Pojili
KVALIFIKACIJE V
TRBOVLJAH?
BEOGRAD — Kvalifikacije za vstop v I. zvezno rokometno ligo bodo v dveh skupinah, in sicer v Črni gori in Sloveniji. Kvalifikacije bodo v Sloveniji (verjetno v Trbovljah) 26., 27. in 28. junija letos.
LE ŠE NEKAJ DNI NAS LOČI OD ČASA, KO BOMO PRVIČ, ODKAR JE SPREJETA NOVA USTAVA, VOLILI ORGANE SAMOUPRAVLJANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH. VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV SO NEDVOMNO IZREDNO POMEMBEN POLITIČNI DOGODEK ZA VSAK KOLEKTIV, KI ZAHTEVAJO TEMELJITE PRIPRAVE, TAKO GLEDE IZBIRE KANDIDATOV KOT TUDI PROGRAMOV DELA NOVIH DELAVSKIH SVETOV.
Osnovna skrb sindikalnih organizacij v zvezi z volitvami novih samoupravnih organov je, da se preko vseh organov doseže intenzivno proučevanje	gospodarskih
problemov, znotraj delovnih organizacij. Vse probleme je treba temeljito proučiti in poiskati možnosti za boljše izkoriščanje	proizvodnih
sredstev in sredstev, ki jih ustvari delovna organizacija. Preusmeriti bo treba investicijsko politiko tako, da se bodo'sredstva vlagala v naložbe za osebno potrošnjo in za izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka. Boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti bo pogojilo tudi uvajanje skrajšanega delovnega časa, hitreje pa bodo odpravljeni še nizki osebni dohodki.
ia&aMki
TEDNIK
TRBOVLJE, 21. maja 1964 — št. 21 — Leto XVII. — 20 din
PRED VOLITVAMI
1 Številne prireditve za praznik mladosti
(an) TRBOVLJE — Mladina Zasavja bo tudi letos s številnimi prireditvami, pohodi in delovnimi akcijami lepo proslavila svoj praznik. S prireditvami so začeli že v aprilu, končali pa jih bodo v začetku junija.	\
Obširni program praznovanja so pripravili v TRBOVLJAH. V aprilu so pripravili
številna športna tekmovanja. Mladina STT je 6. maja pripravila oddajo »Vesele tovarne« v sodelovanju z mladino Litostroja in Metalne. Pripravili so in še bodo lo-
nju. Okrog 25. maja bodo v organizacijo ZMS sprejeli 250 mladih Trboveljčanov. Na večer pred praznikom — 24. maja — bodo pripravili slavnostni koncert dekliškega pevskega zbora iz Trbovelji ObK ZMS Trbovlje " pa bo imel slavnostno sejo, na katero bodo povabili vse stare
Maš pozdrav
pripadnikom JLA
Te dni so spet prišli med nas o Zasaoje pripadniki naše JLA, da z delom pripomorejo k čimprejšnji dograditvi nooe Zasavske ceste.
le nekajkrat smo se srečali z njimi o Zasavju. Vselej so bili naši odnosi prisrčni, izmenjali smo vrsto prireditev, pokazali smo jim naše Zasavje in prikazali njegovo
S PRIREDITVAMI NADALJUJEJO
(p) TRBOVLJE. — V Za- * savju so v zadnjih dneh na- £ daljevall s prireditvami v { okviru praznovanja 40-let- p niče zloma Orjune.
Gledališče Svobode-Center « Trbovlje je trikrat uprtzo- * rilo »Jezusove apostole«; v Zagorju ob Savi je bila revija moških in mešanih pevskih zborov; v Litiji pa revija zabavnih ansamblov. Okrog 1000 mladih pevcev !»a je nastopilo zadnjo nedeljo na reviji v Trbovljah.
V tem tednu je bilo sporedu tudi prireditev.
revolucionarno zgodovino. Mi smo se seznanili z uspehi naše JLA pri graditvi socialistične domovine.
Tudi letos si sezimo o roke! Želimo, da bi se počutili med nami kar najbolje. In prepričani smo, da boste s svojim delom pripomogli, da bo nova Zasavska cesta kmalu stvarnost!
Programi dela delavskih svetov so novost. Te bo treba izdelati do srede junija, ko poteče rok za izvedbo volitev v delavske svete, in sicer ob pomoči vseh družbe- Prejšnji teden smo tudi v Zasavju nadvse prisrčno pozdravili no političnih organizacij. Te nosilce štafete mladosti. Na sliki: s sprejema v Trbovljah, programe dela bodo sprejemali samoupravni organi v delovnih organizacijah na prvih zasedanjih. V teh dneh, ko bodo sindikalne organizacije razpravljale o pripravah na volitve samoupravnih organov, bodo razpravljale predvsem o aktualnih nalogah, ki sta jih začrtala občni zbor republiškega sgeta ZS Slovenija, *n -V.
kalne mladinske delovne akcije i sodelovali so pri Izvedbi štafete mladosti in pri razstavi o poklicnem usmerja-
mladinske aktiviste. Trboveljska mladina bo pripravila še srečanje z ObK ZMS Hrast-(Nadaljevanje na 12. strani)
111111111111111111
kongres ZS Jugoslavije (to Je izkoriščanje ustvarjenih sredstev, izpopolnjevanje sistemov nagrajevanja po de-
*
vrsta športnih
Danes:
Uradni
vestnik
Zasavfa

na
Tvoj praznik je tudi j naš praznik
Ob tem dnevu, ko slaviš rojstni dan, dragi tovariš Tito, bi ti vsi radi stisnili roko in izrekli čestitke. Od Triglava do DJevdjelije zveni pesem o tebi, pesem o heroju, pesem o krmarju, ki je pokazal našo pravo pot in nas iz hlapcev vzgojjl v gospodarje. Bil si naš rešitelj v najtežjih dneh naše zgodovine. Ti si združil pesti naših narodov in nas na čelu proletarskih brigad in divizij povedel v borbo proti tlačiteljem naše zemlje do slavne zmage. » Zato pesem o tebi tembolj prešerno zveni od naših domačih hribov. Tvoje ime spoštujejo tudi vsi ljudje sveta, ki ljubijo pravico in mir na svetu. Legenda o tvojem herojskem delu je zapisana v vseh naših srcih.
Vse naše oči so uprte v Beograd, tvoj praznik je tudi naš praznik, ob katerem ti bodo vsi ljudje naše socialistične domovine izročili številna voščila in čestitke. Vsi ljudje, ki te ljubimo, želimo, da bi bil med nami še dolgo — poln bogatih sil, veder in zdrav. Ljubimo te in vsi bi ti radi stisnili roko!
Iu in nadaljnje izpopolnjevanje notranje zakonodaje); zaključki teh razprav pa naj bi našli mesto prav tako v programih dela novih delavskih svetov.
V	pripravah na volitve novih samoupravnih organov kaže posvetiti posebno skrb kadrovski politiki V organe samoupravljanja naj bi bili izvoljeni proizvajalci, ki bodo pogumno načenjali probleme in ki bodo delovali kot člani samoupravnega organa v kolektivu kot celoti. Prav bi tudi bilo, da bi bili izvoljeni v nove organe tisti proizvajalci, ki imajo družbeno politični in ekonomski posluh za težnje proizvajalcev. V novih samoupravnih organih naj bi bile sorazmerno zastopane tudi vse vrste proizvajalcev.
V	zvezi z volitvami v nove samoupravne organe velja omeniti še naslednje: novi statuti delovnih organizacij so v večini primerov že sprejeti. Zdaj je treba prilagoditi tudi vse ostale akte. Paziti je treba, da v delovnih organizacijah ne bodo spremenili samo uvodne določbe starih aktov, pač pa jetreba doseči, da bodo samoupravni akti izhajali iz novih statutov.
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE: pomembni sklepi
DELAVSKI SVET TOVARNE POHIŠTVA TRBOVLJE JE NA ZADNJI SEJI RAZPISAL VO-LITVE V NOVI DELAVSKI SVET ZA 12. JUNIJ # 1961 POLEG TEGA PA JE SPREJEL ŠE NEKAJ POMEMBNIH SKLEPOV.
FORMIRATI SKUPEK ORGAN
Potrjen je bil statut delovne organizacije ter sprejeto poročilo o nakupu dveh stanovanj za člane komisije. Imenovana je bila še komisija za tarifna vprašanja in norme. Pomembnosti potrditve statuta kot pravnega akta delovne organizacije se pridružuje tudi sklep o nakupu dveh stanovanj za člane kolektiva To je prvič, da so v Tovarni pohištva Trbovlje zbrali sredstva tudi za "Izboljšanje stanovanjskih razmer: prosilcev za stanovanja je seveda veliko več. zato bodo morali interesenti plačati odsfej po 10*/e lastne udeležbe od vrednosti stanovanja.
Dosedanja nesorazmerja v prekoračevanju norm-v posameznih fazah dela in pa priprave za prehod na nagrajevanje po delu ter skrajšanje delovnega časa so narekovale delavskemu svetu,
da je imenoval 11-član-sko komisijo za tarifna vprašanja in norme Naloga komisije ne bo lah- -j ka, ker mora zraven pokazateljev prekoračevanja norm izenačiti start na vseh fazah, na drugi strani pa zagotoviti, da se istočasno spremenijo tudi tehnološki postopki in organizacija dela. Komisija mora s pomočjo celotnega kolektiva pripraviti tak način nagrajevanja, pri katerem bo delavec lahko dal vse od sebe, ne da bi bil v strahu pred »škarjami za norme«, temveč da mu bo omogočeno proizvajati, kolikor zmore, in temu primerno bo lahko dvigal svoj osebni dohodek. To so pa osnovni pogoji za dvig standarda in za prehod na 42-umi d&ovni teden, na kar se v trboveljski Tovarni pohištva resno pripravljajo. D. S.
DOSLEJ 30 V IKtiOVLJAH Zfc NEKAJKRAT RAZPRAV LJALI O ANALIZI STANJA IN RAZVOJA GOSPODARSTVA V ZASAVSKEM BAZENU, KI JO JE IZDELALA POSEBNA KOMISIJA, KI JO JE LANI IMENOVAL IZVRŠNI SVET SR SLOVENIJE. V SREDO, 13. MAJA, STA O TEM RAZPRAVLJALA TUDI PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SZDL IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TRBOVLJE.
Največ so razpravljali o problemih v zvezi z integracijskimi procesi. Ugotovili so, da se je »led sicer že začel topiti«, da bo pa za nadaljnje uspešno delovanje potrebno sodelovanje vseh treh občin. Najprej bi bilo treba odpraviti razcepljenost ki se pojavlja že v občinah samih Mnogo bi lahko k temu pripomogle ludi boljše promelne zveze, posebno še nova Zasavska cesta.
Integracije bi bile prav gotov® v mnogih' ozirih koristne. Danes želijo graditi npr v mnogih krajih nove tovarne, rabijo /a to sredstva, ven
dar pa večkrat to ne bi bilo potrebno, če bi bolje izkoristili že obstoječe zmogljivosli. Sorodne delovne organizacije mnogokrat kupujejo iste stroje, ker ni sodelovanja, čeprav vsi stroji niso izkoriščeni. Samo za primer bi navedli SGP Hrastnik, ki sl namerava kupili prav take stroje, kol jih že ima SGP »Zasavje« v Trbovljah; le tl niso polno Izkoriščeni In jih dajejo v uporabo drugim delovnim organizacijam.
Oblik Integracije Je veliko — od sodelovanja do delitve dela in skupnih proizvodnih programov; vendar se mora
Prolemdtika štioendirania
Prve razprave o problematiki štipendiranja v trboveljski občini so se začele že junija lani, vendar doslej problemi v celoti še niso bili rešeni. Zavoljo tega sla plenuma občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta skupaj s sekretar jem občinskega komiteja ZMS pred kratkim spet razpravljala o problematiki štipendiranja. Na posvelova nju so sprejeli vrsto sklepov, o katerih bo že v kratkem razpravljala Skupščina občine Trbovlje m jih posredovala organom samoupravljanja v delovnih organizacijah.
V Trbovljah je trenutno 299 načrtov potreb po kadrih. Tak okrog kadrov naj bi pogo
rednih in 59 izrednih študentov. Štipendije se gibljejo v zneskih od 3000 do 16 000 din, vendar v večini primerov pri dodeljevanju štipendij ni upoštevano gmotno stanje staršev. V Tibovljah tudi ugotavljajo, da dajejo prevelik po udarek šolanju srednjega kadra in da štipendirajo v mnogih primerih ne oziraje se na potrebe,>ar pogojuje precejšnjo nesistematičnost, t • Za štipendije so lani v Trbovljah porabili nad 28,5 mi lijona din, letos bodo predvidoma za to namenili nad 43,5 milijona din. Vseh sredstev za kadre pa bo v občini na voljo v tem letu okrog 80 ml lijonov din. Kljub sorazmerno precejšnjim sredstvom v nekaterih delovnih organizacijah ne skrbijo-v zadostni meri za šolanje kadrdv. Nastopa pa tudi vprašanje, kdo naj štipendira za tiste poklice, ki »o v Trbovljah deficitarni, pa delovne organizacije nimajo sredstev za štipendije. Treba pa bi bilo doseči tudi javno razpisovanje štipendij, kar je doslej slučaj le v redkih primerih
V razpravi je bilo še opo zorjeno, da naj ne bi delovne organizacije sprejemale 7-let-nih perspektivnih programov razvoja brez perspektivnih
plan imajo za zdaj izdelan le pri Rudniku rjavega premoga Trbovtje-Hrastnrk, podobno pa bi bilo treba izdelati še v ostalih delovnih organizacijah na področju trboveljske občine. Zraven tega pa so bila na skupni seji obravnavana še vprašanja šolanja kadrov za šolstvo (sredstva za štipendije naj bi dodelili šolam ali skladu za šolstvo), kredi tiranje, razvrščanje kadrov, profili kadrov Ud. Poudarje no pa je tudi bilo, da je vo denje kadrovske skrb za nove kadre sevanje štipendij v pristojno sti samoupravnih organov.
šteje obravnavali samoupravni organi in sindikalne po-
družnice — in jih posredova li samoupravnim organom v delovnih organizacijah Pričakovati je, da se bodo končno le premaknile zadeve okrog štipendiranja z mrtve točke in da bodo odpravljene slabosti, ki jih je še vedno dosti (ma)
vse višitl postopoma in preiti v končno integracijo šele, če izhajajo za to potrebe že Iz prejšnjih faz in če bi bila fizična integracija res potrebna In koristna.
Doslej je bilo doseženih že precej uspehov s sodelovanjem na področju raznih družbenih služb, vendar je lo šele začetni korak In je treba za Izboljšanje storili še marsikaj.
Integracije ne bi smeli obravnavati kampanjsko, ker se vše take stvari navadno tudi Izrodijo, ampak bi morali vse določifl s konkretnimi analizami. Tudi ni namen integracije, da bi »Izvlekla« iz težav delovne organizacije, ki se naj bi združile z drugimi, ampak bi radi z njo dosegli nekaj povsem novega, nekaj boljšega.
Na zasedanju občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega svela v Trbovljah so ludi menili, da naj bi vse Irl zasavske občine formirale nekakšen skupen organ. ki bo nadziral izvajanje smernic in bi reševal probleme, ki bi se občasno pojavljali. Sicer pa naj bi o vseh teh vprašanjih obširno razpravljali tudi samoupravni organi družbenega upravljanja.
N. D.
ENODNEVNI SEMINAR
Občinski sindikalni svet Trbovlje je pred kratkim pripravil seminar za predsednike sindikalnih podružnic, na katerem so obravnavali aktualna vprašanja iz dela sindikalnih podružnic, predvsem pa naloge sindikar tov po V. kongresu ZSJ in v zvezi z volitvami v samoupravne organe.
0 vsrifikaci $ OtlVSStf I©
(N. D.) TRBOVIJE. — Indu- a	w
(N. D.) rRBOVNE. — Industrijsko kovinarska Soja Trbov-II«- lt? v soboto, 16 maja. organizirala skupno s predstavniki trboveljskih gospodarskih organizacij sestanek o . pomenu ve-diflkavlje poklicnih Sol za nas* industrijo In o motnostih verifikacije poklicne kovinarske šole v Trbovljah
To te sedaj že zelo p vere* nnlilike problem saj se bodo v. letošnji ■	* leseni verificirale prve šole In
in razpl vzporedno s tem bodo ostale odpadle alt pa prešle v poklicne lole pri gospodarskih drganiza-cljah. vendar bodo nepriznane oziroma neveljavne
Skupščina občine Trbovlje
bnr,LHhaLkroročmL"V,ida se ^tovinjC SSŽSSffUW sprejetih priporočilih — da se tcnth #„1 omenil 1e, da so
naj izenačijo višine štipendij, z« nekatere lote, predvsem va-
v delovnih organizacijah na| Ketur»‘,rMVnl!n;odK,Ck ^dvL
bi zagotovili objektivnost de <u nlvo|a izobrazb*. ki to te Sole
la kadrovskih komisij, potre nudilo Kadri na) se za potrebe
he nn leadrib nal bi uskladil' Jeiovnlh orianlzacil izobrazijo ne po Kaorin naj o vskiaoii fRk, k()kH!n, |lh ie potrebu-
* številom štipendij, razpo leJo Ta osnovni motiv vodi k loži ji va sredstva za kadre nal te«nemu povezovanju vseh vej bi v delovnih organlzacijal " izobraževanja strokovnih kare* |X>rabili za izobraževanje irov »e posebno tesna pa mora razpisi naj bi Mii javni, de niti povezava med strokovnim lovne organizacije na) Izdela tujstvom in delovnimi onanijo pravilnike o štipendiranju •acliaml.. "'
Izdelajo naj se 7 letni plan* Kal več o posvetovanju sa-potreb po kadrih, skrbi naj se mem in o zaključkih posveto-tudl za Izobraževanje na de sanja bomo poročali v prihod lovnem mestu, problematiko nji številki.
