GDK: 62 Gozdnogospodarsko načrtovanje v nekaterih evropskih državah Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Gozdnogospodarsko načrtova­ nje v nekaterih evropskih državah. Gozdarski vestnik, št. 9/1990. V slovenščini, cit. lit. 22. V prispevku je podan pregled stanja in organi- ziranosti gozdnogospodarskega načrtovanja v več evropskih državah in v ostalih jugoslovanskih republikah. Prispevek je namenjen sedanjim raz- pravam o novi organiziranosti gozdarstva v Slove- niji. 1. UVOD V sedanjih razpravah o reorganizaciji gozdarstva v Sloveniji prihaja do najrazlič­ nejših pogledov tudi na vlogo gozdnogo- spodarskega načrtovanja. Razmišljanja gredo v skrajnosti. po eni strani bi bilo treba gozdnogospodarsko načrtovanje skrajno poenostaviti (»racionalizirati(<), v zasebnem sektorju celo opustiti, drugi pa menijo, da je zastarelo in bi morali zanj poiskati vzore pri gospodarsko naprednih državah srednje Evrope. Ta pregled naj bo v orientacijo pri sedanjem odločanju o vlogi, vsebini in orga- niziranosti tega strokovnega področja v slo- venskem gozdarstvu. Pod vplivom naraščajočih potreb po splo- šno koristnih funkcijah gozdov in ekoloških gibanj je v zadnjih desetih do petnajstih letih večina evropskih držav novelirala za- kone o gozdovih in temu ustrezno prilago- dila vsebino in metode gozdnogospodar- skega načrtovanja. V prispevku bom orisal razmere na po- dročju gozdnogospodarskega načrtovanja v nekaterih evropskih državah. Podatke "' Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Gašperšič, F.: Forest Managing Planning in some European Countries. Gozdarski vestnik, No. 9/1990. ln Slovene, lit. quot. 22. The article offers the presentation of the situa- tion and organization of forest managing planning in different European countries and other Yugo- slav republics. It is intended for the present discussion on the new organization of Slovene economy. sem črpal iz literature. veliko informacij sem dobil s študijem sedaj veljavnih inštruk- cij (navodil) za gozdnogospodarsko načrto­ vanje v teh državah in v razgovorih na študijskih obiskih v nekaterih izmed njih. Zaradi enostavnosti bom začel z vzhod- noevropskimi državami, ki imajo gozdnogo- spodarsko načrtovanje precej enotno orga- nizirano. 1 . Bolgarija Bolgarija ima 3,2 mio ha gozdov (gozdna- tost 29%), vsi gozdovi so v državni lasti. Večina gozdov je bila prvič urejena po Il. svetovni vojni. Bolgari so vse gozdove ure- dili že pred letom 1970. Za urejanje gozdov skrbi osrednja orga- nizacija Agrolesprojekt v Sofiji s svojimi izpostavami v Plovdivu. Velikem Trnovem in Burgasu. Podrejena je ministrstvu za gozdarstvo. Agrolesprojekt vključuje poleg urejanja gozdov v ožjem smislu še načrto­ vanje !avnega gospodarstva, protierozijsko projektiranje, projektiranje izgradnje gozd- nih cest in izdelavo načrtov za rekreacijska območja. Gozdnogospodarski načrti slonijo na tipoloških raziskavah gozdov. Vsa raču­ nalniška obdelava podatkov in kartografija je koncentrirana v centrali v Sofiji. V celot- G. V. 9/90 407 nem Agrolesprojektu je zaposleno 3251judi, od tega 180 projektantov (načrtovalcev). Od strokovnjakov drugih strok zaposlujejo geodetske inženirje, inženirje računalništva in ekonomiste. V letošnjem letu so novelirati lnštrukcijo za urejanje gozdov iz leta 1975. Zato si prizadevajo uveljaviti polifunkcio- nalni koncept gospodarjenja z gozdovi. Strokovnjaki Agrolesprojekta (navadno odgovorni sestavljalci načrtov} so v pove- zavi z gozdarsko inšpekcijo zadolženi tudi za kontrolo izvrševanja gozdnogospodar- skih načrtov. 