10. številka.
Izdanje za torek 22. januvarija 1895.

(v Trstu, v torek gjiitraj dne 22 jannvarja 1805)
Tečaj XI.
„EDINOST"
uhaja po trikrat na te<i«n * ieatili tadanjih ab torkih, Aatrtklh i« aobotnh« Zjvtranjo iadimja izhaja ob M. uri ijutraj, Teferno pn ob 7. ■ri Tfli-er. — Obojno igdanjn atana : aa JfJen itih*i , f, — .HO, invmi ATutriJ« f. 1.4« tri . . , 2.60 , . „ t ,— za pol leta . . . 5,— . . „ g,— aa vaa lota , . , 10.— . „ ju.— Na naroub« bril priložene naročnine aa ne jemlje ozlr.
Ponnuiifre itoTilko ne dobivnjo t pro-Sajalnieah tubukn v Iratu po a nrr., j/T»n Trat* po 3 ml. Sobotno Tefterno jadanja v Iratu * nfl., iitvea Trsta S k«1.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega druitva za, Primorsko.
Oblati <« rakune po tarifa r pahta; r.a na<lf».' r. debali-mi črkam! n ftiMi ]»ro«tor. kolikor obi.t<a araHatk rri«e.
l'otlaiiu o»mrtn ca ia ja»na«ahTat#, Sani aii	itJ na računajo po^oftiki-
V*i 'b>pLii naj ta poitljaja arailn'itfa : ulica Caaerraa it. iS, Viako pitna ama biti frankovan i, k*r natrankorant «• aa iprnjjmajo. Rokopm aa na vrafaj*.
Naročnino, reklamacija io tflat« «pra-jrmu upravntih'o ulica Molita pi«-aola hit. 3, II. nadut. U.lprta raklaaia»ja •o pnmte poitnine.
„r	ji
Z novim letom poslali smo naš list na ogled več osebam, katere so nam bil« priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov našega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z aaredniini, narodno-gospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in preveden« povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslan« številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledš daljnjega pošiljanja, One častite osebe pa, ki se hočejo ■aročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoč« pošljejo na upravništvo saj četrtletno ali mesečno naročnino. Cene razvidne »o na čelu lista.
Urtdniitv*.	UpravniStro.
Kdo demonstruje?
Nali čestiti čitatelji so morda že sami opazili, da se v svojih polemikah proti našim nasprotnikom navadno izogibljemo označevanju .primorski Italijani", in sicer iz tega jednostavnega vzroka, ker bi se nam zdelo krivičao, ake bi hoteli identifikovati vse italijansko ljudstvo z njega takozvanimi „voditelji1. In zato smo se le pomilovalno smejali neslani grožnji onega poslanca, ki j« zaklical v poslanski zbornici, da „do skrajnosti rasburjeni Italijani* utegnejo odreči svojo pokorščino, ako bi hotela vlada še nadalje podpirati Slovane na škodo Italijanov. Take fiirokoustenje ne more imponovati nikomur — nam že cel6 ne —, ker ni drugega kakor ravno širokoustei\je.
Na videz je sicer tako bahareuje opravičeno kolikor toliko, v resnici pa nima prav nikake podlage.
Pustimo na strani dejstvo, da so Italijani na Primorskem v odločni manjšini ter da v ostali državi — izvzemši neznatni južni Tirol -- nikjer ne žive kot prvobitno prebivalstvo, da so torej le neopisne smešne vse take'grožnje z upornostjo Italijanom, je treba »e vpeStevati drugo neutajljivo dejstvo, da a« ogromna večina italijanskega ljudstvra — zlasti po htri — nikakor ne peča s politiko, da ne čita časopisov, da je na najnižji stopinji političke zrelosti, da torej nima niti pravega pojma o poliiiikih in narodnih borbah v A v-*trij ter da se tem ljudem niti ne sanja o določilih državnih osnovnih zakonov. In to ne velja morda samo za italijanskega kmeta-siromaka, ampak tudi za veliki del takozva-naga meščanstva: povsodi, v vseh slojih italijanskega prebivalstva vlada tolika polltiška ignorancija, kakor morda nikjer drugj« v Avstriji. Saj tudi ni mogoče drugače: veliki del meščanstva se naslaja le se škandalozno kroniko, razloženo v „Piecolovih* predalih, ostali pa n« čitaju — ničesar.
Kolikokrat smo že naglašali, da n. pr. v Trstu maloštevilna a toliko bolj predrzna
PODLISTEK. Materina osvSta.
Spisal Anton Znjc.
Neksga dne stopili sti dve ženski, mati in hči, iz sarajevske glavne cerkve. Hčerka se je oslanjala na majko ter nesigurnim korakom stopala pokraj nje. Na obrazu nosila je Vukosava zuak bližajoče se siurti; njeno mlado življenje j« trpelo na sušici — in le še nekoliko tednov bilo jej je namenjeno živeti, kajti jesenski veter je že zapoćel raz-našati rumeno listje dreves. Vukosava se je zavedala svojega žalostnega stanja, ter se je, krvavečim srcem, pripravljala na pot v dolgo večnost.