Vse trboveljske ohčane ol>veščamo, da lnx od 2. ju- \ nija do 10. junija 1964 obvezno fluorografirnnje iicnl- \ gensko slikanje), ki je obvezno za vse prebivalce od J 1944. letnice nazaj.	a
Obvoznega flnorografiranja se morajo udeležili J tudi osebe; ki so žetpod kontrolo protitubeikulozn-ga , dispanzerja. Prav tako se morajo zglasiti pri fluoro- i grafiranju ostali bolniki. Opravičene bodo le osebe J s potrdilom pristojnega zdravnika.	a
Občani bodo predhodno prejeli posebna vabila, na |f katerih bo označen kraj, datuin in ura slikanja. Va- (| bimo vse občane, ki bi iz kakršnegakoli vzroka ne (| prejeli vabila, da se zglase pri najbližnji iluorogral- (| ski ekipi.	(i
Namen Huorografske akcije je, da pravočasno od- 1 kriva ined prebivalci vsa poznana obolenja pisnega (| koša (obolenja pljuč, srca, velikih žil in podobno). (i Najpomembnejši obolenji, ki jih množična Httorogra- a lija uspešno odkriva, sta tuberkuloza in pljučni rak. (i Pravočasno odkritje bolezni na pljučih je odtisno iz- ji ključno od pravočasnega rentgenološkega pregleda. ,i Množično ilnorografiranje stane skupnost mnogo ,| denarja, zalo se izplačajo materialni izdelki, če fluoro-(i grafiranje zajame s svojo akcijo celotno prebivalstvo, ji Ponovno poudarjamo, da naj vsi prebivalci .občine ji Trbovelj izkoristijo v lastno dobro to akcijo in pri- |i dejo na fluorograliran je. ki je brezplačno.	p
Slab za i zvedbo fluorografirniija Skupščini- občine Trbovlje. V
Seja skupščine občine Hrastnik
Skupščina občine Hrastnik je na sobotni seji v uvodni točki dnevnega reda Razpravljala o informaciji o stanju in možnostih razvoja zasavskega bazena. O tej informaciji je 13. maja r^z-
V juniju zbori volivcev
Na zadnjem zasedanju je Skupščina občine Hrastnik sprejela sklep, da bodo v začetku junija zbori volilcev. Ob tej priložnosti bo izšel tudi informativni bilten »Glas komune Hrastnik«. — Na seji so — med drugim — razpravljali še o predlogih in sklepih z zadnjih zborov volilcev, o reorganizaciji občinskega investicijskega sklada ter o informaciji komisije za narodno obrambo občine Hrastnik o stanju civilne zaščite.	-n.
pravljal tudi svet za industrijo in obrt.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je informacija pravzaprav bolj analiza stanja, čeprav so tudi v tem pogledu opazne ' določene pomanjkljivosti, nikakor pa ne more biti — iz objektivnih razlogov — osnova za razprave o možnostih razvoja zasavskega bazena. Predlogi za nekatere panoge so preveč konkretni, drugod pa spet manjka otipljivih podatkov in predlogov. Zategadelj je hrastniška občinska skupščina menila, da naj bi v Hrastniku sami pripravili solidno analizo o stanju in možnostih razvoja gospodarstva, pri čemer naj bi obravnavali gospodarstvo v okviru občine kot sestavni del Zasavja ter kot sestavni del Slovenije in celotne države. Prikazali pa naj bi tudi pomen hrastniškega gospodarstva za celotno gospodarstvo.
(ma)
Osnutki Mov S9 že zifelpi! I
V »ZASAVSKEM TEDNIKU« SMO DOSLEJ PISALI O PRIPRAVAH ZA FORMIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA PODROČJU HRASTNISKE OBČINE. V ZADNJEM ČASU JE TO DELO V CELOTI ZAŽIVELO.
Komisije so že izdelale osnutke statutov krajevnih skupnosti. V povezavi s komisijo za družbeno upravljanje in hrastni-ško Občinsko skupščino vsklajujejo določila osnutkov. Le-te bodo obravnavali na tribunah, ki bodo v času od 17. do 23. maja in na katere bodo povabili predstavnike krajevnih organizacij SZDL, izvršne odbore dosedanjih
stanovanjskih skupnosti oz. krajevnih odborov, predsednike hišnih svetov, predstavnike družbeno političnih organizacij in društev ter ostale zainteresirane občane. Osnutke statutov krajevnih skupnosti bodo sku-kaj s pripombami s tribun predložili v razpravo zborom volivcev, potem pa jih bodo predložili v potrditev.
_ Delo v zvezi z ustanav- ' ljanjem krajevnih skupnosti z izdelavo in sprejemom statutov še ne bo končano. Odgovorne naloge se pojavljajo še zlasti v zvezi s kadrovanjem.
V organe novih krajevnih skupnosti bo namreč tre- , ba kadrovati občane, ki bodo imeli interes za delo in čas. To ne bo naloga samo organizacij Socialistične zveze, pač pa vseh subjektivnih sil. Zraven tega bo pa treba zagotoviti tudi potrebna sredstva za nemoten začetek dela krajevnih skupnosti.
M. K.
Obrambna vzgoja prebivalstva
Novoustanovljena komisija za obrambno vzgojo prebivalstva v hrastniškl občini je pričela z delom v preteklem letu.
Določila nove ustave so razširita osnovo narodne obrambe na širše področje, po katerem za obrambo naše domovine ni odgovorna le JLA oziroma naše zvezne institucije, temveč se morajo v tem pogledu angažirati vsi republiški, okrajni in občinski organi, družbene in delovne organizacije. Prav zato Je tudi nova komisija tesno sodelovala z Delavsko univerzo Hrastnik In ostalimi družbeno-polltičnimi organizacijami.
Člani komisije so se trdno mi problemi obrambne vzgo-odločili, da bodo našli zares je. Predvidena predavanja so primerne oblike dela z obča- izvedli na zborih volivcev v ni. Hoteli so jih vsaj infor- mesecu decembru. Ta zamisel mativno seznaniti z določeni- jim je uspela vsaj kar se ti-
Razstava o urbanističnem programu
ZE PRED LETOM 1960 SI JE TAKRATNI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRASTNIK PRIZADEVAL, DA BI ZA OBMOČJE HRASTNISKE OBČINE ZAGOTOVIL URBANISTIČNO DOKUMENTACIJO. TO ZDAJ NADALJUJE TUDI OBČINSKA SKUPŠČINA HRASTNIK.
V začetku so potem, ko so se s posameznimi projektivnimi organizacijami dogovorili za izdelavo dokumentacije, posamezni projektanti Izdelovali urbanistično dokumentacijo nesistematično, tako da je bilo treba izdelane koncepte urbanistične dokumentacije že med delom spreminjati.
Občinski ljudski ojlbor Hrastnik je februarja 1962 sklenil z Zavodom za urbanizem v Ljubljani pogodbo za izdelavo urbanistične dokumentacije. Preden se je začelo z izdelavo urbanističnega programa, je bilo ugotovljeno, da je treba izdelati regionalne analize, in sicer zaradi tega, ker so se pojavili določeni faktorji, ki omejujejo gradnjo, kot eksploatacija rudnika, esholaci-ja, neuporabne površine zaradi strmin nad 20 V«, vod-
munalnega centra, v katere-no gospodarske razmere, pla-zovitost terena ln v splošnem konfiguracija terena. Na osnovi teh analiz je bil marca lani izdelan elaborat vplivnega območje Hrastnika.
Leta 1962 se je Zavod za urbanizem iz Ljubljane zavezal, da bo izdelal za občino Hrastnik urbanistični program, ki bo obsegal generalni in regulacijski načrt. V urbanističnem programu so bile obdelane posamezne analize in prognoze razvoja Hrastnika in Dota. V okviru urbanističnega programa je pričel Zavod za urbanizem z izdelavo urbanističnega načrta, ki obsega coning, promet, komunalne rešitve in drugo. Zavod -za urbanizem je v obsegu analiz obdelal predvsem elemente, kot faktorje, ki omejujejo gradnjo,
demografsko analizo, objektivno inventarizacijo, komunalno inventarizacijo in analizo površin. Urbanistični program in načrt občine Hrastnik sta sedaj v zaključni fazi in ju je potrebno samo opremiti, kompletirati in opraviti zaključna dela za javno razgrnitev, in sicer predvidoma za letošnji 3. julij — občinski praznik Hrastnika.
Na osnovi obstoječe geodetske dokumentacije je Zavod za urbanizem v Ljubljani izdelal do začetka marca zazidalni predlog za sosesko »LOG« in naselje »NOVI DOM«, iz česar izhaja perspektivni razvoj stanovanjske graditve kakor tudi graditve ostalih javnih objektov. V okviru tega zazidalnega predloga so bili predvideni štirje' predeli za zazidavo, in sicer stanovanjska četrt Log in Log — zgoraj ter nizka zazidava pod Praprotnem in nad Rošem. V smislu zazidalnega predloga za naselje nad Rošem je predvideno projektiranje ko-
ga se vključujejo zdravstveni dom, družbeni center -r dvorana, družbene dejavnosti, klubski prostori, družbena prehrana, preskrbovalni center — preskrba in servisi, hotel ter olimpijski plavalni bazen z rekreacijskim prostorom. Zazidalni predlog predvideva tudiz centralni parking za Hrastnik ob novo zgrajeni cesti skozi Hrastnik s 170 parkirnimi mesti. Zraven tega predvideva zazidalni predlog razširitev osemletke v neposredni bližini šole heroja Rajka.
Za razvoj naselja Dol so bile v okviru izdelave regionalnih analiz urbanističnega programa izdelane potrebne osnove; k izdelavi zazidalnega in ureditvenega načrta pa se bo pristopilo -v prihodnjem letu.
Kolikor bo urbanistični program izdelan do konca junija, je pričakovati, da gau bo potrjevala Skupščina ob-v čine Hrastnik predvidoma v septembru, in sicer potem, ko bo predhodno javno razgrnjen na vpogled občanom.
če udeležbe. Občane so delno zainteresirali in jim posredovali predvideno tematiko obrambne vzgoje. Kljub temu pa v celoti niso bili zadovoljno Z AOJOAOfjzej Zt OS J05) 'IU
čani prišli do Zaključka, da so v zadnjih letih to tako važno vzgojo precej zanemarilL Ravno v tem je bil tudi precejšen vzrok nezainteresiranosti občanov za predvidena predavanja.
Komisija za obrambno vzgojo je sklenila izvesti v sodelovanju z Delavsko univerzo Hrastnik anketo, ki naj bi realno pokazala, kaj si občani v bodoče žele poslušati.
V letošnjem letu bodo morali razmišljati o novih oblikah dela, o organizaciji in izvedbi predavanj ter zagotoviti zares množično vzgojo občanov. Nove oblike dela naj bi se odražale predvsem v željah občanov, ki naj bi se posredovale na tribunah občanov. Tu bi ljudje lahko izvedeli zares tisto, kar jih zanima in kar bi jim tudi koristilo.
Predavateljski kader, ki ga imajo pri Delavski univerzi Hrastnik, je sestavljen predvsem iz članov ZROP in je pedagoško in strokovno sposoben posredovati in tolmačiti ljudem predvideno problematiko. Res pa je, da bodo morali vključiti v ta predavateljski aktiv tudi ljudi, ki bodo tolmačili predvsem lokal-
Hrastnik
ne zahteve občanov. Pomembno vlogo pri obrambni vzgoji pa naj bi odigrali tudi vojaški strokovnjaki, ki naj bi ljudem tolmačili nekatere probleme predvsem s čisto strokovnega vidika. V letošnjem letu bo treba pristopiti tudi k načrtnejšemu delu pri vzgoji mladine.
Drago Milinovič
Razprave o analizi fU*WSi(0
0	analizi «1^ in razveja gospodarstva v zasavskem talen«, ki to je todetaia posebna komisija Izvršnega sveta SR -loveeije, razpravljaj« tudi v Zagorju ob Savi. Doslej so o
1	razpira \ J jati aa zasedanjih občinskega komiteja ZK, na plenarnih zasedanjih občinskega odbora SZDL tn občinskega sindikalnega sveta in na sejah samouprav n Hi organov vseh Večjih delovnih organizacij ler na aktivu vodilnih gospodarstvenikov.
V nedeljo, 10. L m. je bil v stekleni dvorani DD v Zagorju občni zbor PD Zagorje, ki ga je pozdravil predsednik PD lov- Golob, istočasno pa tudi predstavnike občine Zagorje in zastopnike sosednjih zasavtisih PD. Predsednik je poodaril da je bilo težišče dela v področju. Opaziti je bilo, da oprema v ne ustreza več in da jo bo potrebno v tekočem letu zamenjati s sodobno.
Člani občinskega tomiteja ZK Zagorje ob Savi so se podrobno seznaniti z analizo. Po precej uspešni razpravi so ugotoviti, da je analiza preveč splošna in premalo konkretna ie da primerjalni pokazatelji niso realni za gospodarske organizacije s pod-Otočja zagorske občine. Prav tako je t ih) ugotovljene, da so bili obravnavani in prikazani problemi, ki so v Zagorju ob Savi že" več ali manj znani.
Člani ObK ZK so ob obravnavani analizi podrobno razpravljati a stanju v delovnih organizacijah, o problemih terciarni*) dejavnosti ter o skutovaajski izgradnji in delovanju družbenih služb.
Tudi i ktiv vodilnih gospodarstvenikov je skupaj s predstavniki samoupravnih
Članski sestanek podružnice ZŠAM Zagorje
# Pred kratkim se mm članske* sestanku podružnice Zdrešenja šoferjev In avtomehanikov v Zagorju ob Savi Mzpavljdi e sklepih republiškega ta okrajnega odbora Z&AM, posebno ie o tistih, ki nadevajo nadaljnje delovanje te organizacije.
Na sest cinku so potrdili statut republiškega združenja in razpravljali o trimesečni akciji v zvezi s svetlobnimi telesi. Govorili so ie o potrebi po pridobivanju kvalifikacij, za kar bo trboveljska podružnica ZSAM v jeseni organizirala poseben tečaj. Opozorili pa so tudi na nujnost, da se po šolah predvajajo filmi o razvoju motorizacije in nevarnostih, ki se pojavljajo z na volitve hartiščarjr-m števila motornih Vozil na naših cestah.
-ek-
organnv razpravljal o omenjeni analizi. Predstavniki delovnih organizacij so na tem sestanku podrobno poročali o stališčih samoupravnih organov posameznih delovnih organizacij e analizi.
Zaključke z vseh razprav o analizi o stanju in razvoju gospodarstva v zasavskem bazenu bo za področje zagorske občine zbrala Skupščina občine Zagorje ob Savi in bodo služili za nadaljnje razprave o teh vprašanjih.
(an)
Tudi mladinski odsek pri PD je uspešno opravil svojo nalogo. V preteklem letu so organizirali skupno petnajst enodnevnih in dvodnevnih izletov. Udeležilo pa se jih je okoli 500 mladincev, mladink in pionirjev. Udeležili so se tudi pohoda na Sutjeski, organizirali tečaj za vodiče in gorske stražarje in podobno.
V nadaljnjih poročilih tajnika in blagajnika so govorili o delu in investicijah, ki so bile potrebne v minulem letu. Popravili so cesto do vznožja Cemšeniške planine, zgradili
tam rezervoar za vodo in s tem odstranili dolgoleten problem, naredili so prepotrebno umivalnico na Zasavski gori in še nekaj manjših del.
Občnega zbora se je udeležila tudi pretežna večina članov koordinacijskega odbora, ki povezuje vsa zasavska PD. Skupno so ugotovili, da zasavska planinska transverzala tvori trdno vez med vsemi društvi Zasavja in da se na pot odpravlja čedalje večje člevilo planincev in turistov.
V živahni diskusiji pred zaključkom občnega zbora je
Planske naloge prekoračene
iimuiiiituiiiHiUiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiuuiiiuiiitiiiiuHiiimiiiiiiiiiiiiiuHmiiuiiiiiiiiiifittiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiitiiuiiuiiiiiiiiuiimiiimmiiiiimimiiiimmnmiiimtiiiiiiimiimmmmi
V tovarni eksplozijske varnih elektro naprav »TEVE-Varaost« v Zagorja je te dni delavski svet ugotavljal poslovne rezultate letošnjega četrtletja. Z zadovoljstvom je Ugotovil, da je za to obdobje prekoračen plan za 11 */•.