2. Češkoslovaška Površina gozdov 4,6 mio ha (gozdnatost 36 %} Vsi gozdovi so v državni lasti in so bili urejeni že pred letom 1970. Za gozdno- gospodarsko načrtovanje skrbita centralni organizac~i Lesoprojekta v Brandisu nad Labo (za Ceško) in v Zvolenu (za Slovaško} s svojimi izpostavami (7 na Češkem in 5 na Slovaškem}. Obe organizaciji sta podre- jeni ministrstvu za gozdno in vodno gospo- darstvo. Leta 1977 so novelirali zakon o gozdovih, leta 1984 pa izdali obsežne lns- trukcije za izdelavo kompleksnih gozdnogo- spodarskih načrtov. Načrte izdelujejo za gospodarske enote, ki so večje od naših. Gozdnogospodarsko načrtovanje je razšir- jeno na problematiko ohranitve in nege naravnega okolja (kartiranje splošno korist- nih funkcij, protierozijska problematika, iz- delava kompleksnih rekreacijskih načrtov v gozdnih parkih, v primestnih gozdovih in v gozdovih okrog naravnih zdravilišč- toplic}, na načrtovanje lovnega gospodarstva in na izgradnjo gozdnih cest. Gozdnogospodar- ski načrti so zasnovani na podrobnih tipolo- ških raziskavah gozdov. V Lesoprojektu izdelujejo tako imeno- vane sumarne gozdnogospodarske načrte za republiko in skrbijo za permanentno inventarizacijo (aktualizacijo) stanja go- zdov, kar je vse podlaga načrtovanju narod- nega gospodarstva. Pri nadzorovanju go- spodarjenja z gozdovi in pri prostorskem planiranju sodelujejo z inšpekcijsko službo ter z državno statistiko. Notranja zgradba centralnih organizacij (Lesoprojekt) pa tudi izpostav je zelo razve- jana. Računalniška obdelava podatkov in 408 G. V. 9/90 kartografija (izdelava tematskih kart) sta centralizirani. Zaposlujejo številne speciali- ste drugih strok (inženirje računalništva, inženirje geodezije, ekonomiste in celo zgo- dovinarje}. Kadrovska zasedba je v primer- javi z našimi razmerami izredno bogata (po površini, ki odpade na enega inženirja - načrtovalca} in za naše pojme celo preob- sežna. 3. Romunija Površina gozdov je 6,3 mio ha, gozdna- tost 27%, vsi gozdovi so državni in so bili urejeni že pred letom 1970. Služba za gozdnogospodarsko načrtovanje je po- dobno kot v ostalih vzhodnoevropskih drža- vah organizirana centralno (v okviru sek- torja za gozdnogospodarsko načrtovanje pri Inštitutu za gozdarske raziskave) ter s petimi filialami v državi. Po zaslugi prof. l. Popeska-Zeletine (bil je precej časa pred- sednik sekcije za urejanje gozdov v IUFRO) so začeli razmeroma zgodaj razmišljati o polifunkcionalnem gozdno-gospodarskem načrtovanju. Z novelirano inštrukcijo za ure- janje gozdov iz leta 1979 in nacionalnim programom za razvoj gozdov v obdobju 1976-2010 je zelo poudarjena polifunkcio- nalnost pri gospodarjenju z gozdovi. 4. Poljska Površina gozdov znaša 8,6 mio ha, od tega je 18% lastniško zelo razdrobljenih zasebnih gozdov, ostalo so državni gozdo- vi. Gozdnatost je 27%. Vsi gozdovi, vključno z zasebnimi, so urejeni. Gozdno- gospodarsko načrtovanje izvaja Biro za urejanje gozdov in gozdarsko geodezijo (Biuro Urzadzania Lasu i Geodezji Lesnej) v Varšavi z 12 filialami po državi. Podrejeno je ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Omeniti velja še posebnost. Leta 1989 se je v Krakovu pojavil prvi zasebni biro za urejanje gozdov kot konkurenca tamkajšnji filiali centralnega biroja iz Varšave. Celotna služba za gozdnogospodarsko