»Mati, moči ine zapuščajo 1" dejala je bridkim nasmehom. „Oj, ako pomislim, kako
klika terorizuje vse javno menenje ter da le se svojim krikom vzbuja domnevanje, kak«>r da ima za seboj vse italijansko prebivalstvo, od prvega veleposestnika pn do zadnega sans-ciilutta. To namišljeno »oglašanje i> umorih in političnem prepričanju med „prvaki" iti maso je jedna sama in gorostasna laž. Kako naj masa soglaša z voditelji v svojem poli-tiškem prepričanju, ker resničnega prepričanja niti nima. Pri nas v Trstu gredo res mnogi, premnogi, za „voditelji«, toda vprašati se moramo: zakaj?! Mnogi i/ gole nevednosti, veliki del pa iz strahu! Nevednega človeka je lahko fanatizovati tudi za n.ijkrivičnejšo stvar, ker slepo veruje tudi najokorntjši laži. Tem nevednežam so na jedni strani ubili v glavo nevestni kričati, da se italijanskemu življu v Avstriji gedi grozna krivica, na drugi strani pa vzbujajo v siromašnem ljudstvu domnevanje, da so oni država v državi, da zanje ne veljajo avstrijski zakoni, da so torej
—	gospodarji v tej pokrajini. Ljudje verjamejo vse to, ker so — nevedni.
To velja za jeden del tržaškega prebivalstva Drugi — in lahko rečemo: veliki del — pa se drži »voditeljev* iz golega — strahu.
Nočemo pripovedovati, kako je to prišlo
—	kaj bi nam hasnile vse rekriminacije?! — da je mala klika dobila vso oblast v roke v našem mestu, tako, da jej je mogoče terori-zovati in strahovati na vse strani. Kdor ve, kako razsežna je naša občinska avtonomija, ta ve tudi, da ima gospodovalna stranka sto in sto sredstev v roki, da lahko šikanuje vsaki hip bedisi hišnega posestnika, bodisi trgovca, bodisi obrtnika. A kdo bi zameril siromaku, ki se trese v strahu za svojo ek-zistencijo, ako se noče izpostaviti neizprosni jezi srdite gospode, ko ve — da ne najde nikjer drugje zaslonibc !!
In kako je po Istri ? Kdo je deinonstro-val tam poslednje dni ? Poulična sodrga! Iz prepričanja morda ali iz lastnega nagiba? Kaj še! Klika je delila vino in vinski duhovi so omamili nevedno in često tudi lačno ljudstvo. Vsem demonstracijam je videti na prvi pogled, da so narejene umetno, da so prisiljene in izsleparjene iz nevednosti ljudstva.
Značilo bi torej pregreho na vzvišenem pojmu političnega prepričanja in idejalnega nerednega navdušenja, ako ne bi najodločneje reagovali proti trditvi, da je italijansko ljudstvo iz svojega lastnega srčnega nagiba demonstrovato te dni, in ako ne bi povedali na ves glas, da je bilo to ljudstvo le nahuj-skano in osleparjeno od brezvestne klike. To moremo trditi tem odločneje, ker nam ravno te dni prihajajo poročila, da je med rarsnod-nejšimi Italijani jela nastajati reakcija proti »voditeljem* — ne le po doželi, ampak tudi po mestih: preti .voditeljem", kateri v svoji besnosti ne le proganjajo nas Slovane, ampak zanemarjajo tudi najvitalnejše keristi svojih lastnih volilcev.
Ne proti italijanskemu življu — ta je
je bilo nekdaj vse drugače, kako sem bila nekdajvsrečna in vesela!*
„Oas beži, draga hčerka, ter nam prinaša trnje, katero rani, in strasti, koje more!* odgovorila je mati zamolklim glasom.
Molče sti počasi korakali dalje po Fer-hadiji ter potem krenivši v Oemalušo ulico, stopili v neko hišo, v koji je bilo njijino stanovanje. Dospevši gori v malo sobico spustila se je deklica v stari naslonjač pri postelji, isati pa, vzemši neko knjigo v roko, sela je na nizek stol kraj okna. V tem hipu so se začuli skozi odprto okno koraki, razgovor in potem glasen smeli po ulici mimoidočih ljudij.
■ On je; spoznala sem ga po glasu!" vskliknila je Vukosava drhtečim glasom in neka žgoča rudečica oblila je njeno lice. „Mati, poglej, gn-li vidiš !?"
nedolžen in temu privoščimo oil vsega srca vsa narodna in politiška prava — ubmi Me eneržija vlade {če se sploh smemo nadejati kake eneržije), asspak proti onim, ki so in-telektuvelni provzročitelji demonstracij in ki zavajajo ljudstvo do nezakonitih dejanj s tem, ds izkoriščajo iiotonško nevednost in politiško nezrelost istega : poznano kliko potiplji vlada se .najini prstom!