Pri tem moramo upoštevati, da je letošnja realizacija za 136 % večja od lanske. Kot rezultat teh uspehov so se povečali tudi -osebni dohodki. Tako je znašal povprečni mesečni dohodek v aprilu okrog 40.000 din. Danes v tej delovni organizaciji ni več redek primer, da zasluži delavec mesečno tudi okrog 100.000 din, a da mu tega nihče ne krati, saj ima od tako zvišane- produktivnosti korist posameznik in
tudi skupnost Takih zaslužkov je bilo v mesecu aprilu kar 21. Stremeti pa bi morali tudi še za tem, da bi se produktivnost zvišala bolj v času rednih ur in ne samo s pogodbenim delom.
• V delovni organizaciji razmišljajo tudi o družb« nem standardu. V letošnjen letu bodo dobili tudi več novih stanovanj, prav tako « je delovna organizacija priključila tudi občinski počitniški skupnosti in sodeluje
pri izgradnji počitniškega centra v Savudriji.
• Za povečanje proizvodnih kapacitet pa nameravajo kupiti še več težkih obdelovalnih strojev, za kar imajo tudi že zagotovljena sredstva. Vse kaže, da so kritična obdobja za ta kolektiv poslala res že preteklost Z. P
predstavnik PZS simbolično podaril predsedniku PD Zagorje prvi izvod vodiča po poti TFT, ki bo varno in zanesljivo peljal transverzalne po tem prelepem koščka slovenske zemlje. Vodič odpira široka vrata v čudovite lepote, ki jih odkrivamo z vsakim korakom, krepi prijateljstvo ler vodi mladino in ostale k življenju v naravi.
Janez Turk
Zagorje
Planinski dom na Čemšeniški planini stolno oskrbovan
Od 15. junija pa do 30. avgusta bo Planinski dom na Čemšeniški planini oskrbovan vse dni v tednu, tako da bedo obiskovalci lahke ostali na planini po več dni.
Edina težava, ki Lare doslej turiste, je v tem, da so za dohod neugodne avtobusne zveze Bdma in zanesljiva je le i avtobusom s Trojan in Izlak, medtem ko iz ‘Cemšeni-ka ob nedeljah avtobus ne vezi. Zato ta bilo treba v sezoni razmišljati e tem, da bi avtobus vozil iz Cemšenika vsaj enkrat, na dan — in to proti večeru, saj bi tako oddaljenejši turisti imeli zvezo c vlakom proti Ljubljani ter Mariboru in Zagrebe.
F S
Sestanki sindikalnih podružnic
V teh dneh so na področju zagorske občine sestanki sindikalnih pod,f£nic. na katerih razpravljajo S' smernicah V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ter o pripravah
organizacijah opravili volitv« v nove samoupravne organ-do 10 junija.	(Ki
SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE, odsek za notranje zadeve, obvešča občane na področju zagor-'ke občine, da je odsek Zasavske ceste na področju Pasje k—Zagorje od 15. maja 19« vse de preklica <>jaški poligon. Zaradi tega je vsak prehod oziro-na zadrževanje na tem področju prepovedano.
organov samoupravljanja. Na občinskem sindikalnem svelu računajo, da bodo v zagorskih delovnih
POHITETI Z IZDELAVO STATUTOV
V ZAGORSKI OBČINI SO ZE IMENOVALI 7 INICIATIVNIH ODBOROV ZA USTANOVITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI - V NEDELJO SO IMENOVALI INICIATIVNI ODBOR SE V CEMSENIKU IN V POUK UMU
Štafeti mladosti so prejšnji teden pripravili sprejem tudi pred Delavskim domom v Zagorju ob Savi
. N4 področju zagorske občine so v zadnjem času pospe šili priprave za ustanovitev krajevnih skupnosti. Kol smo že poročali, bo za začetek delovalo v Zagorju ob Savi ? krajevnih skupnosti. Nove krajevne skupnosti ne bodo zajele samo področja Kotre-deia, Ravenske vasi in Sent-gotarda, zaradi česar se pora
ja vprašanje, kakšne oblike krajevne samouprave vpeljati v teh krajih.
Na vseh področjih so že imenovali iniciativne odbore za ustanovitev krajevnih skupnosti. V nedeljo so to storili še v Cemšeniku in Podkumu. Zdaj je v teku izdelava osnutkov statutov. V Cemšeniku in Podkumu imajo
že izdelana osnutka statutov; pred zaključkom tega dela so tudi v novi krajevni skupnosti Senožeti-TIrna. Na ostalih področjih bo treba z delom okrog izdelave osnutkov statutov pohiteti, ker se bliža 31. maj, ko mora biti delo okrog izdelave osnutkov statutov ie opravljeno Omeniti je treba, da sta stanovanjski skupnosti Za-gorje-Cenler in Kisovec Loke, na področju katerih bosta v prihodnje delovali krajevni skupnosti, že izdelali osnutka statutov (seveda kot stanovanjski skupnosti) in bo treba te osnutke temeljito pregledati. (ih dopolniti in vskla-diti z nalogami krajevnih skupnosti.	(maj
1600 ton kvalitetnega barita so izvozili aprila v SZ
Delavski svet poslovne enote Litija Rudnikov svinca Mežica je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal oziroma primerjal podatke o doseženih uspehih v letih 1963 in 1964. Rezultati kažejo, da so bili v letošnjem letu doseženi boljši uspehi, saj se je plačana realizacija dvignila za 16,8 %, materialni stroški so se povečali le za 6,5 %, dohodek oziroma čisti dohodek se je povečal za 46,8 %, vse to pa je bilo doseženo s 7,5 % manjšim številom opravljenihfdelovnih ur.
Čeprav so bili v l. tromesečju doseženi določeni uspehi, še ne morfemo trditi, da se je stanje bistveno izboljšalo. Trenutna zaloge svinca v jami so minimalne in se v naslednjih mesecih ne bodo bi-
proizvajamo, vendar še ne s polno kapaciteto. Proizvajajo izredno kvaliteten barit — do 97 % BaSO« — .vendar imajo velike težave pri prodaji. Eden izmed razlogov je ta, da
stveno povečale, dokler ne bodo odprli novega polja na Dobravi. Tako* bodo ostali še nekaj časa na minimalni proizvodnji glavnega proizvoda — svinčenega koncentrata. Drugi proizvod — barit — že
Litija
ima njihov barit specifično granulacijo, s katero ga ni mogoče uvrščati niti med ko-madni niti med mleti barit. Naša domača industrija ga ne
more uporabljati oziroma predelovati, ker nima ustreznih strojnih naprav za takšno granulacijo barita. Pač pa barit lahko izvažajo — v mesecu aprilu so ga izvozili v SSSR 160 ton — vendar še tudi za izvoz nimajo zajamčene prodaje vseh predvidenih proizvedenih količin barita.
Zanje je najbolj interesantno vzhodno tržišče, nekaj barita bodo pa mogoče izvozili v Zahodno Evropo.
(Pe)
VAČE: nsslop psvcev
Pevsko društvo »Svoboda* je'v nedeljo, 10 I m., priredilo v gasilskim domu k mre it moškega pevskega zbora V skoraj polni dvorani so zadonele slovenske narodne in umetne pesmi pod vodstvom tov. Ivana Grma Zbor je gostoval 7 istim programom v nedeljo, .17. t m, ob 15. uri v šoli w Hotiču.
Zbor je bil ustanovljen leta 1961 in je doslej priredil že 5 samostojnih koncertov. Šteje 14 pevcev, ki so večinoma kmetje in delavci iz Vač in bližnje okolice.	D; V.
RAZŠIRJENI PLENUM ObSS LITIJA NOVICE IZ SMARTNA
Prejšnji torek je v Litiji zasedal razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem so razpravljali o nalogah samoupravnih organov po V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije in o nalogah na področju standarda.
Na plenumu je bile poudarjeno, db morajo biti sindikalne organizacije šole uprav-, ljavcevj več pa morajo storiti tudi v zvezi s seznanjanjem članov kolektivov o . sklepih samoupravnih organov, o krepitvi gospodarstva (notranje rezerve, izboljšanje organizacije dela) in o reševanju problemov na področju standarda. Člani kolektivov v zadnjem času večkrat razmišljajo o teh vprašanjih in so pripravljeni sodelovati pri reše-
vanju) treba jih je samo šTe bolj zainteresirati za to.
Med drugim je bilo dogovorjeno, da bodo do konca' maja na področju Litije po-kongresne konference sindikalnih podružnic, na katerih bodo razpravljali o sklepih V. kongresa ZSJ in o pripravah za volitve novih organov samouprave. Same volitve organov samoupravljanja pa bodo začeli 28. maja fn jih končali do 15. junija.
OBISK V DOMU POČITKA »TURJE«
V okviru praznovanja tedna Rdečega križa je nad 50 podmladkarjev šmarske osnovne šole skupno s člani odbora krajevne organizacije RK obiskalo oskrbovance v Domu počitka »Tišje« v Črnem potoku.
Ob prihodu so jim izročili najprej šopke cvetja, nato so jim še zaigrali in zapeli, člani krajevne organizacije pa so jim izročili še skromno darilo. Oskrbovanci so bili nadvse veseli obiska pionirjev, terenska organizacija pa jim
je poleg tega priredila še majhno, razstavo v izložbenem oknu trgovine, v organizacijo RK pa je tudi sprejela učence osmega razreda.
-is
GRADNJA ŠPORTNEGA -PARKA
Pred dobrim mesecem je pričelo Gfadbeno podjetje Litija z gradnjo športnega parka poleg poslopja osnovne šole. Zemeljska dela so v glavnem opravljena in zdaj že utrjujejo teren. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bodo
-a-
POSKUSNI 7-URNI DELAVNIK ZA LITIJSKE RUDARJE
V poslovni enoti Litija, Rudnikov svinca in topilnice Mežica, so pričeli v mesecu maju poskusno obratovati s 7-urnlm delavnikom. Najprej bo poskusno delovala jama, 'v juniju pa izbirnica In druge zunanje službe. Jama bo obratovala od 6.—13., 15.—22. tire In 22.30-5.30. Večina jamskih delavcev |e zapoge
nth v dnevnih izmenah. Ze poprej so bili pripravljeni vsi tehnični ukrepi, tako da se proizvodnja zaradi tega ne bo zmanjšala. Dveurnl odmor med dnevnima izmenama pa bo izkoriščen za zračenje Jame.
Po navadi je namreč vsaka izmena prišla na zadimljeno
In zaprašeno delovišče. Ne-
mogoče je bilo takoj pričeti z delom, dokler se pač delovišče ni prezračilo. To čakanje bo sedaj odpadlo, ker Je med Izmenama dveurnl odmor; to pa bo tudi pozitivno vplivalo na zdravje delavcev, ker ne bodo delali na zaprašenih -deloviščih. Izbiralnica pa bo v mesecu juniju delala še vedno osem ur dnevno,
ker je narava dela taka, da se med proizvodnim procesom ne sme zaustavljati, bodo pa zaposleni prosti po tri zaporedne Sobote, vsako četrto pa bodo delali,
Te proste sobote bodo izkoristili za popravila izbiral-niških strojev.	(Pe)
z gradnjo končali do pričetka prihodnjega šolskega leta.
Tu bo igrišče za rokomet in košarko, atletska steza, pro- > štor odmerjen za skok v daljino in višino. Gradnje omenjenega športnega objekta pa se ne veselijo le učenci marveč tudi ostali, najbolj pa člani TVD Partizan, ki doslej ni imel urejenega primernega igrišča.	-is
SPREJEM ŠTAFETE MLADOSTI
. Šmarčani so v sredo," 13. maja, ob 14.30 pozdravili občinsko štafeto pred novim šolskim poslopjem Štafeta je šla na pot ob devetih iz Polsni-ka preko Gabrovke, Dola in Javorškega pila. Pred šolo se je zbralo veliko število mladine, po krajšem programu pa je v rokah šmarskih pionirjev in članov TVD Partizan nadaljevala pot proti Litiji in se priključila nato okrajni štafeti	-is .
Smernice za razvoj kmetijstva in gozdarstva v občini Litija
(Nadaljevanje iz 20. številke »Zasavskega tednika« ln konec)
V zvezi z investicijsko politiko v kmetijstvu pa velja omeniti, da bodo morale kmetijske organizacije preudarno investirati v nove objekte in gradnje temeljito dokumentirati. Vse Investicije do leta 1970 pa so predvsem usmerjene v utrjevanje obstoječe družbene proizvodnje. Pomanjkljivost dosedanjih izgradenj v družbenem sektorju kmetijstva je bila v tem, da niso omogočile celotne izgradnje.
Pozabiti ne bo kazalo socialno ogroženih starejših zasebnih kmetovalcev, ki sami ne morejo več obdelovati zemljišč. Za te bo treba poskrbeti sredstva, zlasti Iz sklada za preživninsko .varstvo kmetov oziroma te sredstev socialnega varstva. K stimulaciji hribovitih področij pa naj bi vplivalo uvajanje pravilne davčne politike oziroma diferenciacije.
Z ozirom na 7-letni plan razvoja kmetijstva v litijski
občini je treba poudariti specifičen položaj kmetijske proizvodnje glede na možnosti pridobivanja kmetijskih zemljišč za družbeno proizvodnjo in s tem v zvezi na širjenje družbene proizvodnje nasploh. Treba bo poudariti, da so ta zemljišča interesantna le v ravnini, in to v neposredni bližini že obstoječih jeder družbene proizvodnje, saj bi razdrobljenost družbenih zemljišč onemogočila racionalno uporabo kmetijskih strojev ln povečala proizvodne stroške. Seveda pa bodo kmetijske organizacije dolžne tudi v prihodnje prevzeti vsa kmetijska zemljišča, kolikor se bodo pojavljala, ln jih preko tesnejšega pogodbenega sodelovanja vključevati v kooperacijsko proizvodnjo.
Končna faza družbene proizvodnje bo zajemala v ŽIVINOREJI — kot v glavni panogi — mlečno proizvodnjo, medtem ko bo potekala reja plemenite in pitane živine ter prašičev ■ kot stranska smer ln se bo dopolnje-
ala s kooperacijsko proiz-odnjo. POLJEDELSTVO v družbeni proizvodnji bo v glavnem usmerjeno v pridobivanje krmne baze za prehrano živine. Kolikor bodo na razpolago sredstva za intenzivne SADNE NASADE v družbeni proizvodnji, bo mogoče povečati že obstoječe sadne nasade. Predelovalnica »Presad« v Gabrovki naj bi leta -970 dosegla letno bruto proizvodnjo 50 milijonov din. Vzporedno z razširitvijo predelovalnice bo treba zagotoviti tudi ustrezno surovinsko bazo. VRTNARSTVO, ki se je v skromnih razmerah razvilo pri KZ Litija, se bo vnaprej razvijalo v okviru razpoložljivih fi-
nančnih sredstev in v skladu s potrebami lokalnega in celotnega zasavskega tržišča.
Na področju občine Litija Je skupaj 22.389 ha' gozdov. Letno se je sekalo 80 odstotkov prirastka; prirastka pa Je 1,99 odstotka v zalogi. Struktura gozdov Je Izredno slaba, zaloge lesa. prirastek ln etat so daleč pod normalo. Zaradi slabega stanja gozdov se Je pristopilo k sestavi dolgoročnih načrtov gospodarjenja z gozdovi.
Prva naloga operatlve bo, da v nekaj letih odstrani iz gozdov vse slabo drevje, tako da bi se prirastek skoncentriral na kvalitetne!!« drevesa. Z gojitvenimi deU bo treba negovati vse mlade gozdove; v Izjemnih primerih pa poskrbeti tudi za umetno pogozdovanje.
Na področju občine Litija so bili leta 1962 osnovani
prvi intenzivni nasadi iglav-
cev — 2 ha nasada topole v Litiji. Do leta 1970 pa je predvideno osnovanje 150 ha intenzivnih in plantažnih nasadov listavcev, in sicer predvsem topola, jelše, jesena in javorja, in to na obeh bregovih Save. V letošnjem letu bodo v Ponovičah na površini 10 ha zasadili topol. V Kresniškem vrhu ln v Vodicah pri Gabrovki pa se snuje intenzivni nasad Iglavcev, In sicer na površini 18 ha.
Eden Izmed važnih ukrepov je tudi podružbljanje gozdne proizvodnje Namen sklepanji« pogodb ni odvzem gozdov, kot se večkrat sliši, pač pa doseči boljše gospodarjenje z gozdovi; sam lastnik pa se lahko odloči za najprimernejši način sodelovanja z gospodarskim podjetjem. Do konca marca je bilo na področju občine Litija sklenjeno že 1481 pogodb za 69 % površin, s sklepanjem pogodb pa nadaljujejo.
g DVA STOLPCA
Njegovih 90 et
Ivan KONCILJA, ki stanuje v Dolenji vasi 27 v Zagorju, bo letos oktobra dopolnil že devetdeseto leto. Zato smo lu(li njega uvrstili v našo rubriko med zasavske očance. Ko pa smo ga obiskali, smo zvedeli, da ga je pred 14 dnevi bolezen položila v posteljo, zato naj bodo te vrstice napisane v želji, da bi kaj kmalu okreval in spet >brkl jal< okrog svoje kočice.