načrtovanje zaposluje 1300 delavcev, od tega 1000 inženirjev in tehnikov. Gozdnogospodarski načrti slonijo na po- drobnem fitocenološkem kartiranju~ ki mora biti opravljeno eno leto pred začetkom te- renskih del. V biroju deluje poseben odde- lek za gozdarsko tipologijo. Gozdnogospo- darsko načrtovanje (Biro) vključuje tudi na- črtovanje izgradnje cest, borbe proti eroziji in hidromelioracij. Računalniška obdelava podatkov in izde- lava kart sta centralizirani v Varšavi. Načrte za državne gozdove izdelujejo za prostorski okvir organizacijske enote nad- gozdarstva (nadlesnictwo), ki je bistveno večja od naših gospodarskih enot. Za za- sebne gozdove izdelujejo ločene načrte v nekoliko poenostavljeni obliki po katastrskih občinah. Poljska je edina vzhodnoevropska dežela, ki ima tudi zasebne gozdove in so vsi urejeni. Nadalje izdelujejo tako imeno- vane inventarizacijske načrte za okrajno upravo državnih gozdov, in to vsakih 5 let za potrebe načrtovanja. Kot podlaga se rabijo načrti za nadgozdarstva in evidenca o gospodarjenju z gozdovi za posamezne okraje. Naloga službe za gozdnogospodar- sko načrtovanje je tudi nadzor nad izvaja- njem gozdnogospodarskih načrtov. Inštrukcije za izdelavo gozdnogospodar- skih načrtov iz leta 1980 kritizirajo, ker slabo upošteva večnamenskost pri gospo- darjenju z gozdovi. Izdelali so že novelirani osnutek, ki pa še vedno ni ustrezal sodob- nim zahtevam in so ga zato zavrnili. 5. Madžarska Madžarska ima 1,6 mio ha gozdov in 17-odstotno gozdnatost. Lastninska struk- tura gozdov je naslednja: 71 % državni gozdovi, 0,5% razne institucije, 28% za- druge in 0,5% zasebni gozdovi. Po podat- kih iz leta 1983 so bili urejeni praktično vsi gozdovi. Neurejenih je bilo le 50.000 ha ali 3 % vseh gozdov. Zasebni gozdovi so vsi urejeni. Leta 1976 so novelirali navodila za iz- delavo gozdnogospodarskih načrtov. Gozdnogospodarske načrte izdelujejo za gospodarske enote v okviru nadgozdarstev. Gozdnogospodarsko načrtovanje je organi- zirano v centralnem biroju, ki je podrejen ministrstvu za kmetijstvo in prehrano. Tu je koncentrirana tudi vsa računalniška obde- lava podatkov. Izdelava gozdnogospodar- skih načrtov je državna naloga, upravljalci (gospodarji) gozdov dobijo načrte brezplač­ no. Za terensko delo so oblikovane skupine od štirih do osmih strokovnjakov, ki dobijo samostojne naloge. Na enega strokovnjaka odpade letno povprečno od 1500 do 1600 ha. Skupino vodi diplomirani gozdar- ski inženir z veliko praktičnimi izkušnjami, ki je hkrati odgovorni nosilec obnove goz- dnogospodarskega načrta. Načrte preverja in potrjuje služba pri ministrstvu. Gozdno- gospodarski načrti slonijo na podrobnem fitocenološkem kartiranju gozdnih združb. Vsa izdelava kart je centralizirana. Vodja delovne skupine v pripravljalni fazi izdelave načrta skupaj z upravljalci gozdov opredeli izodišča in probleme, na katere mora gozdnogospodarski načrt odgovoriti, in jih zapiše v posebnem protokolu. Pomembna naloga službe za gozdnogo- spodarsko načrtovanje je nadzor nad go- spodarjenjem z gozdovi. To funkcijo oprav- ljajo v povezavi z gozdarsko inšpekcijo. 