Politiške vesti,
O dogodkih v Istri. Kakor čujemo, se osrednja vlada jako zaresno liavi z izgredi istrskimi. V zadnjem ministerskem ivwtu se je baje celo stavil predlog, da se proglasi izjemno stanje v Trstu, Piranu in Pazinu, kateri predlog pa se je odklonil. (Glede mesta Pa-ziuskaga se nam vidi ta vest naravnost nt--verojetna, kajti občinski zastop pazinski je gotovo povsem nedolžen na izgredih italijanske gospode. Op. med.)
ViSji deželni maršal dežele Češke lioče baje odstopiti. Vzrok tej nakani so baje naeprotja, pojavivša se v razpravi velikega posestva radi kompromisa z Nemci!
Za splošno volilno pravo. Na Dunaju vršili sti se minolo nedeljo dve zborovanji v prilog splošnega volilnega prava. Vodja delavcev, Schramel, je očital vladi, da hoče pitati delavce s samimi obljubami, potem pa je silno napul tudi ministerskega predsednika italijanskega Crispi-a, katerega politika da je taka, da pije le kri nAroda. Slednjič je izjavil nado, da kmalu pride do radikalnega preobrata v Italiji.
Različne vesti.
Naiim čitateljem. V sedanjih odnošajih najde slovensk časnikar v Trstu — žal! — preobilo gradiva. Prostor našemu listu pa je skromen, zelo omejen. Zatorej naj nam naši čč. čitatelji blagovoljno oprostč, da smo morali mnogo tvarine, ki je bila pripravljena že za poslednjo številko, odložiti na današnje izdanje. Radi bi vstregli vselej in vsem, ako bi le — mogli.
Naše mestne odjemalce opozarjamo še jedenkrat, da se „Edinost* ne prodaja več v tabakarni Gianoeopulo na trgu Harriera vec-chia. Obračajo naj se torej v tobakarno Co-IJevo v ulici A r c a t a ali pa v tobakarne Pipanovo, P o n t e d e 11 a F a b b r a.
Vsem prijateljem in spoštovateljem gosp drl. poslanca Ivana vit. Naberguja moremo javiti danes velikim veseljem, da seja istemu zdravje obrnilo na bolje, toda glasom izjave zdravnikov truba bolniku za sedaj najvećega m i r u.
Volilna preosnova .Slovensko dr u-š t v o v Ljubljani* je imelo dne Ki. t. m. shod, pri katerem je tir. T a v č a r poročal o volilni preosnovi. Govornik je dokazoval s številkami, kako krivičen je sedanji volilni red, in kako potrebna je volilna preosnova.
■ Da !*
,Gleda-li gori na naša okna?" „Ne!«
.Pušča me umreti —, brez zadnjega pogleda, brez zadnjega pozdrava. — Josip! Josip! Tako spolnjuješ ti svojo prisego ?! Obetal si mi nebo, dal pa le peklo; v tvojih rokah mislila sem živeti, a sedaj moram umreti brez tebe ! — Onesrečil si me; jaz pa te še vsejedno ljubim, ne preklinjam te, temveč ti odpuščam tvojo nezvestobo!*
aAli jaz mu ne odpuščam!*' zašepetala je stara mati, ter potem, dvignivši se, položila svojo bolno hčerko na posteljo. —
Bilo je mesec dnij pozneje, zadnji listi so popadali z divves. Nekega nedeljskega popoludiie je umrla Vukosava. Umrla je, brez Josipovega pozdrava, brez njegovega
Najtemeljitsjše bi s« odpravile tb* krivice, ako bi se uvela splošna in direktna vol. pravica. Taka volilna pravica bi koristila posebno nam Slovencem in pa delavskemu slami. Govornik se je odločne izrekel proti osnovi pete kurije, v katero hočejo potisniti delavce in male davkoplačevalce. Ako že ni mogoče dobiti splošne volilne pravice, naj se dA delavcem ta pravica posebej, vsi drugi davkoplačevalci pa naj volijo v obstoječih knrijah. Slednjič se je vsprejela nastopna resolucija:
»Današnji shod se izreka za splošno in direktno volilno pravico, če bi »u pa ta doseči ne dala, odobrava vsa tista načela, katera se miglaša jo v nasvetu, kojega je glede volilne reforme v imenu narodne stranke stavil poslanec dr. 1 v a u T a v č a r v deželnem zboru kranjskem*.
Mestni svćt tržaški. Minuli petek na večer zbrali so se naši mestni očetje letos prvikrat v javno sejo. Prišlo jih je predsedoval je dr. Pitteri. Takoj v tej prvi seji pokazali so go.<p6da zop»-t svojo nestrpnost proti katoliškim svečenikom ali drugače rečeno: uganjali so politiko v cerkvi.--— —
Po odobrenju zapisnika zadnje seje iz ininolega leta spominjal »e je župan z jako toplimi besedami nmršega župana Tridentin-skega. V tem nagovoru naglašal je seveda tesno bratstvo, ki spaja Trst. in Trident ▼ narodnostnem oziru. Omenil je, da je muui-cipalno predsedstvo tržaško brzojavnim potom izreklo svoje sožalje rodbini pokojnikovi in municipiju Tridenlinskemu, da sta odpotovala k pogrebu svetovalca d'Angeli in Anp\ Rascovich kot zastopnika tržaškega municipija in da je dal župan položiti venec na krsto pokojnikovo. Zbor je med ploskanjem galerije vstal raz sedeže v znamenje žalosti.