V družini, kjer se je rodil Ivan. ni bilo denarja pri hiši, zato je že takrat. ko je bodil v ponavljalno šolo. vstajal ob treh zjutraj in hodil mlatit na kmete, kjer so mu dali 30 krajcarjev ali pa je dobil kai krompirja, da so imeli doma kaj jesti. Spominja se. da ie njegov oče služil vojaški rok kar polnih 14 let. no ja, on pa na vso srečo samo dve leti. Ko se ie leta 1900 poročil z Marijo, na je moral spet s trebuhom zn kruhom. Tako je delal v Leobnu in drngorf t912. leta ga je pot zanesla tudi v Ameriko, kjer ie.dve leti opravljal vsa težaška , dela. doma pa sta ostala žena in dva otroka.
Ležal je v postelji in gledal sem ga. kako dobro se še vsega spominja. Hekel je. da je tudi v •akratni »zlafi« Ameriki vladalo brezdelje, delati pa so morali kar on 12 nr Ob reki je vedno videl ribiče, ki so lovili, da so lahko .preživiiali družine. To so bil: težki časi. Kasneje, ko je iskal delo v domovini, je hodil neš vse od Troinn pa do Trbovelj spraševal za delo
v rudniku. Potem, ko je delal v Trbovljah pet let, se je preselit, v Zagorje, kjer je kupil zemljo in hišo za 800 goldinarjev. Zdaj je Ivan najstarejši rudarski upokojenec v
i {»<
J
-1.
Zagorju, v jami pa je delal preko 30 let. Zmeraj je bila v njem napredna delavska misel, zato so ga velikokrat tudi odpustili. >Ja, ja, tridelne smo imeli in k roče. ničkolikokrat sem ee moral pripogniti, da sem hunta nafilal.t mi je rekel. >Pa je le prišlo do tega. kar so govorili komunisti. da bodo nekoč širom po svetu zaplapolale rdeče zastave!«
Nadvse rad ima malega vnučka, zdaj pa ga je bolezen položila v posteljo. čeravno je še pred tremi trdni nasekal dva koša drv. Pa ga bomo morda le še kdaj videli s pipo v ustih »brkljati« okrog hiše!
(dej)

Malejeva življenjska zgodba
i. Na vzpetini, pod katero žubori potoček, ee mogočno razprostira lipa. ki bo kmalu stara kar 304 let. Tu je domačija Pavlinovih v Padežu pri Podkumu. Otroci, ki so nekoč rasli tu, niso nikoli mislili, da se bodo tako razkropili po svetu, najslarejšl MalveJ (Matevž) pa je našel nov dom celo v daljni Sovjetski zvezi, od koder se Je pred nedavnim po 50 letih bivanja v tujini vrnil v domovino in obiskal svoj prvi dom — rojstno hišo.
Domov ga je pripeljalo domotožje, njegova življenjska zgodba pa je nadvse zanimiva.
Mntvet je zasleda) svet 1891 pričel ]e le po- slovo. Odšel Je leta Do volačflne te moral de med vojake prve svetovne voj-lati na kmetiji, potem pa Je ne. Bil Je v Galiciji In na Kar-sluJ.ll v »avstrooKiskl vojski* In patih. 1915. leta pa Je bil tudi se 1914 leta vrnil domov, toda ranjen In skupno z ostalimi ra-


RBOVOE s>obovs c
^T^^seaiožeti kleK
Bol
ČEČE PRAPRETNO
0PISN1KI
—T\xncxrtcL+ct'
Posvetovanje bibliotekarjev
V petek, 15. maja, je bilo v klubu Svobode II v Trbovljah strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev. PdSvetovanja so se udeležili tudi predsednik SZDL Trbovlje Stane Hodej. predsednik SZDL Zagorje Slavko Aj-tič, predsednik sveta kulturno prosvetnih organizacij Tine Zakonjšek in drugi
Posvetovanje je začel in vse navzoče pozdravil Stane Hodej in želel, da bi dalo pobudo za še aktivnejše delo knjižnice in da bi med posvetovanjem društvo sprejelo koristne napotke za celotno knjižničarstvo v Sloveniji.
Ančka Korže-Strajnar je govorila o problemu javnih knjižnic ljubljanskega okraja s posebnim poudarkom na Zasavju:
Želeti bi bilo, da bi bile vse knjižnice organizirane tako, da bi bilo vsakemu članu naše družbe omogočeno priti do knjige, ki jo potrebuje, ne glede na to. kje prebiva, v mestu ali na podeželju. Moderna javna knjižnica naj ima v zalogi vso moderno literaturo, ne samo leposlovno, ampak tudi tehnično in poučno, prav tako tudi dela iz preteklih obdobij, ki zaslužijo, da jih populariziramo. Vendar zaenkrat še ni tako. Izbor je že vedno slab, dotok knjig se Je v zadnjih letih zelo ustavil — za ilustracijo le informacija, da se je v letu 1963 obstoječi knjižni sklad povečal v povprečju le za 5 e/e, to pa je prav toliko, koliko/ bi morale knjižnice letno odpisati neuporabnih
knjig. Prav zaskrbljujoč je tudi problem kadra, saj strokovno usposobljenih knjižničarjev nikakor ni dovolj.
Problem nabavne politike zaostrujejo finančna sredstva, ki silijo knjižničarje, da posežejo po zabavnem čtivu, ki zanima povprečnega bralca. V naših knjižni-cah poučnega čtiva skoraj ni dobiti, v Nemčiji na primer pa število poučnih knjig v knjiž-nicah znese v povprečju celih 50 V«.
Prjmeren razvoj bi morali omogočiti vsaj eni knjižnici v občini — matični knjižnici, ki naj bi dobila vsaj po en izvod vseh knjig, ki jih izdajo domače in pomembnejše tuje založbe. Tudi prostori bi morali biti ustrezni, za bralca vabljivi in prijetni. Vsaka knjižnica bi morala imeti tudi čitalnico, da bi si lahko vsakdo v miru ogledal in prelistal knjigo, ki si jo namerava izposoditi. V vseh knjižnicah bi morale
biti knjižne police urejene tako, da bi imeli bralci do knjig prosto pristop.
Pa še Zasavje: Litija nima svoje knjižničarske ustanove, knjižnica je last »Svobode«. Dobili so sicer 500.000 dinarjev dotacije, toda za nabavo novih knjig jim ne bo nič ostalo, ker bodo s tem denarjem nakupili le prepotrebno opremo. V Zagorju je knjižnica lepa, sodobno urejena, tudi kader je dober, vendar pa prostori postajajo sčasoma za svoj namen premajhni.
Najobsežnejša knjižnica je v Trbovljah, sedanja knjižnica je sicer dobro urejena, nima pa čitalnice in skladišča za zastarelo literaturo. Razviti bo treba tudi informativno službo. Hrastnik nima samostojne knjižnice. Ustreznih prostorov zaenkrat še ni, so pa obljubljeni v novem kulturnem domu^
V razgovoru so udeleženci posvetovanja razpravljali o
knjižnice s poučnimi knjigami, ki bi vse odpadle, če bi si knjižnice prizadevale s svojimi oddelki zadovoljiti vsakogar.
S e posebej so govorili o problemu zasavskih knjižnic in ugotovili, da bi,bila zaradi podobnosti problematike koristna povezava med njimi pod patronatom organizacije Društva bibliotekarjev Slovenije. Vsak mesec bi se lahko sestali in razpravljali o tekoči problematiki, matična služba iz Ljubljane pa bi jim prav rada .prišla na pomoč. Predstavniki knjižnic zasavskih občan so se s predlogom soglasno strinjali;	N.	D.
Na Vačah so okrajno Štafeto mladosti predali Zagorjani Litijanom. Predaja je bila nadvse slovesna.
Individualna stanovanjska
izgradnja
na.,večjih^ pic>b]emih ^ prC£j tridesetimi leti so udeleženci IV. mednarodnega kongresa za knjižničarstva O Sl rokov- mfiderno arhitdkturo v znameniti Chorte cTAthenes« zapisali:
nn'm boleti I r\	n ob n rm _ P. I. - ...I.'... -....	t -m	c f/i i iziu/l.
$ [ZGODBE, AijiA -tvUz | f
ŽIVLJENJE,
Trenutki, ki pečejo v srce4
nem kadru in o nakupu knjig ter o strukturi nakupa
Občinska središča potrebujejo čedalje več različnih knjig, knjižnice pa kupujejo samo 'leposlovne knjige in tako se formirajo razne
•Kakor je celica primaren biološki element, tako je drulinsko stanova-nje. dom — osnovna druibena celica. Graditev stanovanj mora postati drulbtno vprašanje, ki zavezuje vse.- Čeprav je ta bojni klic po vsem svetli sprožil vrsto pobud in akcij za izboljšanje stanovanjskih pogojev družin, smo vendar danes še daleč od tega, da bi lahko rekli, da je vsaki družini zagotovljen la osnovni predpogoj za njen normalni razvoj
Napori Jugoslavije, da bi omilila stanovanjsko stisko, so bili v zadnjih letih občutni. V letu 1955 smo 'gradili Ir 50.000, 1900. lela pa že
75.000 stanovanj, vendar so uspehi naših naporov za omilitev stano-
njenci so ga zajeli Rusi ter ga transportirali v Moskvo. Tu je moral delati v tovarni, devet mesecev pa Je bil z drugimi v taborišču Tomsk v Sibiriji, od kodet so Jih rešile revolucio name sile. Kasneje Je delal na železniški progi v Sibiriji na južnem delu Urala, kjer se Je spoznal z ukrajinskim dekletom Natašo In ustvarila sta sl sre čen dom In družino. Po poroki Je delal kot poljedelec v kolhozu, vrhunec sreče pa le bilo rojstvo edinega sina.
Vendar mu v vseh petdesetih letih ni zbledela iz spomina slika damače hiše. tudi v vsakem kasnejšem pismu je spraševal po stari lipi pred hišo, o kateri je govorila Že njegova babica. Po vrnitvi domov jo je tudi izmeril, obseg debla pa je pokazal kar štiri metre im pol In kako to, da se mu je prav lipa tako globoko vtisnila v spomin?
»Doma nas Je bilo veliko, kar 13 otrok,« pripoveduje.
»In boriti smo se morali za vsak košček kruha. Lipa pa je bila (ista, ki nam je v vročih poletnih popoldnevih nudila zavetje. Nanjo sem se velikokrat spomnil in si jo
50 let domotožja
želel še kdaj videti. Tega drevja namreč pri nas ni, le višje v Uralu rastejo lipe.«
Ko. se je zdaj vrnil domov, se je tudi kar težko spoznal s svojim bratom Ko je odšel z doma, le bil še mladenič, zdaj pa jih Ima že 73 In ,11 pa Se n* 101 iko#.spremenila kot ©n.
MalveJ je na prehodu lugoslo-vanske meje poslal bi atu Vrance tu teleg ram, naj ga čaka na železniški" postaji v Beogradu 0(1 k odel bosta nato odšla v Ivo stolac na Francetov1 dom. V Beogradu Je France opazoval vse goste v restavraciji, a nihče se mu ni zdel znan Tudi na peronu je opazoval potnike in med njimi tudi ugledal nekega moškega, ki je hodil sem in tja po peronu, a se mu tudi ni /.del pravi. Nato se je napotil kasnele proti blagajni, da bi kupil vozni listek In se vrnil domov. Spet je zagledal tistega moža s perona, tedaj pa se je zagledal v njegove škornje, ki niso bile naše Izdelave. Nagovoril ga Je,- kam potuje In končno sta se našla brata v tes nem objemu.
Matvej je spet pokazal na svoje škornje in pripomnil:
»Ko sem odšel na pot, je bilo v Sibiriji še precej snega termometer pa je kazal I8f Celzija pod ničlo. | Potoval sem sedem dni in sedem noči...« Ni in ni hotelo zmanjkati vprašanj, ki sta jih za- -stavljala drug drugemu.
Matvei si ie do z.dai ogle-
mi državami, saj je Jugoslavija povprečjem novih stanovanj na 1000 prebivalcev tu zadnjem mestu E
da! že Gorenjsko, del Štajerske in Dolenjske in ne more prehvaliti napredka svoje socialistične domovine Tudi v Ljubljani je spoznal samo eno ulito, tako je mesto spremenilo svoj videz Hribi se mu zdijo višji kot takrat v njegovi mladosti, saj ie zdaj navajen same ravnine. Le klima nu tu ne ustreza, ker je preveč navajen sibirskega zraka. Do začetka luniia bo ostal še pri bratu Francetu v Srbiji Rad bi se čimprei vrnil k dru-
žini Drugače bi bilo, če bi živela še mama, oče in babica tdve solzi mu ob teh besedah zdrsneta po licu) — liste prisrčne topline, ki jo lahko ustvari samo mati, ne -	-	. -
niore biti več. Rad bi se še	LudU&L'
v ropi.
Izgradnja novih stanovanj v Jugoslaviji jc spričo navedenih dejstev po eni strani tako nujrfa, po drugi strani pa tako obsežna naloga, da zahteva ne le veliko več sredstev kot smo jih v graditev stanovanj vlagali doslej, ampak tudi boljšo organizacijo vsega dela. Ta
bi bilo treba več pozornosti posvetiti individualni gradnji.
Veliko govorimo in pišemo o soudeležbi, o sofinanciranju občanov pri stanovanjski gradnji s tem, da plača vsak določen delež, razen tega pa plačuje najemnino in odplačuje kredit, ki ga je dobil, kar znese v povprečjp dvakrat več od red-mesečne najemnine nekoga, ki <xf p
.	;i mu ni
s bilo treba plačati nobenega deleža. Praktično bi lahko rekli, da tukaj nekdo za isto stvar plačuje .dvakrat več. Res je, da mu stanovanje po tridesetih letih pripada in ga iz njega ne more nihče izseliti, toda, po drugi strani, kdo pp bo tudi izselil iz stanovanja tistega človeka. ki pri kupovanju stanovanja ni bil soudeležen, je pa v niem že .30 lel in ves Čas redno plačuje najemnino?
vanjske krize relativno majhni, če je ,sv°j® stanovanje dobil ocT pod-jih primerjamo z drugimi evropski- v	-jfr je uslužben in ki
stalno vrnil v a jfc zaenkrat
do-
ne-
kdaj za movino, mogoče.
Ob koncu so bile njegove
d »sed e: »Ne morete si predstavljati, kako sem srečen, da sem lahko videl svoj rojstni kraj. Kar čutim, se n< da povedati...« -mk-
me. Vsakdo~od teh more in mo ra dati k reševanju stanovanjske problematike svoj delež.
Ne smemo si prizadevati zgraditi le toliko m toliko novih stanovanj, ampak tudi dobrih stanovanj.	' •
Pogosto namreč naletimo na miš-lenjc, da je kvantiteta nezdružljiva s kvaliteto, da od poceni stanovanj ni mogoče zahtevati istega kot od dragih in podobno. To gledanje ie primitivno in prav nič ni res, da je vsako drago .stanovanje'tudi dobro in da bi moral biti dober tloris mi j no dražji od slabega.
toda kakšno je pravzaprav dobro stanovanje? Ali si pod lem pojmom res vsi predstavljamo isto? Iuvesti tor ja npr. v največji meri zanima plan stanovanjske izgradnje, siru* tura velikosti stanovanj in cena zgradb. Graditelja zanimajo predvsem racionalnost Izbranega grad benega sistema m materialov, projektant vnaša v celotno sliko za . htev Še sl remi len je likovnega značaja, stanovalec pa si sliko o tem, kaj je dobro stanovanje, ustvarja predvsem po tem, kako ustreza poličkam nivgjjve družine, kako ga je mogoče opremiti s pohištvom--in kako visoka je najemnina Vendar smo / izkušnjami do sedaj že lahko ugotovili, da je vprašanje upo rabne vrednosti stanovanja, to jc, ustreznosti potrebam ljudi, ki
Takšno sofinanciranje je še celo olež.koČeno v predelih z majhno kupno močjo prebivalstva, npr. prav v Zasavju, kjer je večina prebivalstva delavskega
In ali ne bi mogel delavec, ki nujno potrebuje stanovanje, namesto deležu prispevati k sofinanciranju drugače, s svojo fizično silo ali obrtniško spretnostjo. Saj bi si lahko kolikor toliko spreten človek za pritlično hišo sam izkopal temelje in tudi marsikaj drugega opravil sam, -■»; za pritlične hiše ni treba nobene mehanizacije. Na ta način bi lahko marsikomu omogočili zelo veliko udeležbo s fizičnim delom in to bi bil tisti kapital, ki bi ga lahko sam prispeval. Tako bi lahko iz milijona in pol krejlila ustvaril s svojim delom vrednost treh milijonov, to pa je že prihranek, ki nam da misliti. Misliti tudi zaradi tega, ker nimamo sredstev, da bi gradili stanovanja po 10, 12 milijonov dinarjev, in pa zato, ker vemo, da v celotni Jugoslaviji odpade v številu novozgrajenih stanovanj kar celih 50 odst. na individualno gradnjo, to pa je dobrina, ki jo ljudje ustvar-
Družina Matvcja (MaCcvža) Pavlina, rojaka iz Podkuma
njem stanujejo, primarno, vsa osta- j*jo v splošno korist, torej pojav, ta vptašanja pa so sekundarnega ki ga je treba podpirati značaja ln prav zaradi vsega lega	n D
Stanko je bil star že šest let. Nadaljujemo zgodbo o njem, o nezakonskem otroku, ki dolgo ni mogel verjeti, da nima prave matere in očeta. Vendar ju je imel rad, za nič na svetu ju ne bi zamenjal s kom drugim. Zanj sta bila skrbna in dobra. Večkrat je razmišljal sam pri sebi o materi. Pravili so mu, da je umrla. Kadar je mislil, o tem, se je zazrl v njeno sliko in ponoči se mu je sanjalo, da jo vidi živo pred seboj. Ko se je zbudil, je imel objokane oči, hotel je, da bi njeno podobo videl še enkrat, pa je ni bilo.
