anton Duh; kontrola: Jakob Mulec. Alojzij Kosi in Anton Šešerko. Monopolska stroka. Uspešna intervencija Saveza monopol-cev in Glavnega Radničkega Saveza za delavstvo v tobačni tovarni. Tajništvo GRSJ je poslalo Strokovni komisiji sledeči dopis: Dragi sodrugi! Povejte sodrugom v tobačni tovarni, da je daia povodom njihovega protesta in naše intervencije Uprava monopolov sledeče pojasnilo: Sprememba je edino v tem, da bodo vsi delavci plačani dekadno. Prazniki se bodo odbijali samo dnevničarjem, to je tistim, katerim so se že dosedaj odbijali. Nimajo pa se odbijati prazniki onim, kojiin so se dosedaj plačevali. Po tem takem, se imajo izplačevati vsemu mesečno nastavljenemu osobju doplačila po 4 Din z dokladami tudi za rodbino tudi vse praznične dni, počenši od 1. aprila t. 1. Taka naredba se je poslala direkciji tobačne tovarne včeraj od monopolske uprave. Naj se sodrugi o tem informirajo, pa če bi ne bilo tako, naj nas o tem informirajo. S sodružnim pozdravom! Za Glavni Radnički Savez Jugoslavije: .Luka Pavičevič 1. r. K temu dostavljamo: Ko so bile razglašene podrobnosti regulacije plač, se je polastilo tobačnega delavstva veliko razburjenje. Odbor saveza je protestiral proti vsem krivicam, profesionisti pa so se še posebej pritožili radi odtr-govanja nedelj. To vprašanje je sedaj ugodno rešeno in sicer tako, da ima od tega vse. delavstvo korist, ne samo profesionisti. Vprašanje rodbinskih doklad s*1em še ni rešeno, naša organizacija pa bo stala tudi v tej točki na braniku za pravo povišanje plač. Na drugi strani pa je potrebno, da ji stoji vse delavstvo ob strani in da vsi odločno nastopijo proti razdiračem, ki bi hoteli rušiti našo slogo. Delavska zbornica za Slovenijo naznanja, da se je preselila v nove prostore na Poljanski cesti 12, pritličje. (Ob tramvaju med postališčima Mestni dom — Realna gimnazija.) V imenu GRSJ.: Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. OBRN se d bi v vseh špecerijskih prodajalnah Ceneno češko perje! 1 kg sivega dou-ljenega perja 70D, na pol belo 90 D, belo 100 D, boliše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. — Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od Din 300 naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-ugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, LOBEZ št. 82 pri Pilznu, češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. Pupilamvaren ia koristen denarni zavod tel]skry, moda Mestna hranilnica v Celju v lastpi palači pri kolodvoru Vsi hranilčni posli se izvršujejo najkulantneje, hitro in točno. Ugodno obrestovanje. — Pojasnila in nasveti brezplačno. Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. Vrednost rezervnih zakladov znaša nad Kron 25,000.0 00. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. POZOR! Delavec in delavka! Težko zaslužiš svoj denar, zato pa, ko kupuješ, kupi dobro trpežno blago samo čehoslovaški izdelek pri VI „ČeSniku“, Ljubljana, Lingarjeva in Stritarjeva ulica. Velika zaloga sukna za moške in ženske obleke, blago za mantelne, velur, pliš, astrahan, tiftin. Posteljne odeje lastnega izdelka, porhetaste odeje, koci, garniture, ogrinarke, kocke, plete i. t. d. Vse po znatno znižani ceni. Proti jamstvu na obroke po navadnih cenah.