Nadalje je župan priobčil, da je Nj. Vel. cesar z NajviSjo odločbo z dne U. dec. 1HW4. dovolil za leto 1895. pobiranje občinskih doklad in užitnine v dosedanji meri.
Potem je svetovalec dr. S p a d o n i in-terpeloval župana, je-li zna eksekutiva o tem, da so razni od občine zavisni duhovni (kateheti) podpisali adreso ndanosti škofu dr Glavini. To adreso nazivlja govornik „poli tisk čin" in protideinonstracijo, naperjeno proti „spomenicimastnega sveta tržaškega na papeža. (Mar njih spomenica ni bila „po-litišk čin* V Stavee) Spadoni ojstro napada siisebno slovansko duhovnike in vpraša, kuj se je ukrenilo prsti istim? — Župan js odgovoril, da o toj adresi ne zna ničesar (??) in da hoče poizvedovati. — Spadoni je na lo zahteval med burnim odobravanjem in tu-lenjem galerije, da se uvede strog« p reis k a v a ter da se potem javno k a-z u u j e j o dotični, v občinski službi stoječi duhovni. — Podpredsednik dr. Mojzes Liu-z a t t o izjavil j f v imenu šolskega odseka, da peslednjeuiu je znano o tej zaujiiiisi, toda zategnila se js preiskava in zatorej ni mogel ukreniti še ničesar. — (Torej glejte čudne
zadnjega pogleda, kuji bi jej bil osludil njene zadnje trenutku. Mati. sedeča v naslonjaču pri postelji, gledala je srpim pogledom in suhimi očmi na bledo hčerkino lice in le semtertje se je izvil koji globoki vzdih iz njenih trpečih prs. Tako je sedela aekoliko časa. potem pa, podignivši se in poljubivši mrzlo hčerkino čelo, stopila je k omari in počela nekej iskati po predalih in med različnim orodjem. Našla jo, kar je želela — ; potem pa je, pogledši še enkrat ua mrtvo truplo, std|»ila čez prag ter se podala doli na ulico.
Hitela je jadna starka, kar so jo le nosile noge, dalje, dalje, i/, ulice v ulico, dokler ni prišla do stanovanja nekega uradnika — zapeljive« njene pokojne hčerke, (Konec pri h.)
l.igike! Kor so duhovni potpisali z.-uipnii:<> svojemu predpostavljenemu ćkofu, kaznujejo naj se zato, ker — so slovanske narodnosti ! Stavce.)
Vse ostale razprave iz te seje ne zanimajo tiiifl. Pripomnili bi le i/. obračuna mestne zastavljavnice, da je im la ista 189J. leta 407 «Id. tir. nč. dohodka in 68 208 gbl. 28 ne. stroškov, t rtj ćistesra prebitk i 17-lan gld. 37 nč. Ta obračun odobrili istotako predlog dr. L u z z a t a, da naj mestna delegacija .sporazumno / nalzoroval-nim svetovaUtvoni i*te in pa finančnim odsekom poišče primeren prostor bitij v središču mesta, kamor naj bi se premestila za-stavljavnica.
Po javni seji Kila je tajna, v kateri so imenovali in premaknili nekatere mestne uradnike.