V njegov svet je prišla materina podoba, nepričakovano in skrivnostno.
Kmalu je prišla jesen in začel je hoditi v šolo. Nekega dne je srečal moškega, za katerega so mu rekli, da je njegov oče. Srečala sta se na cesti — tako mimogrede.
»Kako je to čudno, vsi imajo očeta, a vendar ga jaz nimam. Ne, to ni moj oče. Rekli so, da je mama umrla zaradi njega. Ne morem ga imeti rad ...«
Ko mu je prihajal bliže, je pobegnil na stransko pot, da se ne bi srečal z njim. Tudi kasneje ga je nekoč celo klical k sebi. Stanko je tekel proč od njega, kar so ga noge nesle.
Potem je šele kasneje začel dojemati, kako je bilo z materjo in očetom. Zdelo st mu je, da je že dovolj velik, da o tem resno razmisli. Okusil je, da življenj č ni tako lepo, kot ga nekateri slikajo; prvič je naletel na probleme, ki jih ni mogel rešiti, ni mogel dojeti njihove otipljive resničnosti.
Cas je tekel na.prej in začel je pisati peismi. Zdelo se mu je, da mu je.tako laže pri srcu. Sodeloval je v šolskem glasilu, kjer je objavil tudi verze: »In moje srce je kot drobna rdeča ciklama, ki bi želela cveteti le tebi, oh, mama ..,« To so bili njegovi prvi verzi. Mnogo jih je posvetil spominu svoje matere.
Spominjal se je, da mu je mati Tina nekega večera povedala, da ji je Stane, potem ko je zvedel, da je Marija umrla, pisal pismo, v katerem je priznal, da je kriv njene smrti. Skoda, da je tisto pismo zažgala, saj bi s tem lahko dokazal, da ni res, kar je kasneje trdi), da tega ni nikoli zapisal. Ali je potem mogoče, da bi svojeia očeta lahko ljubil in mu oprostil?
javljeno spet novo pesem, se je spraševal, če jo je oče tudi prebral Kakšni občutki so ga prevzemali, ali je spet zaigral vlogo užaljenega ljubimca? Kaj ga res ni nikoli spekla vest, da je nekomu storil krivico, in to veliko krivico, saj je sinu iztrgal materino ljubezen. Ali se je kdaj vprašal, da ima še nekje sina in občutil očetovsko skrb. Ne, v njem ni bilo ČLOVEKA. Sovražil ga je tembolj, kadarkoli se je spomnil, da so mlado truplo njegove matere zagrebli in da nikoli ni mogel videti njenega belega obraza, njenih mehkih žametnih oči in toplega pogleda. Nikoli ga ni kasneje mati pobožala po laseh * im nikjer ni mogel reči, da ima mamo. Čeprav je imel skrbnega starega očeta in staro mamo, ki sta mu nudila vso potrebno ljubezen in vzgojo, pa je le občutil, da nima vse tako, kot imajo drugi. Dolgo je vladal ~v njem kompleks manjvrednosti...
Ničkoliko večerov je gledal v materino sliko in v mislih govoril z njo.
»Danes sem ga spet srečal na cesti. Nisem ga pogledal, saj ti je storil preveč gorja, preveč si trpela zaradi njega. Kajne, da ni vreden mojega pogleda. Ali sem storil prav, mama; ljudje, ki so to morda videli, bodo porekli, da sem neolikan in nesramen, ker sem se. obrnil vstran. Pa nisem mogel drugače. Preveč ga sovražim. Vse to zato, ker bi te tako rad imel pri sebi in vem, da si umrla zaradi njega. Sovražim ga ... sovražim ga ...«
Potem se je po osemletki vpisal na gimnazijo. Zdaj je gledal na življenje še resneje, vendar ga je včasih kakšna malenkost hudo prizadela. Pri slovenščini so nekoč govorili o tujki »bastard«, ki ima enak pomen kot »pankrt« — nezakbnski otrok. Sošolec mu je posmehljivo rekel: »To si pa ti, ne?«
Zabolelo ga je in najraje bi se od razočaranja razjokal, pa ga je bilo sram pred drugimi. Bolelo ga je, ker mu je to rekel sošolec. Le-ta je opazil, da ga je hudo užalil, pa je hotel popraviti in se opravičiti. Celo uro sta sedela molče in ko je zvonec oznanil odmor, je pristopil k njemu: *Saj nisem mislil tako. Oprosti mi...«
»Je že prav. Saj vem, da sem pankrt «
sam
Kadarkoli je videl ob- (Nadaljevanje prihodnjič)
I
41. maja 1M4
Zasavski tetatk. strma it. •
ŠPORT - T K LESNA KULTURA
Športni dogodki zadnlc nedelje
rOe£ti
Slovenska nogometna liga
SLOVAN (LJ.) -RUDAR 2:0 (0:0)
(K)
pripravljenost moštva, kar Je verjetno neresnost pri treniranju. Rudar Izgublja tekme doma In na tujem ln to s presenetljivo visokimi porazi. V Ljubljani Je bil pri Rudarju najboljši vratar Pogačnik, ki pa tal učinkovitim napadalcem Ilirije sem ni mogel kljubovati. Tek-
i turijana — Moštvo mo le Pred gledalci dobro LJUBLJANA. Moštvo vodj| sodn|k Podllpnlk lz Ihana.
MENGEŠ -SVOBODA (K) 2:1 (0:1)
Rudarja je gostovalo v Ljubljani in izgubilo tekmo s Slovanom z rezultatom 2 :0. Tekma sama je bila nezanimiva in maloštevilni gledalci spet niso prišli na svoj račun. Nasprotnika sta bila enakovredna, toda oba slaba Krivdo za oba gola lahko pri-
»TEK ZMAGE« V LITIJI (tl) LITIJA. — V sredo,
13. maja, je bil v Litiji že tradicionalni »Tek zmage«. Čeprav udeležba ni bila najboljša, so bili doseženi dobri
(tš) MEEGES. — Svoboda KI- rezultati, sivec je to nedeljo Igrala v go-
Bratvo (H) -Kočevje 2:0 (0:0)
steh odlično. Moštvo domačega Mengša le popolnoma nezasluženo zmagalo, kajti nogometaši iz Kisovca so imeli vseskozi pobudo ln le nesreča le »botrovala«
—----- --	-	. -	. , ,	.____ (tš) HRASTNIK. — Sodnik porazu.
pišemo slabi obrambi ln še po-	iz Ljubljane je na te-
sebno vratarju Ahlinu, ki je ren pripeijai naslednje igralce čestokrat prepozno reagiral, ze Bratstva:	Puflarja. Mavrerja,
v začetku tekme je bil poskodo- HPciaka Lanegra. Kravogla, Kle-van Rudarjev najnevarnejši na- novgka Kavška. Ocepka. Trin-padalec Halilagič, tako da Je karja Jagra in Bremca. Mrežo potem samo »statiral«.	sta zatresla Trlnkar v 52. In Ja-
Po nedeljskem (»raguje Ru- ger v „ mtnutt. Prvi palCas Je dar zapravil še zadnjo možnost potekaj v znamenju podcenjeva-
za dosego vrha. kajji sedAl so nja ln smoie domačih nogome-	* ””	1-57 2
na vrsti še težja srečanja, kot s ta4_v	teea Da .e bn re- pravili borbene goste lz MarL .
Kladlvarjem v Celju, kjer bi	„ v rtrusfm delu iere bora z rezultatom 78 : 61 (38 : 30).
Rudar moral poskrbeti za re-	““ Bratstvo Izrazilo premoč	tudi	Ekipa MTT je bila nekaj časa
vanš. Borba za prvo mesto je	v goUh ln zasluženo zmagalo	nad	enakovreden nasprotnik, nato
postala nezanimiva kar se od-	bosrbenlml gosti lz Kočevja.	Ne-	?a.Je„Rud?.r vodi‘ celo za 24
r?,ia tud' ’ *Vkaj desetin gledalcev je prišlo	V moštvu Rudarja le naj- ((S) AJDOVŠČINA - Nepopol-
Kljub sončnemu vremenu se je	na svoj ra(un le v drugem	pol-	bolje igral Kranjc, ki je skoraj	na	ekipa	rokometašev	Rudarja	lz
D?ra,"ef,..z^'Lal?n°b.,°i-,a„ji.S	času. ko so zlasti domači napa-	polovico košev dosegel sam.	Trbovelj	je	v	Ajdovščini	osvojila
dalci Igrali prijetneje ln bolj RUDAR: Vlrt 5, Otopal 6, prvo mesto ln prejela prehodni koristno S to zmago je Bratstvo Sušnik 13, Deželak, Zibret 4, pokal (tretjič). Vrstni red ekip je
H. republiška košarkarska liga
(fš) TRBOVLJE. — Košarkar-l Rudarja so bili zelo razpoloženi ln so pred 50 gledalci od-
ČLANI (‘Z800 m): 1. K. Brvar <AK Ljubljana) 8:42,6,
2.	A. Laznik (Rudar) 8:50,4,
3.	-4. L. Cvirn (Triglav), B. Matko (Rudar) itd.
MLADINCI (1500 m):	F.
Goehelli (AK Ljubljana) 4:55,0, 2. P. Florjančič (Triglav), 3. J. Gril (Litija) itd.
MLADINKE (500 m):	1.
Ani Kristanc (Triglav) 1:54,5, 2. S. Kostanjšek (Rudar)
PRVOMAJSKI TURNIR V AJDOVŠČINI
na le kakih 100 gledalcev.
6'i	še bliže prvaku Ljubljanske no- Kranjc 29, Zmajšek, Perper 16, bil naslednji: 1. mesto Rudar "(T),
Breznikar i Mak 6.	Majcen ».	gometne podzveze.	Zlntar I. Baloh in Bola. Sodni-	2. Ajdovščina. 3 Rudar (Vele-
1 Jrtnfk Cink i,	S ni	š* Brezovar (Zagorje) ln Ko-	nje). 4. Rudar (Idrija) In 5. Nova
(.HUM in	jTSftuSi	»--»I-*™-	_ I S*SS«	^Jšek ‘Celje) - objektivna.	Goric.
oblektlven.
MLADINCI:
SLOVAN : RUDAR 2 : 1 (1 : 1).
Ljubljanska
Proletarec - Litija
1:0 (1:0)
(fš) ZAGORJE. — Pred približno ISO gledalci je sodnik
TRBOV1JE — Dekleta tukajšnje gimnazije so v rokometu premagale ekipo ESS z rezultatom 10:3.
LJUBLJANA — Rokometaši Rudarja so odigrali s Slovanom prijateljsko tekmo In Ljubljančane ponovno premagali z 28:25 (na Igrišču Slovana na Kodeljevem).
TRBOVLJE^ — Košarkarska ekipa TSS Je v nadaljevanju srednješolskega prvenstva osvojila prvo mesto, ker Je v zadnji tekmi premagala IKS s 60:22.
LJUBLJANA — Smučarsko društvo KUM Dobovec ln klub študentov sta« poslala po partizanskih poteh Ljubljane svoje ekipe. Tekmovalci z Dobovca se v konkurenci 25 km zasedli odlično 1*. mesto.
TRBOVLJE — V L kolu rokometne lige za osemletke so igrali: T. Ceč I — T. Ceč II 20:11 ln I. Cankar I — I. Cankar II 18 8.
TRBOVLJE — Na sindikalnem prvenstvu v nogometu so bili doseženi naslednji rezultati:	Rudnik — STT 1:1
(podaljšek 6:2 — najavljen protest), Mehanika — Gnida 1:0 in IBT — TE 6:5.
TRBOVLJE — Piše k, nogometaš Rudarja, je za svojo grobo igro dobil kazen »re-povedi igranja na 4 prren-stvenih tekmah.
TRBOVLJE — Malt nogomet: TSS — gimnazija 13:3 (9:2).

nogometu" podzveza žLTkS iz Ljubljane vodu »sav-
-- ______	_______ — skl derby med Proletarcem ln
LtHJo. Domači Proletarec je bil boljši zlasti v prvem polčasu ln gol Mitiča * S. minuti Je zadostoval za zmago. OostJe_ so
Prijateljska rokometna tekma v Trbovljah
Mladost presenetila Rudarja
RUDAR : MLADOST (Zagreb) 19:21 (12:8)
ILIRIJA - RUDAR
8:313:°) arAra®s sss tr ssi' ■ *—	..
prlložnoatl za^dosego^	Orjilnc so rokomelaši Redarja pri Vsak dober poznavalec rokometa Dornik ♦, Bcrdnik 1. Ačkun 2,
pravili prijateljsko tekmo z zagreb lahko tudi opazi, da domači na- Škrinjar 5, Jekoš, Kmetič, Sparera-ško Mladostjo, Id je na drugem pad »nima živcev«, da bi držal to- blek 5, Kanduč, Kern in Trpin.
nasprotnikovo obrambo Sodnik Ziherl le sodil objektivno, ninute Prekaljeni gostje toda z manjšimi napakami. Okrog lom uporabljajo, s tem 500 gledalcev je bilo nezadovoljnih
j) LJUBLJANA. — Hrastnl- priložnosti Rudar je v zadnjih dveh napadalci rnh prejel kar ducat golov. V predli iretnl napadalci pa so »za- letarca pr
(fš)
ikl
tekmah
nespretni napadalci pa
bili« le en gol. To kaže na slabo (9 : t).
so bili zelo nespretni _>kmt so mladinci Pro-premagall Litijo s • : 0
mamsm
r mrTTmmTTTt
Danila BANTAMA
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
>
►
►
t
»V nogometu sem presto Danila Bantana iz Zaeorj« pil k Rudarju. Najbolj vroča poznajo Športniki ne samo v tekma je bila s KJaalvmir-Zasavju Poznalo ga kot do- lem. ko smo Izgubili z dvema brega skakalca na smučeh, pa goloma razlike Rudarju pn-tudl kot nogometaša saj Je pada vsekakor J- JJ1*”* član nogometnega moštvo tr- oa bi lahko dosegli -- nlkJ)* boveljskega Rudarja. Tokrat ne dosežemo. Mislim tudi smo nafto Športno rubriko ostati pri Rudarju, saj ml ta odstopih niemu Srečal sem Športni kolektiv zelo ugaja, ga na cesti v Trbovljah ln že sva bila domenjena za Intervju Za mizo na restavracijskem vrtu »Turista« Je beseda stekla
Podatek Iz osebne?
»Kolen sem 5 januarja 1944 v Zagorju ln že od mladih nog sem imel veselje do športa«
8 športom se ukvarjaš
od . . T	*
• Kar od sedmega leta, ko sem začel s telovadbo ln se s to panogo ukvarjal štiri leta. nato pa začel Igrati nogomet pri zagorskem Proletarcu obenem pa sem tudi Že nataknil smuči ln kmalu skakal na skakalnici SK Zagorje Zaradi večjih možnosti ln ugodnosti '#» sem kasneje prestopil k smučarjem v Kisovcu •
Katerih uspehov se veso-115 kol smuča rt
»Državno prvenstvo v Delnicah 1962 leta — dosegel sem tret le mesto nadalje se rad spomnim tudi tretjega mesta v republiškem meriju 186? leta v Kranjski gori Vesel sem bil tudi zveznih treningov med naftlml državnimi repi ezen t ant t «
Kot nogoinctaS bi povedal ... 7
in se bo verjetno Sc potegovala za nafsop na kvalifikacijskem tekma vanju ib I ligo.
Prijateljska tekma z Mladostjo )e potrdila naše slutnje iz *bdnjih dveh srečanj, da je Rudar popustil oziroma bolje rečeno, da mo Sivo »preboleva krizo«. Upamo, da bo to le trenutna hiba, kajti do kvalifikacij bo mora^ ekipa priti spet v formo Mogoče je krivda za poraz Ulili tokrat ostri kondicijski
vsaj pol minute to s pridom uspavajo domačo
obrambo ln z z rezultatom.
Prijateljska košarkarska tekma RUDAR - SLOVAN 44:81 (15:31)
če pa bi se kdaj poslovil. 01 >» vrnil k Proletarcu.«
Tvaj reert
•V »kokih le to Peter Eržen. kot nogometaš pa ml Je Dri srcu Zagorjan Jote
Ogrinc«
Kdo je po tvoje najboljši športnik v Zasavju?