6. Nemška demokratična republika 1 Površina gozdov je bila 2,8 mio ha, gozd- natost 27%. Lastninska struktura gozdov; 65% država, 2% razne institucije, 28% zadruge, 5% zasebna posest. Vsi gozdovi so bili urejeni. Gozdnogospodarsko načrto­ vanje je bilo podrejeno ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizi- rano je bilo centralno v okviru VEB Forst- projektierung v Potsdamu, ki je imelo svoje izpostave v Schwerinu, Potsdamu, Dre- sdenu in Weimarju. Leta 1978 so novelirali navodila za izde- lavo gozdnogospodarskih načrtov (11). Centralna služba v Potsdamu je bila notranje razčlenjena na naslednje oddelke: - urejanje gozdov; - raziskava rastišč; - izmera in kartografija; - inšpekcija in kontrola gozdnih fondov; - specialne naloge (metodološki razvoj, krajinsko načrtovanje, računalniška obde- lava podatkov). Gozdnogospodarske načrte so izdelovali za gozdne obrate (površine od 25.000 do 50.000 ha), ki so se naprej delili na nadgo- zdarstva (Oberfarsterei) s površino okrog 7500 ha, ti pa na revirje (srednja površina 1000 ha). Za terensko obdelavo posame- 1 Prispevka zavestno nismo novelirali, saj je podatek o tem, kako je bilo z urejanjem gozdov do nedavnega v NDR prav tako zanimiv. G. V. 9/90 409 znih gozdnih obratov so oblikovali začasne brigade za urejanje gozdov, raziskave ras· tišč ter za geodetsko izmera in kartografijo. Izdelava gozdnogospodarskih načrtov je bila močno računalniško podprta. Uporab- ljali so modele in metode matematičnega programiranja. Kot ciljno usmeritev pri načrtovanju so uporabljali dolgoročno prognoziranje, t. i. »generalni plan razvoja gozdov«. Izredno je bil poudarjen pomen sklenjene upravljal- ske verige med dolgoročnim, srednjeroč­ nim, kratkoročnim (letnim) načrtovanjem ter med celostnim (okvirnim) in podrobnim načrtovanjem. V učinkovitem delovanju te upravljalske verige so videli učinkovitost uresničevanja nacionalne gozdnogospo- darske politike. Pomemben sestavni del službe za gozd- nogospodarsko načrtovanje je bila kontrola uspešnosti gospodarjenja z gozdovi. Tej nalogi je bila namenjena delovna skupina v centrali »Forstprojektierung« v Potsdamu. 7. Sovjetska zveza Za popolnejši vpogled v evropske raz- mere na področju gozdnogospodarskega načrtovanja je treba podati nekaj temeljnih informacij o stanju in organizaciji gozdnogo- spodarskega načrtovanja v Sovjetski zvezi. Površina gozdnega fonda je 1259,5 mio ha, od tega pod gozdom 810,9 mio ha. Sovjetska zveza ima 26% vseh svetovnih lesnih zalog in 50% vseh lesnih zalog iglavcev. Srednja gozdnatost je 36%. Med najbolj gozdnatimi republikami so Ruska federacija (45 %), Belorusija (35 %), Gruzija (40%), Latvija (42%), Estonija (40%). Zelo nizka pa je gozdnatost v srednjeazijskih republikah: Kazahstan (3,4 %), Kirgizija (4, 1 o/o), Tadžikistan (4,2 %), Uzbekistan (5,9 %). Leta 1977 so v SZ novelirali in močno modernizirali gozdarsko zakonodajo. Na tej podlagi so leta 1986 izšle nove instrukcije za gozdnogospodarsko načrtovanje (15). Na gozdarskih fakultetah so prenovili študij- ski program urejanja gozdov in učbenike za ta predmet v skladu z večnamensko vlogo gozdov. Služba za urejanje gozdov je organizi- rana centralno v vsezvezni organizaciji Le- 410 G. V. 9/90 soprojekt. S tem je po njihovem mnenju zagotovljena enotnost uresničevanja meto- dološke in gozdnogospodarske politike pri gozdnogospodarskem načrtovanju. V okviru centralne organizacije Lesopro- jekt je 19 podjetij za urejanje gozdov, ki se zelo razlikujejo po zmogljivostih. V petih podjetjih letni obseg del presega 6 milijonov ha. Največje je Severozahodno podjetje za . gozdnogospodarsko načrtovanje v Lenin- gradu. Leningrad je sploh največji gozdar- ski strokovni center v SZ in tudi na svetu. Poleg omenjenega podjetja