„Lefla Nacionala". Tržaška podružnica „plemeuite" te zadrug« imela je minolo nedeljo v dvorani filharmonisko - dramatiške družbe svoj letošnji redni občni zbor. Zborovanja udeležil ?s je ined ostalimi seveda tudi velmožni nas župan g. dr. Pifteri s svojo soprogo. — Kakor čit.iiiio v tukajšnjih italijanskih I i stih hvali se t nj ni ko vo poročilo s tem, da so se zasnovali „prepolrebiti* otroški vrtci »Lege* pri Sr. .Jakobu, na Vrdeli in v llojanu. Posebno bodejo , Lego" v oči, tako namreč jo posneti iz tajnikovega j-oročila, zavodi družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. •Jakobu in v Rojanu. Kar se tiče prvoimeno-vantga okraja (ljudska soja družbe sv. Cirila in Metoda pri Sf. Jakobu) »rdi to poročilo, da so „spletke uuših nasprotnikov zaslepile razne stnriie t;ik«'», da pošiljajo nad BOO otrok v »olof kjer naj se otroci učijo v jeziku, katerega ne razumejo in kateri ni njih jezik!" (To pa — oprostite g. poročevalec, — j« res že skrajna neumnost! Stavec.) Nadalje, tako pravijo naši ital. listi, toži se isto poročilo, da je izmed 130.000 tržaških Italijanov vpisanih v „Lego* le 5500; potem pa kuje v zvezde dijake, ki so poklonili svojeeasno „Legi* 1100 i t ti 1 i-j a n s k i h I i r. Potem prestopa poročilo k .Legini« šoli v Sv. Križu in naglasa, da obrača tržaška podružnica na to šolo svojo posebno skrb. (!) Lani da je bilo v isti šoli vpisanih 36 otrok, od katerih p« je vsled akaza namestništva moralo izstopiti 15, ker so bili med šolskim letoiu prestopili tja iz slovenskih šol. (Mar tu niso bile „spletke* ? Stavec.) Proti temu ukazu da je vloiila ,Lega" utok na ministarstvo, a do danes da ni še došel odgovor. Jednak ul,ok da so napravili tudi s t a r i š i dotičnih otrok. (!!!) Letos pa da je vpisanih v tu šolo 61 otrok, nekateri izmed teh da so otroci „vrlih* delavcev iz N a b r e ž i n e (??) (Tudi to je jednostavna in grda laž, kolikur nam znane razmero. V Nabrežini ne eve-tejo rožice za vrt „Lege Nazionale 1* Op. ured.) — Blagajnikovo poročilo pravi — i to posnemamo iz tukajšnjih italijanskih listov
—	da je imela „Lega" lani skupno 10.854 gl. 56 uč, dohodkov, stroškov pa le 926 gl.; poleg teh potrošilo se je v „strogo društvene* namene okolo 14.000 gd.; vračunši stroške za zidanje „palače* v Sv. Križu. (Hudobni jeziki govore, da se ves denar ne porablja za strogo društvene namene. Op. ur.)
Iz Bojana nam pišejo: Ni zadosti, da je prejšnji voditelj pritiral politiko v šolo ter s tem zasadil drevo, katero ni do danes do-neslo nikakega sadu in bi se moralo izruti s korenino, hočejo pa sedaj uvesti še verski i n d i l'e r e n t i z e ni. Kako ? vpraša morda čitatelj. No, tako, da jc učitelj našega III. italijanskega razreda odpravil m o 1 i 1 e v pred in po šoli!! in da so otroci !o takrat deležni milosti, da smejo napraviti sv. križ in nuditi, kadar ima katehet prvo ali zadnjo uro.
Mi očetje, ki imamo — prisiljeni v to
—	otroke v tem razredu, zahtevamo torej stroge preiskave od c. kr. šolskega nadzornika; zahtevamo, da se zopet uvede molitev v omenjenem razredu. Ako se to ne zgodi, prisiljeni Iti bili, vzeti svoje otroke iz šule.
Mimo tega čujemo, da je dotični učitelj prepovedal otrokom, govoriti slovenski v šoli.
Vplače pri mestni davkariji Mestna davkarija vsprejela je tekom novembra meseca min. leta 21.676 gbl. 93 nvč. na račun občine in 68.636 gld. 59 itd. na račun države; meseca decembra min. leta pa 17n6 gld. 37 nč.
na ra<'un občine in 89.."87 gld. 63 nvč. na račun države. Tekom vsega leta 1894 vplačalo so stranke pri mestni davkariji vkupno 3,683.019 gld. 59 nvč.
Dohodki tržaške občine Tekom meseca novembra ntin. I. sprejela j«' tržaška občina 118.381 gl. 72 ne. na občinskih dokladah in 5.813 gl, 81 ne. na pristojbinah za kianje.
„Pristno" mleko. Tržni komisar g Ty-richter je te dni v raznih krajih mesta pre-iskoval mleko, katero je bilo na trgih na razprodajo ter zaplenil raznim mlekarbam 60 litrov mleka. To mleko pa ni bilo ponarejeno", ampak le — pol mleka pol vode torej vodeno mleko ali pa mlečnata voda, kakor se že hoče.
12 Idrije poročajo: Vsled nenadnega in o tmn času tudi nenavadnega južnega vremena, kopni sneg jako naglo. Z gorovja drčijo plazi visokonakupicenega snega, .leden takih plazov pri valil se je v dol blizo vasi Vojsko in zasul krošnjarja, brata Antona in Frana Vidmarja. Plaz je zadušil oba nesrečnika. Starejši brat ostavil je sedmero nedoraslih otrok. Oba ponesrečena ležala sta 4 dni pokopana v snegu, predno so ju ljudje našli po težkem naporu.
V	Dolenjem Logatci prirede „Dolenjo-Logaški samci* v soboto, dne 26. jnnuvarja veselico v prostorih g. Arkota v Dol. Logatci. V,spored: 1. ples; 2. šaljiva igra in 3. prosta zabava. Pri plesu svira godba na lok. Začetek ob 8. uri zvečer; vstopnina za osebo 30 nvč. t'isti dohodek veselice namenjen je Dolenje-Logaškemu gasilnemu društvu, zato se radodarna preplatila hvaležno vspreje-raajo. K obilni udeležbi vabi naj uljudneje
ODBOR.