• Marlenka Kovač.«
Kakšne pa Imaš občutke pred matematično šolsko?
»Takšne kot pred golom ...«	(rap)
Republiška rokometna liga
Kovinar - Rudar 12:27 (4:16)
Prvenstvo srednjih šol
GIMNAZIJA OBA-KRAT NAJBOLJŠA
(t t ) IRBOVUB — Prejšnji teden so K v telovadnici TVD Partizan v T i bovl jah pomerile med se boj vse telovadne vrste trboveljskih srednjih šol Tekmovanje je organi zlralo Društvo profesorjev In uči tel jev telesne vzgoje » okviru prireditev sloma Uri ime
(fš) MARIBOR. — Preteklo nedeljo sta se srečala predzadnji na lestvici SRL ln vodeči Rudar. Tekma Je bila odigrana
(pp) TRBOVLJE - Košarkarji trboveljskega Rudarja so se prejšnji teden pomerili s članom I. zvezne lige — Slovanom na Branlkovem stadionu, ker je lz Ljubllane. Tekma sama je bil teren Kovinarja zaradi Iz-imela ekshibicijski značaj; re- gredov zaprt, zultat pa ni realen, ker bi bila Pričakovati je bilo odločno lahko razlika v koših pri malo borbo za točke, kajti Kovinar večji športni sreči domačih je poleg Celuloze glavni kandl-manjša.	dat lz družbe najboljših v Slo-
Ostrega začetka moštvo Ru- venjjl. Tekma le bila živahna.
---	----darja ni vzdržalo. Zanimivo Je, Je da Je Rudar *el|ko več PO-
boj vse telovadne vrste trboveljskih da so se gostom Iz Ljubljane k®zal ln	nSniiiih
domačini zoperstavljali vse do igre. V p čllh desetih minutah 15. minute prvega polčasa, saj *mo beležili # •• v korist Ru-
!?".V
«k,.Msiaifcssriff
r|une......... . hovec. Samaluk ln Zevnik hitro ^ dmgen
.	.	„	„	.	11UVCV. OdlUdlUK lil 4.CVIIIK IUUW	»uaIIH v
Na tekmovanje le prišlo 20 m la- anrementla rezultat v korist go- Kovinar svojih r dincev U ekip fesi fsS (n Glmna ito" ”	rezultat y korist go___ma„llal ,, razliko na I . ».narije tn. 1« mladink lz ESS in ..	.	............ ________ to Pa «° Trboveljčani poporo-
dni gem delu Igre je Imel nekaj minut.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJlAAAAA
(iimnmVitr ’ Rvinnn hiti	v <*rugem polčasu je Slovan ma zagospodarili na terenu. Do-
Glihi* nastopil z vsemi, nejvlšjlml brl hrambe je s Kernom e rile ? M ^točk/^^TSa (2?lTl 'Hralcl. ki so - predvsem t od- vratih z lahkoto razdirala medle pL # i«m M?rfP5SLnSnl\l 7k ll6no '«ro * »brembl - prispe- ,kc,Je domačinov In e hitrimi n.^4,d«/^h^nmii n.r val1 k *‘a»k* e"1*«1- Igralci Ru- protinapadi zapečatila uaodo Koso nastopili na drogu, bradlji, par- aarja eo kljub ostremu pressln- vinarja. Po tem porazu Ima
s=s.l?*«7,.w«ss2 ssssssf .Kirk»B:"K jtiuS sr:
s-,z tASuSrsjs ffir tetm
parterju in na krogih Ekipno jc ženim gostom, predvsem Sama-	rud Alf Marguč Ačkun t.
«la	Otonarlja r »L* luku. Stražarju. Rusu In Zev- Skrin"f B. Sparemblek «. Ber-
ke pred RS* (193) Med posame* nlku. ki so zaigrali res v »zvez- dnlk 3 Mreiar 2, Kmetič 2. nlcam« le ta vedla prvo mesto Sri- nem« stilu. Dvomelraš Dolinšek Dornik 2 Jelen 1 Jekoš 1 ln barleva (39J), pred Mlakarjevo tokrat ni uspel ker g? je do- rezervni 'vratar Kern.
(38.4), m Zupanovo (37,6 — vse mača obramba dobro čuvala.	Sodnik Bukovec Iz Šoštanja
Gimnazija )-
Organizacija tekmovanja le bila odlična in podobnih prireditev v Trbovljah manjka.
RUDAR:	Vlrt 5. Sušnik 6. Je bil Izredno slab ln zlasti ni
Kranjc 7. Perpar 6. Pinter 8. Imel pravilnega kriterija pri Zmajšek 5, Otopal 7, Zlbert, Ba- sedemmetrovkah. Gledalcev je loh ln Deželak.	bilo okrog 100.
Koledarček
Čemet, 21. maja: DAN LETALSTAV JLA Met. 22. maja: MILAN Sobota, 23. maja: 2EUKO Nedelja, 24. maja: CVETKA Ponedeljek, 25. maja: ROJSTNI LETALSTVA JLA Toiet, 26. maja: DRAGICA Sreda, 27. maja: VOLKASIN Cel rte*, 28. maja: AVGUŠTIN Petri, 29. maja: MAJDA
ZAHVALE
Ob bolen izgubi našega najdražjega, nenadomestljivega moža in očka
ULANCA GODEČA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so v teh hudih dneh sočustvovali z nami, delili našo bol, ga tako številno spremili na zadnji poti, darovali prekrasne vence in cvetje ter nam ustno im pismeno izrazili sožalje.
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Francu Strojniku v Zagorju, ki se je z resnično humanostjo trudil, da bi mu v neizprosni bolezni lajšal trpljenje, ga tolažil in nam do zadnjega trenutka stal ob strani. _
Nazadnje se zahvaljujemo č. duhovščini za spremstvo, 4. a razredu trboveljske gimnazije, tov. raz. Cečnovarju, lanskoletnim maturantom, vsem Nace lovim sošolcem in kolegom, atletski sekciji Rudar Trbovlje, delavski godbi in zagorskemu pevskemu oktetu.
Žalujoča žena Justi, sinova Nace in Franko
Mali oglasi
Prodam motorno kolo, znamke »Galeb«, v dobrem stanju. — Ogled vsak dan
Od četrtka do četrtka
KINO
KINO DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH
30. in 31. maja italijanski film »ITALIJANKE IN UUBE-
Za vedno nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica
ZEN«; 22. do 25. maja jugoslovanski CS film »NEVESINJ-SKA PUŠKA«; 36. do 28. maja japonski vestern CS film »VOJIMBO — TELESNA STRAŽA«.
KINO SVOBODA — .
TRBOVLJE H
22. do 25. maja ameriški barvni CS vestern film »BHAVA-DOS«; 26. in 27. maja angleški barvni film »OBOROŽEN VLOM«.
AMALIJA GORENC, rejena Fakin
Ob težki izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje in jo spremili tako številno na zadnjii poti.
Enako se zahvaljujemo duhovniku, organizaciji ZB, Slavku Deželaku in sosedu Alojzu Plazniku za ganljiv govor, dalje vsem sorodnikom in sosedom.
žalujoči; sinova Tonče in Matevž ter hčerka Malti z družinami. * v
Vsem, ki ste spremili na zadnji poli našega ata
JOŽETA DOLSKA
mu poklonili vence in cvetje ter z nami sočustvovali, prisrčna hvala. Se posebno smo hvaležni dr. Južničev! za skrb
v času bolezni, govornikom, pevcem Zarje, godbi, sosedom Šuštarjeve kol. 20 In drugim za številno udeležbo. Žalujoče hčerke z družinami Trbovlie, 15. maja 1964.
popoldne. — Mirko Ran-cinger, Trbovlje, Savinjska 11 a.
Poceni prodam žensko kolo, skoraj novo. — Doležalek, Trbovlje, Zasavska 14.
KINO SVOROBA-ZASAVJE V TRBOVLJAH
23. m 24. maja ameriški barvni kinemaskooski film »ŽIVIM ZA TEBE«; 30. in 31. maja ameriški barvni kinema-
CETKTEK, M. MAJA
M.ca TV v šoli (Zagreb). 11.00 Tečaj francoskega jezika (Beograd). 17JO Tečaj angleškega jezika (Zagreb). 18.00 Poročila (Zagreb). 18.10 NA ČRKO, NA ČRKO — mladinska oddaja (Beograd). 18 01 TV obzornik — aktualne teme {Ljubljana). 19.30 Narodna glasba (Ljubljana). 20 00 TV dnevnik (Beograd). 20 20 pet PILOTOV — dokumentarni film (Beograd). 20.45 Modest Musorg-ski:	BORIS GODUNOV (Beo-
grad). 22.1$ Poročila (Beograd).
NA KANALU » — SIJEM K
19.00	Reportaža (Beograd).
PETEK, M. MAJA
17.00	Ruščina na TV — 77. lek-
cija (Ljubljana). 17.90 Angleščina na TV — 9«. lekcija (Ljubljana). 18.06 Poročila (Ljubljana).
18.05	TV filmski klub (Ljubljana). 18 JO Poljudnoznanstvena oddaja (Ljubljana). 18.50 Glasbeni kotiček:	Beti Jurkovič
(Ljubljana). 19 60 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Janaček: ZAPISKI IZGINULEGA (Beograd).
skopski film »POVRATEK V MESTO PEVTON«. Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob IS., 17. in 19.15.
KINO SVOBODA II V HRASTNIKU
36. in 21. maja francoski film »TAKO VELIKO SRCE«; 23. do 25. maja angleški barvni film »USODNA CIGANKA«; 27. in 28. maja sovjetski barvni film »EVGENIJ ONJEGIN«.
KINO LITIJA
22. do 24. maja španski barvni film »PRODAJALKA VIJOLIC«; 25. maja ameriški barvni film »ZGODBA O PSU LEDU«; 26. in 27. maja zahodno-nemški film »ZVEZDA RIA«.
20 60 TV dnevnik (Beograd). 20J0 Propagandna oddaja (Beograd).
20.45	Celovečerni film (Beograd). 22.15 Jazz na ekranu (LjuSljana).
22.45	Poročila (Ljubljana).
NA KANALU 9 — SLJEME
18.25	Poročila (Zagreb). 18.30
Sovjetski otroški film (Beograd).
19.00	Zagrebški tednik (Zagreb).
22.45	Poročila (Zagreb),
SOBOTA, 23. MAJA
17.10	Poročila (Zagreb). 17.20 Budimpešta: Nogomet Francija ; Madžarska — do 19.20 (Intervi-zija). 19.20 TV obzornik (Ljubljana). 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana).
20.00	TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Ljubljana).
20.45	Festival slovenske popevke (Ljubljana). 22.15 DR. KILDARE — serijski film (Ljubljana). 28.65 Poročila.
NA KANALU 9 — SLJEME 19JO S kamero po svetu (Beograd). 22.15 DR. KILDARE (Zagreb). 23.05 Poročila (Zagreb) NEDELJA, 24. MAJA 1.90 Kmetijska oddaja (Zagreb). 10.00 Dlsneiev svet (Zagreb). 11.00 Otroci pojo 1964 — zaključni del festivala otroških pesmi (Zagreb). 18.10 H ec tor Hugh Munro-Saki:	Vznemirje-
valo* kura — TV podlistek (Ljubljana). 18.46 Zgodba o starem tramvaju — češki mladinski film (Ljubljana). 20 00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 ' Slobodan Novak:	Slepo zrno — TV Igra
(Zagreb) 21.45 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME
19.00	87. policijska postaja — serijski film (Beograd).
PONEDELJEK, 25. MAJA
KINO SMAKTNO PRI LITUI
23. in 34. maja ameriški barvni film »ZGODBA O PSU LEDU«; 27. maja jugoslovanski film »PLES NA GRADBIŠČU«.
OBVESTILO , Avte-mote društvo Trbovlje
prosi vse prejemnike anketnih listov, da te zagotovo izpolnijo in vrnejo društvu. Vaši predlogi in nasveti nam bodo znatno pripomogli za utrditev naše organizacije in zbliža-nju medsebojnih odnosov. Za odgovor se priporoča AMD Trbovlje.
16.60 Prenos s stadiona JLA ob dnevu mladosti (Beograd). 17.30 Angleščina na TV (Zagreb). 18.0« TV v šoli (Zagreb). 18.30 Poročila (Ljubljana) 18.35 Lutkovni in risani filmi (Ljubljana). 19 00 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Tedenski športni pregled (Beograd). 20 00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Celovečerni film (Zagreb). 22 60 Poročila (Zagreb) NA KANALU 9 — SLJEME 18.36 Poročila (Zagreb). 19.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). TOREK, 26. MAJA NI SPOREDA
SREDA, 27. MAJA
17.00	Ruščina na TV — 78 lek-
cija (Ljubljana) 17Je Angleščina na TV — 97. lekcija (Ljubljana). 18.00 Poročila (Ljubljana). 1*0$ Philipp Ha teman: Sanjica I. — TV slikanica (Ljubljana). 18.26 Slike sveta — otroški filmski turnal (Beograd) 18.45 Britanska enciklopedija (Ljubljana) 1906 TV obzornik (Ljubliana). 19.30 S kamero po svetu tLJubljana). 19JI TV pošta (Ljubljana). 20 06 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Dunaj: nogomet — finale evropskih prvakov — IL polčas (Evrovizl-ja). 21J6 Propagandna oddaja (Zagreb) 21.49 Na valu 257 ..	—'
zabavno glasbena oddaja (Ljubljana). 22.45 Kulturna tribuna (Ljubljana). 13.15 Inšpektor Le-clerc — serijski film (Ljubljana). 23.40 Poročila (Ljubljana).
NA KANALU » — SLJEME
18.00	Poročila (Zagreb). 18.45 Britanska enciklopedija (Beograd). 19.00 Spekter (Beograd). 19.30 Kratki filmi (Zagreb) 22.45 Poročila (Zagreb).
RT V - Ljubljana
■OB Horočilii ob 3 15 7 00, 8 00, 10.00. 12.00, 13 00, 14.00, 17.00.
iuoo 13 00 in 24 00 Pozor, nlmn6 prednosti ob 11.00 KmetMskl nasveti ob 12.15 Vsak dan za vas ob 16 00. Kadimkl dnevnik ob 19 30 Oddaja Nafti poslušalci če-Ktltato ln pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9 05 ln 12.95: iBMBV vsak Donedeltek četrtek In soboto pa ob 14 35.
CETKTLK. 21. MAJA
4 65 Z opernih ln koncertnih odiov B.55 Kadilska Sola za višjo stopnjo. 9.25 Od Beograda do Moskve. 10.15 Pihalni orkester Radia LeipztR. 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risar tem. 12.65 Zabavna glasba 12.25 Za prijetno razvedrilo 13.15 Obvestila ln zabavna glasba 13.30 do 14.35 Glnsbe-nl se tem — pester glasben! spored 1515 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod — zgodba o štreni 17 05 Klavir v ritmu 17.15 Turistična oddala 18 10 Skladate! 1 Gounod 19 05 Glasbene razglednice. 120 <’t) Četrtkov večer domačih pesmi 1n napevov. 20.30 Otvoritev In prvi večer festivala »Slovenska popevka 1964« - prenos lz GR 22 10 Izleti 23 65 Vokalni solisti. 23 20 Skupni program J RT - studio Ljubljana -- za ljubitelje )azza.
PETI "K, 22 MAJA
9.05	Lahka glasba. 8.S0 Križem po Jugoslaviji. 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Popularne strani
domače simfonične glasbe. 16.15 Prizori Iz Cilejeve opere »Adriana Lecouvreur«. 10.85 Novost na knjižni polici. 12.05 Zabavna glasba. 12 25 Opoldanski domači zvoki. 13.30 Lahke koncertne skladbice z domače grede. 11.05 Radijska ftola za nižjo stopnjo — Pojte z nami . . . 14.35 Jugč-slovamrkt pevci zabavne glasbe. 15.20 Zabavna glasba. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Na obisku pri baročnih mojstrih. 18.10 Pesmi borbe ln dela. 18.30 Pripoveduje nam . . 18 45 Iz naš.h kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Godala v ritmu.
20.10	Tedenski zunanje politični pregled. 20.20 Lahka glasba 20.30 Drugi večer festivala »Slovenska popevka 1904« — prenos iz GR. 22.10 Melodije za fazpo-lolcnje. 23.05 Plesni orkester Arm-ando Tit>vajeli.