je v Leningradu gozdarsko-teh niška akademija S. M. Ki rova z 12.000 študenti in bogato tradicijo ruske gozdarske šole (osnovana leta 1 803) ter eden največjih znanstveno-raziskovalnih inštitutov v SZ. Podjetja za urejanje gozdov se naprej organizacijsko delijo na gozdnourejevalne ekspediclj'e, ki jih je skupaj 60. Vsaka ekspedicija ima od 5 do 15 gozdnourejeval- nih partij. Partija sestoji iz vodje (izkuše- nega inženirja), od 2 do 5 inženirjev in od 1 do 5 tehnikov. Podjetja in ekspedicije za gozdnogospodarsko načrtovanje so razpo- rejeni v 40 mestih SZ. Ekspedicije in partije so sestavljene iz specializiranih strokovnja- kov (npr. gozdna tipologija, problematika varstva gozdov, načrtovanje rekreacije v gozdovih, načrtovanje gospodarjenja z ži- valskim svetom, dešifriranje aerofotopo- snetkov, računalniška obdelava itd.). Slu- žba za urejanje gozdov razpolaga z 9 računalniškimi centri. Opremljena je tudi s svojimi letali in helikopterji, saj bi bilo sicer delo v velikih prostranstvih Sibirije in Dalj- nega vzhoda nemogoče. Pri gozdnogospo- darskem načrtovanju dela nad 6000 inže- nirjev in tehnikov. Zelo podrobno sta pri gozdnogospodar- skem načrtovanju opredeljena organizacija dela ter letno in operativno nB;črtovanje. Izdelava načrtov je organizirana kot inter- disciplinarno in teamsko delo specialistov posameznih področij. Odgovorni nosilec iz- delave je vodja partije. Načrte izdelujejo za gozdna gospodarstva (leshoze) in za kol- hoze in sovhoze. Gozdna gospodarstva (leshozi) se naprej delijo na gozdne revirje (lesničestva), ki jih vodijo gozdarski inženir- ji. Vse informacije v načrtih so izkazane tudi po gozdnih revirjih. Pri načrtovanju razvoja gozdov uporabljajo gospodarske razrede. Pojem gospodarski razred (hozjajstvenaja sekcija) je v rusko urejanje gozdov v dvaj- setih letih tega stoletja vpeljal M. M. Orlov pod vplivom takratne teorije o gozdnih tipih G. G. Marozova. Letno izdelajo načrte za nad 250 gozdnih gospodarstev in nad 1000 kolhozov in sov- hozov. Letni obseg gozdnoureditvenih del presega 50 milijonov ha, pri čemer pred- stavljajo okrog 12 milijonov ha osnovni načrti, ostalo pa obnove gozdnogospodar- skih načrtov. Površina vseh urejenih go- zdov znaša že nad 700 milijonov ha. Le v najbolj nedostopnih predelih Sibirije in Dalj- nega vzhoda so gozdovi še neurejeni. Zaradi izredne heterogenosti gozdnogo- spodarskih razmer v SZ je kot temeljni princip pri gozdnogospodarskem načrtova­ nju uveljavljen diferenciran pristop. Za uve- ljavitev tega principa si pomagajo z razve- janim {večnivojskim) sistemom gozdnogo- spodarske rajonizacije. Pri rajonizaciji hkrati upoštevajo gozdnovegetacijske in ekonom- ske razmere in pridejo do gozdnogospodar- sko relativno homogenih rajonov. Gozdnogospodarsko rajonizacijo upošte- vajo tudi pri diferenciranju intenzivnosti vseh del pri gozdnogospodarskem načrto­ vanju. Razlikujejo 5 razredov natančnosti in intenzivnosti del in delovnih metod pri gozdnogospodarskem načrtovanju. V pr- vem razredu so gozdovi, kjer se zahteva največja intenzivnost gospodarjenja. Tako je urejanje gozdov v Ukrajini, Povolžju, Belorusiji, na Kavkazu in še zlasti v pribalt- skih republikah tudi za naše pojme izredno podrobno in intenzivno. Načrtovalno obdo- bje je praviloma 1 O let. v rajonih z manjšo intenzivnostjo gospodarjenja pa ga podalj- šujejo na do 15 let Pospešeno razvijajo polifunkcionalno gozdnogospodarsko načrtovanje. Izdelane