Razprava proti Ivanu Jajčitu, Franu Kra-vos-u iu drugom z dne 2. t. m. (Nadaljevanje).
Državnega pra v dn i k a n a m e s t-n i k govoril je italijansko.
Zadobivši besedo branitelj dr. G r e-g o r i n spregovori blizo tako-le :
Slav no sodišče 1 „Parturiunt luontes, nascetur ridiculus mus!» ali slovenski : Rode gore, a rodi se smešna miš! Ako je uporaba tega latinskega pregovora opravičena v kakem slučaju, tako se mora reči, da je nedvojbeno epravičena v današnjem slučaju. Ko sem vzel spise navzočim kazenske pravde, da su informiram, ter prečitul najprej prijavo slavne policije, mislil sem, da se gre z« Bog ve kako nevarno revolucije, a proučivšl kazensko pravdo do konca, prepričal sem se, da je bilo vso skupaj le nedolžna demonstracija ali, ako se hoče, revolucija v stilu komičnih operet.
Častiti zastopnik c. kr. državnega pravd-ništva rekel je v uvodu svojega obtožeega govora, da se neče baviti se splošnimi razmotri vanji, nego le se vsakim obtožencem, oziroma se vsakim kazenskim dejanjem za-se.
Tudi jaz bi rad sledil temu načinu ; ali važnost, kojo je hotela dati slavna policija navzočnej kazenskej pravdi se svojo prijavo, s poročilom in političnimi informacijami, sili me, da se podrobneje pečam s poslednjimi spisi ter ui nikakor moja krivda, ako se bodem s temi spisi obširneje pečal.
Dolžnost je. moja, da pobijam v interesu svojih braujoncev krive navedbe in nazore, ki se nahajajo v omenjenih poročilih.
Najprej govori uvod policijske prijave o antagonizmu med Italijani in Slovenci, kateri da se je v zadnjem času poostril lako, da je, v nevarnosti javni red in mir. Po mojem nienenjti izraz a n t a g o n i z e m ni v našem slučaju nikakor na mestu. O antagonizmu smelo in moglo bi se govoriti v našem slučaju le tedaj, ko bi si stala nasproti v Trstu narod italijanski in slovenski kakor dva enako močna naroda, katera razpolagata o enakih političnih iu gmotnih sredstvih. A temu v Trstu ni tako. Počim imajo Italijani v Trstu v rokah vse javne zastope iu zavode, motajo se boriti Slovenci tukaj še za naj-primitivuejše pravice. Autagonizem v takih okolnostih pač ni nevaren ter ui vredno, da se ga naglasa v dokaz, da je slovensko gibanje v Trstu nevarno.
V	nadaljni dokaz, da se je a n t a g o-n i/.eni med Slovenci in Italijani v zadnjem času nevarno poojstril, navaja slavna policija v svojej prijavi glede Slovencev iu to na-prve ni m e s t u edini faktum, da so se razbili ter oblatili večjezični napisi v Skednju, a še le na drugem mostu navaja celo vrsto napadov od italijanske strani na slo-
venska društva in slovenske napise; ako se je hotelo omenjati ta fakta, tako bi se bilo moralo omenjati italijanske napade prej. ker so se po času prej vršili in ker jih je po številu dosti proti enentu samemu od slovenske strani.
Slednjič navaja slavna policija v dokaz poojstrujočega se antagonizma nasilno pisanje listov. Meni je sicer dobro znano, da so bili italijanski listi, kakor ,.1/ Indipendente" in „II Piccolo* od dogodkov v Piranu naprej zapleigeni neštevilnokrat radi njiju nasilnega pisanja, a dozvoljeno mi bodi pralanje do časti tega zastopnika državnega pravdni-štva, ki sedi danes meni nasproti in kateremu je izročena cenzura „Kdinosti*, kolikokrat je bila zaplenjena „Edinost*, edini organ tržaških Slovencev, v zadnjem času radi nasilnega pisanja glede dogodkov ki razburjajo v zadnjem Času javno menenje na Primorskem ? Kolikor je meni znano niti enkrat! A tudi v drugem obziru čitati je v policijskih poročilih krive nazore. Tako pravi slavna policija v prijavi, da je obtoženec navdan panslavističnih idej, zanikujočih vsako avstrijsko mišljenje, a v dokaz tega navaja prestop k pravoslavnej veri. Tekom kazenske razprave razjasnila sta Kravos in Jajčič, zakaj sta prestopila k pravoslavnej veri. Ona dva sta prestopila k pravoslavnej veri, kakor sta povedala, iz prepričanja, a potem tudi radi tega, ker se je udal škof pritisku Italijanov s tem, da je odpravil slovenske pro-povedi v cerkvi sv. Jušta. Prestopila sta to-raj v pravoslavno vero le iz verskih in lokalnih vzrokov, nikakor pa ni opravičeno radi tega takoj misliti na panslavizem.