SOBOTA, 23 MAJA
8.05	Vedre melodije za konec tedna. 8.55 Radijska Sola za nižjo stopnjo — ponovitev. 9.25 Palčfcove majske dogodivščine
— glasbena pravljici. 9.45 Ritmi Latinske Amerike. 10.15 Domače polke ln valčki. 10.35 Madžarske narodne pesmi ln plesi. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 V valčko-vem ritmu. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 13.30 do 14.35 Glasbeni sejem -- pester glasbeni spored. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Na&i amaterji pojo — zbor »Gallus« lz Kočevja in zbor »Prešeren« iz Celja. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 18.10 Recitali znamenitih pevcev: tenorist France Corelll (arije iz Verdijevih oper Lombardi — Erna-nl — Rigoletto — Trubadur — Othelio ln Aida). 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Veseli zvoki. 20 30 do
23.00	Finale festivala »Slovenska popevka 1964« — prenos Iz GR 23.65 Lene metodHe
NI DEUA. 24. MAJA
8.00	Mladinska radijska igra: Čudna ulica; 8 35 Slovenske narodne pesmi pojo otroški, mladinski in dekliški zbor RTV Ljubljana; 10.00 Še pomnile, tovariši . . .; 10 30 Po pulami izbor iz češke in domači simfonične lile ral ure: U JO Nedelj ska reportaža; 11.90 Hammond orgle; 13.15 Obvestila in zabavna glos ba; 13.50 Koncert pri vas doma
14.10	Glasl>rni mozaik -- spored orkestralne in komorne glasbe; 15 05—19.00 »Danes popoldne« (šport in glasba), 16.60 Humoreska tega tedna Lov za nogavico; 19 05 Glas bcnc razglednice; 20 00 izberete svo jo popevko; 21.00 Znamenite operni predstave: krst PucciuiVve opere »Turondot«; 22.10 Plesno alashn
23.05 Profili jugoslovanske glasbe.
PONEDELJEK, 25. MAJA 8.05 Pesmi o tov. Titu; 8.20 Vedra godala; 8.55 Za mlade radovedneže;
9.25 Prizori iz Gotovčeve opere narodnih »Ero z onega sveta« (solisti in zbor Ljubljanske opere); 10.15 Pri-mlajših slovenskih skladateljih; 10.35 Naš podlistek: Zapiski; 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Zabavna glasba; 12.25 Za prijetno razvedrilo;
1315 Obvestila in zabavna glasba;
13.30—14.35 Glasbeni sejem (pester glasbeni spored); 15.15 Zabavna glasba; 15.45 S knjižnega trga, 17.05 Rezervirano za prenos slovesnosti ob prihodu štalele mladosti v tieo-
i pni
grad; 18.45 Narava in Človek — Elektrika, spremljevalec ž 19.05 Gasbcnc razglednice;
življenja; e; 20.00—
22.00	Koncert simfoničnega orkestra
RTV Zagreb; 22 10 Nočni akordi;
23.05	Literarni nokturrto; 23.15 Melodije za razpoloženje.
TUREK, 26. MAJA 8 05 Popevke in zvoki vzhodnih dežel; 8 35 Ljubiteljem narodne in domače glasbe, 8 55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pol ure v glasbeni Šoli; 9 25 Ritmi Južne Amerike, 9.45 Pojeta mezzosopranistka Blanka Zec in baritonist Karlo Ka muftčič, 10.15 Slovenski ansambli zabavne glasbe, 10.40 Pisemska sce na iz Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«, 12 ©S Zabavna glasba;
12.25	Med domačimi vižarji; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Lz koncertne literature za klavir, rog in violino; 14.05 Radijska šola za vrš jo stopnjo — Veseli ve4er; 14.35 Narodne jpesmi iz Gorenjske ca kola: 15.15 Zabavna glasba: 15.3('
V torek na svidenje; 18.10 Sovjetski pevec Vladimir TroŠin; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in neigovi solisti — 32. oddaja; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Rado Simoniti: Pesmi in priredbe narodnih o morju; 20.20 Radijska igra Nenavadne prigode gospoda Bicha; 21.40 Klasični mojstri v starih in novih posnetkih iz naše delavnice; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd;
23.05	55 minut ob zabavni glasbi.
SREDA. 27 MAJA
8.05	Jutranji divertimento; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 925 Bolgarska zabavna glasba; 10.15 Narodne pesmi sovjetskih narodov; 10.45"Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 12 05 Zabavna glasba;
12.25	Vedri pomladni zvoki; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Po domovini; 14 05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Priljubljeni popevke; 15 15 Zabavna glasba; 15 40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi Stephcna Posterja; 17.05 Chopin — skladatelj — 21. oddajji Od Mallorce do
Nonanta; 17.35
fonoteke radia
Koper. 18 VI Mojstri orkestrske igre — Orkester Bamberških simfonikov dirigira Fritz Lchmann — Antonio Dvofak: Simfonija št. 4 v G duru; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavne melodije vzhodnonemških skladateljev; 20.30 Iz oper Georgea Friedricha Handla; 21.40 Z orkestrom David Rose; 22.10 Potovanje s popevkami; 23.15 Fantasia Nottlirna . .
Vinjenost in odvzem vozniškega dovoljenja
trb°VLJE. — 9. maja tako lz Trbovelj.
S« ™'2,i M ps'il0 -v TJbovljah Do nesreče je prišlo na cesti na cesti III. reda do lažje pro- v Lokah pred hišno številko 12 metne nesreče.	po krivdi voznika tovornega
Tovorni avtomobil LJ 48-16, avtomobila, ki Je vozil po levi last SAP Ljubljana — podruž- strani cestišča ln zaradi tega s nlce Trbovlje, kt ga Je upravljal sprednjim odbijačem zadel v poklicni voznik Alojz Janc (40) naproti prihajajoč osebni avto-iz Trbovelj. Je peljal lz Rudar- mobll v leva vrata in levo zad-ske v smer Obrtniške ceste ln njo stran avtomobila. Po ne-trčll v osebni avtomobil LJ strokovni oceni Je nastala na 191-58, ki ga Je upravljal voznik- osebnem avtomobilu materialna amater Stane Hodej (32), prav škoda za okrog 60 000 dinarjev,
1»
V
v
v
v
v
v
Prodamo dvostanovanjsko hiš« na Iz'akah 7.3 vse podrobnosti se obrnite na oddelek za finance Občinske skupščine Zagorje ob Savi soba št 31/11.
3-
4.
5.
■■■■■■■ RAZPIS
večernih oddelkov za odras'e pri Delavski univerzi Trbovlje
za sezono 1963/64
razpisuje
Delavska univerza v Trbovljah vpis v naslednje oddelke za odrasle:
1.	I. LETNIK TSS — elektro oddelek, rudarski oddelek in strojni oddelek;
2.	PRIPRAVLJALNI TEČAJ — fakulteta za strojništvo;
VEČERNA OSEMLETKA — za 5. in 6. razred ter 7. in 8. razred;
I. LETNIK ESS;
I. LETNIK SREDNJE ADMINISTRATIVNE SOLE — šola traja štiri leta, pogoji za vpis: dovršena osemletka in da je kandidat za pa sten;
6.	1. LETNIK EKONOMSKE FAKULTETE — kandidati morajo imeti končano srednjo šolo in biti zaposleni;
7.	ZAČETNI TEČAJ ZA KNJIGOVODJE — tečaj bo trajal 3 mesece;
8.	VEČERNA SOLA ZA POSLOVODJE V TR GOVSKI STROKI — šola traja dve leti;
9.	ZAČETNI IN NADALJEVALNI tečaj angleške ga jezika po magnetofonski metodi;
10.	ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA po magnetofonski metodi.
Kandidati naj v razpisanem roku do 15. aVgu-sta 1964 dostavijo Delavski univerzi prošnjo, kol kovano s 50 dinarji, življenjepis, zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz matične knjige.
Podrobna pojasnila daje tajništvo Delavske univerze Trbovlje vsak dan od 8. do 12. ure in ob torkih od 15 do 17. ure.
medtem ko na tovornem avtomobilu ni bilo škode. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, voznik Janc pa je kazal tudi znake vinjenosti, zaradi česar so ga odpeljali na odvzem krvi in mu odvzeli tudi vozniško dovoljenje zaradi kršitve prometnih predpisov.
za okrog Četrt milijona Škode
(rap) TRBOVLJE. — Ko Je 4. maja ob 21.33 peljal poklicni šofer Jože Žitnik prazen avtobus LJ 69-28 po cesti III. reda, ki je precej kotanj asta. mu Je pred osnovno šolo Ivana Cankarja na Trgu Franca Fakina počila vzmet na levi strani sprednjega kolesa. Avtomobil se Je močno nagnil na levo, prednji del avtobusa pa je sunkoma zaneslo na desno stran ceste, s katerim Je zadel v močne kamnite stopnice, zlomila se le Se druga vzmet ter Istočasno nastale še druge poškodbe, tako da znaša skupna materialna škoda okrog 250 000 dinarjev.
Šofer ne nosi krivde te nesreče. sal je bil popolnoma trezen.
KOLESAR IZSILJEVAL PREDNOST
(rap) TRBOVLJE. — Z dvorišča med hišama na Vodenski cesti v Trbovljah Je 30 aprila ob 17.10 pripeljal na cesto s kolesom Ivan Paskvale (31) lz Trbovelj. ki Je nato nekaj časa vozil po sredini ceste. V tem času pa je po Vodenski cesti iz sme-
NESREČE
rl železniške postaje pripeljal osebni avtomobil LJ 52-78. last AMD Trbovlje, ki ga Je pod nadzorstvom upravljal kandidat za voznika-amaterja Karel Pevec lz Trbovelj.
Ker se kolesar ni prepričal, če je cesta prosta ln ker Je Izsiljeval prednost, ga je avtomobil zadel z levim odbijačem, ker Je pri tem osebni avtomobil zaviral In se umikal na skrajno desno stran, da bi se izognil ko-' lesarju. Avtomobil Je nato potiskal kolesarja pred seboj še tri metre, nakar Je kolesar padel
■
2
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
FOTOGRAFIJA Z VPRAŠAJEM? Da, in sicer foto-l grafi ja zgradbe na Gasilski cesti v Zagorju ob Savi. j Vprašujemo se, koliko časa bo iz razrušenega zidni stranišča smrdelo, da bodo morali mimoidoči, še po-j sebej pa delavke iz »Lisce«, zastonj vonjati »dišave«.} Na koncu samo še vprašanje: KJE SI, INŠPEKCIJA?!
po cesti. Kazal le tudi znake vi- narjev.
njenostl. Na kolesu pa je materialne škode za okrog 2000 dl-
(rap)
Gibanje prebivalstva
Po sklepu upravnega odbora podjetja
T
Združeire borcev NOV Trbovlje
1SCE SODELAVCA ZA DOM ODDIHA V VELIKEM LOŠINJU
Pogoji: Kandidat mora biti vešč gostin skih opravil in vodenja knjigovodstva ter nakupa materiala za dom.
Osebni dohodek po ((ogovoru, stanovanje v domu.
Prijave sprejema občinsko predsedstvo ZB NOV Trbovlje, Trg revolucije 11, zaključno do 25. 5. 1964.
ri.Varnosi Zagorje ob Savi
razpisuje
naslednja delovna mesta:
1.	VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA (končana elektro ali ekonomska fakulteta);
2.	VODJO SPLOSNEGA SEKTORJA (končana pravna fakulteta);
3.	VODJO PLANSKO ANALITSKEGA ODDELKA (končana ekonomska fakulteta);
4.	VODJO PRIPRAVE DELA (končana tehnična srednja šola strojne ali elektro stroke in najmanj 5 let prakse v industrijskem podjetju);
5.	OBRATOVODJO ZA ELEKTRO DELA (končana tehnična srednja šola elektro stroke in najmanj 5 let prakse v industrijskem podjetju);
6.	OBRATOVODJO ZA STROJNA DELA (končana tehnična srednja šola strojne stroke in najmanj 5 let prakse v industrijskem podjetju);
7.	VEC KVALIFICIRANIH STRUGARJEV;
8 VEC KVALIFICIRANIH ELEKTROMEHANI-KOV;
9. VEC KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV.
Vloge pošljite tajništvu podjetjal
Za nekatera delovna mesta so v letu 1964 zagotovljena družinska stanovanja.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.

TRBOVLJE
ROJSTVA:	Amalija Zlnger,
Pristava 4 — deklico; Vida IjCa-stellc, Sopota 40 — deklico; Joža Dolanc, Dol 66 — dečka; Antonija Vozelj, Kolovrat "*16 — dečka;. Draga Cater. Ljubljana, Krekov trg 10 — deklico; Marija Habjan, Cesta Tončke Ceč 88 — dečka; Ana Grden, Log 8, Zagorje — dvojčka (dečka); Marjana Haberl, Podkraj 70 — deklico; Viktorija Kapelar, Hrastnik 375 — dečka; Milena Lebar, Brezje 4 — deklico; Angela Ku-člš. Cesta zmage 49 — deklico; Ana Prašnikar, Neža 24 — deklico; Miroslava Stoplnšek, Hrastnik 18 — dečka; Terezija Bajda, Gorenja vas 25 — dečka; Marija Korlmšek, Trg svobode 33 — deklico; Marjana Drnovšek. Ulica talcev 28 a — deklico; Tatjana Dolanc, Kidričeva 16 — deklico; Antonija Jerin, Kisoveo 21 — dečka; Marija Zupanc, Bo-rovak 27 — dečka. Alojzija Dolanc, Podkum 49 — dečka.
POROKE: Robert Novak, ključavničar, Kolodvorska 14. In Ana Merela, natakarica, Novi dom 2; Franc Spllar, sobosllkar. Novi dom 48, in Regina Zertek, usl., Vodenska 23; Janez Oradi-šek, rud. tehnik. Kol. I. maje 28, ln Marija Ceglar, trg. pom., Bevško 41; Viktor Skubic, varilec. Kol. 1. maja 29. In Marjete Kmet. slaščičarka. Boben 8; Anton Petrič, del., Trg revolucije 28, ln Antonija Lužar, predllka. Kranj, Zasavska 6; Ferdinand Mlekuž, ključ.. Prapreče 30, In Antonija Cestnik, del.. Vrhe l.
SMRTI: Avgust Sluga, upok.. Kol. I. maja 21 — star 62 let; Franc Rozman, usl., Trg svobode M — star 37 let.
^Preberite/
VAS ZANIMA •
Prav zmotno je sicer zelo razširjeno mnenje, da šo lepe zgolj tiste stvari v stanovanju, ki so nove. Toda tu-dj s starimi in že rabljenimi predmeti lahko ustvarite v svoji kuhinji in shrambi toplo m prijetno vzdušje in
KRIŽANKA ST. II
VODORAVNO:	1. zastrupitev,
prisad, 6. izurjeno, 8. filmski producent na Angleškem, 9. začetnici francoske pisateljice, 1»< predpona za stopnjevanje starosti 11. otok na jugu Indonezije, 12 konj. 13. izumitelj cepiva proti otroški paralizi, 14. hitrost. 16. keltske rodovne zveze.
NAVPIČNO: L voditelj upornih rimskih sužnjev. 2. tuje žensko ime. 3. obrtnik, 4. okrajšava za starejši. S. prebivalci afriške dežele. 6. mesec v letu, 7. japonsko pristanišče, 11. reka v Nemčiji, 13. poželenje, 15. okrajšava za glavni.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 10 Pelod — Velenje — Aleš — es — din — trs — uk — made —
zadelan - nelep.
oba prostora spremenite v[ ljubko in prisrčno območje.
•	Obesite košaro iz vrbja na steno, predtem pa jo obložite s plastično oblogo. V njej boste lahko shranjevale kruh. Če imate še eno podobno košaro, jo imejte v shrambi za shranjevanje zelenjave.
•	Morda ste podedovali nekaj bakrenih posod, ki jih hranite že vrsto let na podstrešju ali V kleti. Lepo jih očistite, da se bodo svetile, potem pa jih obesite na kuhinjske stene. Sami boste presenečeni nad lepoto svoje »kolekcije«.
•	Morda imate v predalih nekaj starinskih ključev, ki niso več za rabo. Čim bolj umetelno so izdelani, tem bolj so dragoceni. Tudi nje lahko obesite v enega izmed kuhinjskih kotov. Marsikdo vam bo zavidal.
•	Morda imate v kleti babičin, star železni likalnik. Premažite ga s svetlim lakom in posadite vanj sobne rože. Vtis bo nenavaden in izviren.
•	Med dobrodošle kuhinj-
ske okrase sodi tudi stara dedkova ura z debelo verigo; prav tako tudi stara žič-nata košarica za kruh, samo pobarvati jo je treba pa boste v njej lahko shranjevali orehe ali lešnike.	V.
cirkus,
poletje
e '	■	'- ■ ..V'.; :	» v '
m
prva ljubezen
Kantina se je nahajala v ozkem prizidku, ki me je spominjal na ječo. Notranjost je bila razdeljena z zaveso v dva prostora. Kot mi je Anne povedala, je bil eden določen za delavce, a drugi za artiste.
»Tu vlada stroga razdelitev po slojih,« je pripomnila. »Za-željeno je, da se družijo artisti le med seboj.«
Pogovor za mizo se Je vrtel večinoma okrog raznih novic o nezgodah. »Včeraj sem pri kroženju na vrvi omedlela,« je bilo slišati, ali pa: »Mislim, da sem si nogo zlomila.« Kar tesno ml je bilo pri srcu. A golaž je bil dober in ko smo se vračale v vadbeni šotor, sem bila sita in zrela za popoldanski počitek. Namesto tega me je Mary Louise predala v veliki, mišičasti deklici, baletni plesalki, ki me je v preostalih popoldanskih urah poučila o temeljnih pozicijah baleta; Ob petih smo smeli domov za listi dan. Gospoda Northa sicer nisem videla, a zdelo se mi je, da so me sprejeli, ker sem dobila ob odhodu izplačano gažo kot vsi ostali.