imajo posebne metodologije za urejanje gorskih gozdov {večina gozdov v SZ je v nižinah), obmestnlh rekreacijskih gozdov {vključno z načrtovanjem kompletne rekrea- cijske infrastrukture), spominskih parkov, gozdnih rezeJVatov in kolhoznih gozdov, kjer zelo izpostavljajo pomen tako imeno- vane )>poljezaščitne funkcije«. Gozdnogo- spodarski načrti vključujejo tudi načrtovanje gospodarjenja z živalskim svetom, ponekod pa je le-to samostojni del. V zadnjem času v SZ močno pospešujejo tako imenovano kompleksno gozdno gospodarstvo, tj. go- spodarjenje z vsemi viri gozda na določe- nem prostoru. Služba za gozdnogospodarsko načrtova­ nje ima pomembno nalogo pri nadzorova- nju gospodarjenja z gozdovi. Nadzor opra- vijo na 5-odstotnem vzorcu vseh opravlje- nih del, s podrobnim pregledom vse razpo- ložljive dokumentacije in s terenskimi ogledi kakovosti in obsega opravljenih del. Namen nadzorovanja je odpraviti napake v izvedbi in pomanjkljivosti ter nedorečenosti v gozd- nogospodarskih načrtih. 8. ZR Nemčija2 ZR Nemčija je imela 7,1 mio ha gozdov, gozdnatost je bila 30-odstotna. Lastninska struktura gozdov je bila naslednja: država 30%, družbene institucije 21 %, korporacije 7 %, zasebna posest 42%. Izdelava na- črtov je obvezna za gozdno posest od 5 ha (Niedersachsen, Rheinland-Pfalz), v deželi Hessen pa od 1 O ha naprej. Velikostna struktura zasebne gozdne posesti je taka, da je za večji del zasebnih gozdov obvezna izdelava gozdnogospodarskih načrtov. Za zasebno posest pod 50 ha izdelujejo gozd- nogospodarske načrte v poenostavljeni obliki. Ureditev gospodarjenja z gozdovi je v zakonski pristojnosti deželnih vlad. Vse deželne vlade so že pred letom 1980 novelirale zakone o gozdovih. Za tem so izdelali nove instrukcije za izdelavo gozdno- gospodarskih načrtov. Organizacija gozdnogospodarskega na- črtovanja v {ZR) Nemčiji je zaradi tradicije v posameznih zveznih deželah precej raz- lična. Vse dežele imajo centrale za gozdnogoR spodarsko načrtovanje, ki so večinoma podrejene pristojnim deželnim ministrs- tvom. Ponekod so samostojne, drugod pa so kot referati za gozdnogospodarsko nač­ rtovanje vključene v gozdarske direkcije. Državne gozdove urejajo večinoma državne izpostave za urejanje gozdov, ki ob konicah navadno pogodbeno najemajo tudi privatne pooblaščene načrtovalce. 2 Vsi podatki veljajo za bivšo ZR Nemčijo. G. V. 9190 411 Enako velja tudi za gozdove kooperacij. Le v nekaterih deželah pa urejanje korporacij- skih gozdov v celoti zaupajo zasebnim pooblaščenim načrtovalcem. Zasebne gozdove urejajo v državni režiji ob pomoči zasebnih načrtovalcev, v neka- terih deželah pa je to delo v celoti prepuš- čeno pooblaščenim zasebnim strokovnja- kom. Veliki zasebni gozdni obrati imajo svojo lastno službo za urejanje gozdov. Izjema je dežela Niedersachsen, kjer je urejanje zasebnih gozdov organizirano pri deželni kmetijski zbornici. Z izvedbenega vidika sta uveljavljena dva sistema organizacije gozdnogospodar- skega načrtovanja. Večina dežel uporablja sistem »področnega urejevalca«. Urejeva- lec ima prostorsko določeno gozdnouredi- tveno območje. Manjšina pa uporablja tako imenovano »Sekcijsko organizacijoa, kjer se urejevalec po zaključku dela vrača v centralo in dobi naslednje leto nalogo v kakšnem drugem območju. Podrobneje bom orisal gozdnogospodar- sko načrtovanje v pokrajini Hessen. Na podlagi noveliranega zakona o gozdovih iz leta 1978 so leta 1980 izdati