P r e d s e d n i k pretrže tu branitelja z besedami: Ali gospod branitelj, vse to ne spada nikakor sem, saj nista Kravos in Jajčič obtožena radi tega.
B r a n i t e 1 j dr. G r e g o r i n: Prosim, gosp, predsednik, jaz mislim, da sem dolžan reagirati na poročila in itifomacije slavne policije, ker bi znale iste biti obteževalne za moje branjence pri odmerjanju kazni.
Na to nadaljuje: A tudi tam ni poročilo slavne policije natančno, kjer pravi, da je bil Jajčič oni zli duh, ki je bil yzrok, da niso Slovani takoj ubogali povelju razhoda in ki je vodil Slovane kljubu nasprotnemu povelju preko glediŠčnega trga na borzni trg, da začne prepir z odhajajočimi Italijani. Mi vemo namreč, da je bil ta „zli duh« Jajčič, ki je baje vodil Slovane iz Velikega trga na Borzni trg, prijet takoj s prva na Velikem trgu, ko se je prvič zavpilo od obeh strani. To napačno navedbo prijave slavne policije moral sem tudi pobijati, ker bi znalo to, ako bi bilo resnično, oteževati stališče Jajčičevo,	(Dalje prih.)
Ministri padajo vedno na — mehko. Ogerski bivši miuiitri pač nimajo vzroka tožiti, ker so morali odstopiti, kajti dobili so lepo letno pokojnino. Wekerle dobi 8000 gld., grof Julij Andrassy 4000 gld., Bela Lu-kacz 5000 gld., Kfttvtia 8000 gld., Iliero-niiny 8000 gld., Szilagy SOOO gld., državni tajnik frainasoni kolovodja Pulsky 4000 gld., — No, bodo že živeli, dokler vlada korupcija, ki dovoljuje take — pogače ! („Slov.")
„Kralj* loterije. Našim čitateljen je iz-vestno še v spominu, daje takozvani „kralj" loterije Melhior Karkaš pred nekaterimi leti osleparil za ogromno svoto ogersko loterijo. Dobil je 4'/* let ječe. To svojo kazen vrši v Segedinski ječi. Dne 23. t. m. prestane kazen in, kakor se čuje, priučil se je v kaznilnici mizarske obrti. Farkaš namernje odpreti v svojem rojstnem mestu Arad, kjer je l>il nekdaj magistralni svetovalec, mizarsko delavnico. Nadejati se je torej, da kani Farkaš živeti pošteno in menda opustiti igro na loteriji.
Našel se je dežnik. Minuli torek zvečer našel se je po koncertu Slavjanskega na potu o.l gostilne Stoka do kavarne Commer-cio svilen dežnik. Kdor ga je zgubil, oglasi naj se v gostilni gosp. Kravosa (Via Valdi-rivo hšt. 19, „A Ha Croce d i Malta *)
Sodnijsko. 261etni kmet Ivan Pekjar iz Koperske okolice živel je v večnem prepiru s svojim svakom Ivanom Kocijančičem. Dne 11. avgusta min. leta udaril Pekjar svojega svaka s škafom po glavi, in ko je isti pobegnil, metal je kamenje za njim, ga ujel, vrgel parkrat ob tla iu tolkel s kamenjem. Kocijančič pri vsem tem sicer ni bil težko ranjen, toda obolel je vsled strahu. Miuoli petek bila je pred tukajšnjim sodiščem raz-
prava proti Pekjaru, obtoženemu težkega telesnega poškodovanja. Obtožence je prijavil, d* je pretepel svojega svaka, toda izgovarjal se je s tem, da je bil jezen, ker je Pekjar trpinčil Kocijančičevo mater. Sodiše obsodilo ga je na 2 mesečno težko ječo.
Policijsko. V petek opoludne vtihotapil se je neznan tat v stanovanje zasebnice ge. Marije l'evetak v II. nadstropju hišo št. 13 ulica Malcanton in ukradel zlato žepno uro, srebrno žepno uro, par »zlatih uhanov, 68 gl. v gttevem denarju in 1 tolar „Marije Terezije*. Vsega skupaj odnesel je tat do 200 gld. vrednosti. Policijskemu ofie. g. Tizu pa se je posrečilo kaj brzo najti tatove. Minolo soboto že prijel je pri javnem vrtu v ulici GiUlia 191etnega težaka Karla Cernovitza iz Trsta, kateri je na sumu. da je pomagal pri omenjeni tatvini, naslednjo noč pa je prijel v veži hiše št. 1 ulice Carpison 37letnega brezposelnega klesarja Jakoba Žnideršiča iz Postoj ine in 27let.uega brezposelnega Josipa Brgoe-ta iz Št. Petra pri Postojini. Pri poslednjima dveh našli so izdatnejše svote denarja, o katerem siromaka nista znala, kako je prišel v njiju žepe. Vse tri izročila je policija sodišču na razpoloženje,
„Slovanski Svet". 3. štev. od 19. t. m., ima nasledno vsebino : O deželnih zborih.!— Naše posvetno razuniništvo in akademiška mladež. — Pesmi: a) Lermentova : Kaki, bt. Hoib 8Bt.n^u (v prevodu z lat. in cirilico in ru*k. izvirniku); b) Da sam jadan slavulj-ptica, (hrv.), c) He cTu;tnai ce (izv. srbska). — Boseniki jezik (Dalje). Slavjanski v Trstu. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Loterijske številke izžrebane dne 19. r. m. Trst	87, 41, 34, 50, 20.