»Najbolje, da 'greš takoj v posteljo,« je rekel očka, ko sem prišla domov. »Pred seboj imaš še mnogo dni vaj.«
Naslednji dan ml je zdravnik zagotovil, da ni govora o kakih vajah, če ne ost »nem
naslednjih pet dni v postelji. Imela sem več natrganih žil in razbolele vse mišice telesa.
CIRKUŠKA VROČICA JE x NALEZLJIVA!
»česa vsega ne znaš, to zdaj že vem,« mi je rekel direktor John Murray Anderson pred zbranim ansamblom. »Mogoče pa odkrijemo nekaj, kar znaš.« K cirkusu sem se vrnila samo zaradi očkovega zbadanja, da sem simulant, a zdaj bi se najraje pogreznila v tla. Ni Imelo smisla direktorja spominjati na to, kako primerna bi bila za Alico v čudežni deželi, ker Aliče niso več rabili.
Revija je bila predrugačena in se ni imenovala več »Otroške pravljice«, ampak »Čas počitnic«.
Nenadoma se razjasni Andersonov obraz ,in vpraša: »Povej, hoditi pa menda znaš?« »Jasno,« sem urno odgovorila.
»Kako lepo,« je rekel in se posmehljivo oddahnil. »Potem boš pri začetni točki predstavljala bobnarja.« Tako sem skupno s tremi drugimi dekleti postala bobnarica.
Gospod Anderson je bil že znan po tem, da je znal rešiti še tako zapletene probleme. Bil je na novo nastavljen in je prišel z Broadtva-
>']
ya — vsi smo ga imeli radi od prvega trenutka. S svojimi belimi lasmi in rožnatimi lici je izgledal kot dobrodušen dedek in ko je enkrat zaklical »Pozor!«, ni prenehal govoriti do konca vaje. Okrog vratu je imel obešen mikrofon, skozi katerega je s svojim raskavim glasom neumorno klical povelja, graje in izbruhe obupa — tako je nekako dosegel, da nam je revija končno le »sedela«.
To ni bila lahka naloga. Skoro vseh' 606 sodelujočih — vključno s hlevskimi delavci, živalskimi pazniki in cirkuškimi delavci — je bilo treba za predstavo izvežbati in kostumirati. Vsi ti in poleg njih še 300 živali so se morali naučiti na poziv nastopiti in oditi. Tudi če je kitajskim vrvohodcem moral tolmač odkazati prostor ali če je moral madžarskim akrobatom prevesti povelje, da naj počasneje delajo, zaradi tega vaja ni smela priti v 'zastoj.	•
Mnoge stare cirkuške družine niso bile vnete za novo uvedene točke, ki jih je vpeljal gospod North. »Uničil nam bo cirkus,« so tožili. Toda North je bil mnenja, da so revijske točke nujne ta
' x	(Se nadaljuje)
Nekega due » septembru je ob enajstih do poldne Frančiško Seidlin, ki so jo znanci imeno vali Ciska, sedela ob oknu svoje delavnice tei globoko vdihovala mili jesenski zrak. Prsi so se ji širile v čudnem hrepenenju. Medtem ko je počasi j>ila kavo, jo je nenadoma prijelo, da bi vze la iz garaže svoj mali avto ter se odpeljala v ne znano, da bi se vsa prepustila svojemu hrepene n ju, ki jo je vznemirjalo, osrečevalo in žalostilo S čela si je pogladila pramen pieničnorumenih las ter se nasmehnila svojim romantičnim občutkom Z močnimi belimi zobmi je ugriznila v ob loieno rezino kruha, v svoje nekoliko prezgodnje kosilo.
Oči so ji krožile po nekdanjem grofovskem hlevu, ki si ga je preuredila v lončarsko dela v nlco z veliko risalno mizo ter lončarskim kolovratom. Poleg delavnice sl je v bivšem koči jaškem stanovanju opremila sobo ter malo kuhinjo, nekdanja shramba pa je bila sedaj kopalnica s prho. Velika peč, v kateri je žgala svoje vrče in plastike, |e pozimi ogrevala vse prostore Tam, kjer je nekoč stala stara vila, b kateri Je
m
spadal hlev, se je sedaj dvigala moderna stanovanjska zgradba Ciskin pogled se je ustavil na visokem zidu, obraslim z divjo trto, katere listi so se že pričeli rdeče barvati. Začutila je, kako srečno in varno se počuti v svojem malem kraljestvu, ki si ga je sama ustvarila.
Na kamnitih ploščah dvorišča so zadoneli koraki visokih pet. Seppi, Ciskin črnobeli koder je zalajal ter odhitel nasproti ženi, ki se je pojavila med vrati delavnice. Ljubek obraz so ji obdajali svetlo barvani kodrani lasje. Njen klobuk iz belih cvetov se je ujemal z barvo svilenega kostima. Mili, Ciskina ovdovela sestra, se je na vso moč trudila, da bi izgledala mlajša od svojih petintridesetih let.
Velika, mirna Ciska je bila tudi po značaju tako različna od drobne Mih, da je bilo težko verjeti, da sta si sestri.
Milina lica so žarela, oči pa so ji razburjeno utripale. »Otrok, otrok, kako moreš hodili laka okiog,« jg zaklicala ter se zaničljivo zagledala v sestrine modre platnene hlače in umazan čevljarski predpasnik. »In kako si more dekle izbrati tako- nemogoč poklici« ■ ><
Ciska je pretegnila svoje močne ude ter se
nasmehnila sestri, ki še ji ni zdela 10 let starejša, temveč dosti mlajša od nje same. Mili se je mlada poročila in kmalu ovdovela. Dobro preskrbljena z visoko pokojnino po možu je lahko še naprej živela brezskrbno življenje, kot ga je bila navajena od doma. Po smrti staršev je vzela Ci-sko k sebi, ta pa se je kmalu naveličala brezdelnega življenja, naučila se je lončarstva in se s pomočjo skromne dediščine po starših postavila na lastne noge.
»Čudim se, da se. še do sedaj piši sprijaznila z mojo nemogočo osebo,« je Ciska veselo zavrnila sestrino karanje, ta pa je razburjeno spregovorila:
»Nekaj strašnega sem izvedela!«
»O kom? Povej že enkrat!«
»Ne tu, lahko naju kdo sliši!« Ozrla se je po prostorni delavnici, v kateri pa ni bilo živega bitja razen Seppija, ki je zdolgočaseno zehal na svoji blazini.
»Pojdiva v sobo,« je predlagala Ciska. Posadila je sestro v naslonjač poleg svojega ležišča in jo vprašala, če si sme prižgati cigareto.
»Si se že kdaj ravnala po mojih željah? Daj raje še meni eno, da se nekoliko pomirim!«
»Z mojo zaroko z Andijem pa mislim, da sem ti končno le ustregla,« je ugovarjala Ciska, preden ji je ponudila ogenj. »Andi je plemenitega rodu, študiral je umetnostno zgodovino, ima doktorski naslov, piše knjige in se brezhibno obnaša.« -
Ciska je začudeno ugotovila, da so se ob Audijevem imenu Milina svetlordeče našminkana usta zaničljivo povesila »Andi je prevarant. Veš, kaj ima?« Po trenutku molčanja, polnem napetosti; je dodala: »Nezakonskega otroka Ima.« »Kaj takega ne bi korektnemu Andi ju nikoli prisodila,« je zamišljeno spregovorila Ciska.
(Se nadaljuje)
NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS
VREME
V prihodnjih dneh je upati na izboljšanje in je pričakovati lepo in sonč-10 vreme.
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK
LETOS ŽE VEČ KOT MILIJARDO DIH
REALIZACIJE
se bodo vselili v novo tovarno že ob koncu tega leta, najpozneje pa v začetku prihodnjega leta. Dela financirajo »Iskra« Kranj ter Občinska skupščina in delovne organizacije iz Trbovelj; izgradnjo pa vodita služba kapitalne izgradnje »Iskra« in trboveljsko poslovno združenje »Rudis«.
Omeniti velja, da obstojita dve tovarni. S 1, 1. 1964 je bila ustanovljena tovarna s svojim gospodarskim načrtom, in sicer »Iskra« Kranj, tovarna polprevodnikov Trbovlje, ki zaposluje trenutno 146 oseb (od tega v Trbovljah 45) in ki naj bi letos ustvarila 902 milijonov din realizacije. Pričakovati pa je, da bo do konca leta doseženo nad 1 milijardo din realizacije. Tovarna polprevodnikov, podjetje v izgradnji, Trbovlje, pa zdaj zaposluje 89 oseb, ki so v večini na priučevanju v Kranju in Ljubljani.
Nekvalificiranega kadra (ki postane sčasoma lahko pol-kvalificirani kader) je dovolj. Primanjkuje strokovnega kadra, in sicer inženirjev fizike in kemije ter kemijskih tehnikov. Kader za proizvodnjo šolajo — kot že omenjeno — v Ljubljani in Kranju. V jeseni pa bo podeljeno za trboveljsko tovarno tudi 11 štipendij.
NOVI PROSTORI ZA ISKRINO TOVARNO POLPREVODNIKOV BODO DOGRAJENI DO KONCA LETA — ZA ZDAJ PRIMANJKUJE PREDVSEM STROKOVNEGA KADRA — V »ISKRI KRANJ«, TOVARNI POLPREVODNIKOV TRBOVLJE, NAJ BI S PLANOM DOSEGLI 902 MILIJONA
DIN REALIZACIJE, VENDAR PRESEŽENA.
(ma) TRBOVLJE — »Iskra« postaja pojem tudi za Trbovlje. V Gabrskem rastejo nove zgradbe, v katerih bo delovala nova tovarna polprevodnikov. Z zgraditvijo nove tovarne polprevodnikov se bo občutno povečala realizacija trboveljskega gospodarstva,
BO REALIZACIJA MOČNO
na novo pa bo mogoče zaposliti tudi precej ženske delovne sile.
Gradnja nove tovarne v Gabrskem se je nekoliko zakasnila z ozirom na težave, ki so tehnološkega značaja. Gradbena dela so zdaj v zaključni fazi in je pričakovati, da
Poročali smo že, da se je prejšnji teden mudila v Zasavju Kurirčkova TV pošta. Na sliki: pionirji iz Trbovelj predajajo Kurirčkovo TV pošto -Zagorjanom.
»Svinjarija je tol Delavci imajo prav, če se kregajo. Kakor hitro nekdo naredi več in zasluzi več, že mu strižejo normo in plačo, da birokracija po pisarnih živi na račun naših žuljev.<
Tako je Nace (ime je tukaj drugačno) pred dnevi govoril pri malici o manjši
stal je problem. Delavski svet je imenoval posebno komisijo, ki naj celotno stvar razišče in predloži o obravnavo. Sprejeli so načelo, da je treba nekaterim norme umiliti iru jim omogočiti višji zaslužek, drugim, ob novih strojih, pa norme zaostrili, ker ni samo njihova zasluga, da
ililliiBlillti
delovni organizaciji. Vsi o bližini so se spogledali in na tiho ali glasneje odobravali Nacetovo odločnost. Tisto jutro se je namreč v oddelku pojaDila komisija in začela zbirati podatke o normah na nekaterih delovnih mestih. Med delavci je nastal odpor, češ zdaj nam bodo pa spet >str,tglU.
O normah so prej že večkrat govorili na sestankih ekonomske enote, še večkrat pa na sestankih raznih komisij, o sindikalni,organizaciji in tudi na delavskem svetu. Nekateri novi stroji in drugačen 'postopek dela je namreč nekaterim delavcem omogočil velik skok o .produktivnosti. Drugi pa. ki teh ugodnosti niso bili deležni, so se upravičeno pritoževali. Na-
sedaj lahko več naredijo.
Ko je Nace ondan tako >reoolucionar-not govoril, tega seveda ni povedal sPrav ima Naces, so rekli nekateri. Toda Ana, ena izmed pridnih delavk, je povedala drugače. »Veš kaj, Nace, sram te bodili je rekla in osi so se obrnili. >Si član delavskega sveta, glasoval si za sedanje norme. Zdaj pa. ko se bojiš kritike, ko se hočeš prilizniti vsakemu, pa govoriš čisto drugačeU Nace je bil o zadregi.
A takih >Nacetov* ni malo, tako med člani samoupravnih organov, kot med člani občinskih skupščin. Nimajo smelosti. da bi svoje sklepe pravilno tolmačili, ampak se demagoško skrivajo pred odgovornostjo.	-le-
II
II
II
II
II
II
II
II
II
Precej novosti
VOLILNO PRAVICO IMAJO ZDAJ TUDI SEZONCI IN VAJENCI — DIREKTORJA NE IMENUJE VEČ OBČINSKA SKUPŠČINA, AMPAK DELAVSKI SVET
• Kolektivi in delovne vsakoletnega roka, ki ga
organizacije bodo spet udeleženi pri pomembnih dohodkih. Pred nami so namreč volitve v organe upravljanja.
16. aprila letos je začel veljati nov temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Razumljivo je, da so se zato dosedanji predpisi o volitvah v delavske svete precej spremenili in da je mogoče govoriti o mnogih novostih.
Tako sta se na primer razširili aktivna in pasivna volilna pravica. Poleg delavcev, ki so v stalnem delovnem razmerju v delovnih organizacijah, imajo zdaj volilno pravico tudi ljudje, ki so zaposleni še drugod, a delajo hkrati tudi v delovni organizaciji polni ali skrajšani delovni čas že najmanj eno leto. Enako velja tudi za tiste, ki so sklenili enoletno pogodbo. Volilno pravico imajo potem tudi sezonski delavci, ki so se pogodbeno zavezali za najmanj 3-mesečno sezonsko delo.
Ob tem pa je treba pripomniti, da lahko statut delovne organizacije določbo o trajanju sezonskega dela še skrajša. Volilno pravico so z novim zakonom dobili tudi vajenci, tuji državljani itd.
Podčrtati je nadalje treba, da splošnih (rednih) volitev zdaj ne razpisujejo več na podlagi
je določal republiški izvršni svet, marveč jih razpisujejo delavski sveti, in to v stalnem roku, ki ga določi republiški predpis (praviloma po
Komentar
sprejetem zaključnem računu). Poleg volitev v delavski svet in upravni odbor delavne organizacije bomo zdaj hkrati opravili tudi_ volitve v svete in druge organe upravljanja delovnih enot.
Kakšne pa so novosti pri kandidiranju v delavski svet? Kandidira lahko vsak, kdor ima aktivno volilno pravico. To je lahko po novem tudi se-zonec, honorarni sodelavec itd.
Zakon obsega tudi nove, z ustavo usklajene določbe o imenovanju in razrešitvi direktorjev. Direktorja ne imenuje več občinska skupščina, ampak delavski svet, in sicer na podlagi ustreznega predloga razpisne komisije. Le-ta šteje šest članov. Polovico jih imenuje občinska skupščina, polovico pa delavski svet. Za določene gospodarske organizacije pa lahko republiška skupščina določi, da more imenovati občinska skupščina le enega člana razpisne komisije, dva člana pa okrajna skupščina ali republiški izvršni svet.	-It.
(Nadaljevanje s 1. strani)
nik; od 25. do 31. maja pa bo v Trbovljah rokometni turnir mladinskih aktivov iz Zasavja. V okviru prireditev ob prazniku mladosti bodo v Trbovljah pripravili posvet z mladimi člani ZK; organizirali pa bodo tudi več izletov v kraje, posebno iz NOV, kjer bodo borci obujali spomine na čase narodnoosvobodilne borbe.
V ZAGORJU OB SAVI so
v nedeljo začeli s športnimi tekmovanji aktivov ZMS iz delovnih organizacij. 21. maja bodo pripravili v Delavskem domu razstavo modelarjevi 22. maja pa bo pr»v tako v Delavskem domu oddaja »Pokaži, kaj znaš, in povej, kaj veš?« na temo »Zagorje včeraj, danes in jutri«. 23. maja bo mladina Zagorja odšla na
dvodnevni izlet na Zasavsko goro in Cemšeniško planino. 25. maja bodo na sporedu športna tekmovanja aktivov ZMS z osnovnih šol; Isti dan dopoldne pa bo na zagorski osnovni šoli konferenca aktiva ZMS. Za zaključek bo 26. maja v Delavskem domu revija pevskih zborov in glasbenih skupin.
Aktivi Zveze mladine Slovenije na področju občine HRASTNIK so pripravili sami številne prireditve za praznik mladosti. Občinski komite ZMS Hrastnik pa bo organiziral športna tekmovanja v nogometu, rokometu, šahu in tekmovanje v krosu med aktivi ZMSi v kino dvorani Svobode I pa bodo pripravili zabavni večer. Na Kalu pa bodo 25. maja pripravili svečan sprejem za vse mlade občane v organizacijo ZMS.
»ZASAVSKI TEDNIK«, Trbovlje — Uredništvo in uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne Vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk«, Maribor.