navodila za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za državne gozdove in tem le dodali posebno- sti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju v korporacijskih zasebnih gozdovih. Izdelava gozdnogospodarskih načrtov je naloga deželnega zavoda za urejanje go- zdov (Hessische Forsteinrichtungsanstalt). Zavod je podrejen deželnemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in varstvo narave. Določena dela se opravljajo centralizirano (načrtovanje del, koordinacija, organizacija računalniške obdelave podatkov, izdelava kart, kontrola gospodarjenja itd.). Dežela je razdeljena na 13 gozdnouredi- tvenih območij, v katerih stalno delajo eden ali več urejevalcev. Urejevalec ima status visokega deželnega uradnika. Navodila za izdelavo goznogospodarskih načrtov veljajo za vse gozdove, s tem da je treba za zasebne gozdove dodatno upo- števati še naslednje posebnosti: - pri definiranju gozdnogospodarskih ci- ljev je treba upoštevati želje gozdnih po- sestnikov, enako velja tudi za definiranje drugih ciljev; - načrtovanje v zasebnih gozdovih mora upoštevati karto splošno Isamoupravne anarhičnosti« v zadnjih 15 letih njegovo funkcijo zelo zane- marili. - Izredno pomanjkljivo je v gozdnogo- spodarskem načrtovanju v Sloveniji sprem- ljanje gospodarjenja z gozdovi oziroma nadzorna funkcija kot sestavni del gozdno- gospodarskega načrtovanja, in to na vseh ravneh, vključno z inšpekcijskim nadzorom. Tej funkciji posvečajo drugod bistveno več pozornosti; Gozdnogospodarsko načrtovanje je povsod (ne le na Vzhodu) precej centralizi- rano, zato je marsikje preveč odmaknjena od živega dela z gozdom, kar zanesljivo ne vpliva dobro na njegovo ustvarjalnost in učinkovitost. Če gledamo na slovensko gozdnogospo- darsko načrtovanje skozi ta širši evropski pregled, ne moremo biti nezadovoljni z doseženim v dosedanjem razvoju. Nujno ga je kadrovsko in organizacijsko utrditi kot razvojno službo in izpopolniti njegovo iz- vedbo, saj je tu še veliko pomanjkljivosti. LITERATURA 1. Bachmann, P.: Forsteinrichtung und Wal- derhaltung, Schweizerische Zeitschrift fUr Forst- wesen 1990/6. 2. Griess, O.: Forsteinrichtung im Bauern- wald, Allgemeine Forstzeitung 1978/6. .. 3. Goetsch, H.: Forslliche Raumplanung in Osterreich, Cbl. ges. Forstwesen, 1978/6. . 4. Gusev, N. N. in soavtorji: Lesoustrojstvo v SSSR, Moskva, 1981. 5. llijev, A., Bogdanov, K.: Lesoustrojstvo, Sofija, 1984. 6. Matič, V.: Metodika izrade šumskoprivred- nih osnova za šume v društvenoj svojini na področju SRBIH, Sarajevo, 1977. 7. Meštrovic, š., Prpic, B., Matic, s.: šumsko- gospodarska područja u organizaciji šumarstva Hrvatske, Šumarski list, 1989/1 O. 8. Mojsejev, V. S. in soavtorji: Landšaftnaja taksacija in formirovanije nasaždenij prigorodnih zon, Leningrad, 1977. 9. Priesol, A.: Hospodarska uprava lesov, Zvolen, 1988. 1 O. Tunicja, J. J.: Kompleksnoe lesnoe hozjaj~ stvo, Moskva, 1987. 11. Anweisung zur Forsteinrichtung des Wald- fondes in der DOR, BRA V/1978. Forstprojektie- rung, Potsdam. 12. Europaische Methoden fUr die Einrichtung der Walder, IUFRO, Bucharest, 1971. 13. Forsteinrichtung in verschiedene Landern der Welt, IUFRO, Bucharest, 1983. 14. Hessische Anweisung fUr Forstein- richtungsarbeiten (HAFEA), 1985. 15. lnstrukcija po provedeniju lesoutrojstva v edinom gosudarstvenom lesnom fonde SSSR, Moskva, 1986. 16. lnstrukcija za ustrojstvo na gorite v NRB, Sofija, 1975. 17. lnstrukcija urz