Budimpešta 50, 16, 30, 60, 27. Line	53, 33, 62, 86, 7.
Koledar. Danes (22.): Vinko (Vincencij), mučenec. — Jutri (23.): Zaroka Marije Dev.; Rajmund, spoznavalec. — Zadnji krajec. — Soince izide ob 7. uri 41 min., zatoni ob 4. uri 45 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6T> stop., ob 2 pop. 14-5 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 21. Cesarje imenoval apostolskega administratorja rimsko-katoliške škofije Kotorske, U c c h 11 i n i j a, rimsko - katoliškim škofom v Kotoru.
BudimpeSta 20. Cesar je odpotoval danes zvečer na Dunaj ined burnimi Eljen-klici. Na kolodvor so došli baron Banffy, vsi ministri in načelniki uradov.
Paril 90. Dourgeois jo prevzel nalogo, da sestavi novo ministarstvo. V dveh dneh je došlo novemu predsedniku nad 600 brzojavk in adres.
Peterburg 20. Grof L o b a u o v je imenovan poslanikom v Berolinu.
Dunaj 21. Cesar je dospel je danee tu sem. —
Budimpešta 21. Poslanska zbornica je i z vel i la z 207 proti 146 glasom S z i I a g y-a svojim predsednikom in z 214 proti lf»2 glasom Berzeviczya podpredsednikom. (Tu imamo zopet jasno demonstracijo proti kroni, kajti znaao je v občo, da je Szilagyi na vzgorej najbolj nesimpatična oseba. Op. Ur.)
Trgovtneho br/ojnvka.
Eallmpeita. PSonlea za »pomlad 6 61- K BJ
PSenica »a jeneo 1895 G 99 do 7 00 Oven rt iiilAit 0,02 fl.03 IU nova 5 25 -585. Koruza aova rt,— do 6.16, Nova za maj-juni ri'20 6-22
PAonica nova od Jb ki), f. tf-«0—H 65, od 79 kil. f. fl'65—6-70, od sO kit. t. rt 70—0-76, od 81 kil. f. «75-0 80. od s-J kil. fnr 680—B.85. ■Tečuieii « 2.1- 810; proco GoO—6-H0. J'iuuicft: Sroilnje ponudbe. PopraSevanje boljo. Trg miran. Prodalo s« jo 21000 nit. »t. Vreme : m-gUno Praga. Ni>rulinirinii stmlkor r.a januvar f. 11-55 februar f. 11 70. mar« 11.82, mai 12-12 Hn§to£«.
Pru^a. litri 1'u^al novi, po.itavljeu v Trst in a cariim vred, odpoSiljatev prečoj f, 27 75-28 Jati. maic f. 27.75-28. - ConcaaniS z a januvar-mare t87B —. Četvorni za januar 29-50. V glavah ftotlih) s?« januvnr 29 50
Havro. Kavu Sjinto* ijooit «vi»r'go ta januvar 92.25, za maj 93-—. vedno rastoč«
Hambarj. HanniH tj.iinl itvoi H^n m januvai 75 75. maj 76.80» »eptamb^r 75-25. »talno, Dunajika bona a i. JanuvarJa
iaea
diinuH prciv^iruj
Državni dolg v pnpirju ....	lOO.Bti 100 50
» „ » siohru ....	10045 1005.%
Avutrijnka renta v zlatu . . .	125-95 125.50
„ v kronah . . .	98 tO 98-75
Kreditno akcij®..............40850 412*25
London lOLst........124.65 12440
Napoleoni.........9,!»0l/| »«8*
100 murk.........UHO 0O.W)
100 ital j. lir........46 UO 48'35
Dobroznaiia gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domaće .pri Prvnfkovcu") t Tratu,
ulica Bolltarlo it 12
toči kolikor v gostilni, tolikor pri voselic.tli v cokolski telovadnici, vedno U pristna vipavska, Prvaeka in kraška be a ln irna vina. — Sladki riesling v steklenicah, in modro fran-klnjo, vsaka stcklotiica drži 1 lit-r in veljt Co novč. — Postrežba je po&tena, cena zmerna. Kuhinja je pre-krbljeua m temnimi, toplimi in mrzlimi jodili.
1'riporoi-a no rojakom v Trstu iu z dežela
Toči ciiio tudi družinam 4 nvč. i-etieje, uho se oilczanie najmanj 5 litrov.
Letnik političnu društvo »Edinost* — Mavatolj iu odgovoru i uif-dnik : Julij Mikota. — Tiskarua Dolenc v Trstu.