M Z86.
v Ljubljani, g soboto, dne IZ. decembra 1908.

sa Jletrt leta „ sa en mesec „
Velja po poŠti s sa celo leto naprej K 26-— sa pol leta „ „ 131— 6-50 2-20
V upravniStvu:
831 celo leto naprej K 22.40 8« pol leta „ „ 11.20 ae Ietrt leta „ „ 5.60 cn mesec „ „ 1.90
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo )« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod ?ez
■ - dvoriS?e nad tiskarno). — Rokopisi se
(Gl* OTaiajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona l&eVo 74
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprcjema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 18 strani
Pred volitvami.
Volitve, ki nas kličejo prihodnji teden na volišče, se bodo vršile v čisto posebnih razmerah. Navidezni mir nas ne sme premotiti, da ne bi storili vsak svoje dolžnosti, in če tudi beli sneg pada na gore in poljane, ne sme nas zadržati, da ne bi oddali svojega glasu za svoje prepričanje in za bodočnost naše dežele.
V prošli dobi trdega boja je Slovenska Ljudska Stranka podirala sovražne trdnjave, dokler si ni priborila nadmoči nad nasprotniki. Bila je prava pomladna doba, polna življenja in mnogo obetajočih začetkov. Boj je človeku življenje, in v boju se razvijejo vse sile, da ustvarjajo za javni blagor. Tak boj, kakor ga je vedla doslej Slovenska Ljudska Stranka, je pot napredka, je pot do prosvete in do narodne samozavesti, ki je podlaga za srečen in obilen razvoj ljudskih sil. Zato se pa ne sme v nas omajati zavest, da moramo po začeti poti nevzdržno napredovati, da ne smemo položiti rok navzkriž, ampak da je zdaj šele prišel čas pravega dela.
Navidezni mir, ki vlada zdaj po celi deželi, ne sme postati za nas izkušnjava za lenobo, kajti to bi se takoj bridko maščevalo in nas oropalo sadov dosedanjega tlela. V zadnji hribovski vasi mora tleti zavest, da moramo tudi tedaj, če nimamo boja z odkritim sovražnikom, z vso močjo vedno manifestirati za stranko, da se tudi na zunaj pokaže njena sila, sicer prilezejo na vseh straneh takoj zopet nasprotniki na dan, najhujši naš nasprotnik pa bi bilo nezaupanje v lastno moč in v lastno delo.
Liberalna stranka na deželi ne bo mogla sicer nastopiti nikjer niti s približno podobno silo, kakor pri vseh prejšnjih volitvah. Nc bratoljubje, ne 20. september, edino le zavest slabosti jo je nagnila, da je proglasila abstinenco na deželi. Vendar ne popolno! V idrijskem okraju je liberalna stranka izdala parolo, da naj gredo liberalci volit socialega demokrata, in to bodo storili še marsikje drugod, zlasti liberalno učiteljstvo, ki je že itak z eno nogo v rdečem taboru. Dokler so imeli liberalci vso moč v rokah, je besnel boj po
kranjski deželi, ko se je okrepila Slovenska Ljudska Stranka, pa je zavladalo vse-povsodi pomirljivo razpoloženje. To je dokaz, katera stranka je prava, domoljubna stranka in ima odkritosrčni namen koristiti narodu. A iz miru ne sme nastati brezdelnost. Noben dan nismo varni, da nam ne nastanejo novi sovražniki, ki čakajo le trenutka, da bi začeli zopet razdirati naše delo.
Liberalizem v svoji stari obliki se je preživel in je prišel ob moč. A v pomlajeni obliki hoče nam iztrgati zlasti mladino. Pod imenom »svobodne misli« se razširja podla, brezverska agitacija, ki hoče z lažjo in sramotenjem udušiti kršč. misel. Ta agitacija se vrši tajno in javno. Da liberalizem ne počiva, nam pričajo liberalna telovadna društva, ki so jih začeli letos snovati tudi po deželi pod geslom protikatoliške «svobodne» misli. Gojenci teh društev se bodo z veliko večjo zavednostjo borili proti krščanski misli, nego dosedanji liberalci; bojeviti duh mednarodnega framasonstva, kakor se kaže na sestankih »svobodomiselcev« in v njihovih tiskovinah, jih napolnjuje s tako divjo strastjo, da ne moremo pričakovati od njih drugega nego vedno zopet ponovljenih bojev. In ta duh se ne razširja samo med moško, ampak tudi med žensko mladino, tako da raste v naši sredi nov zarod. ki je prepojen uprav jakobinskega duha.
Pa tudi ni resnica, da bi liberalci bili vol. okraje na deželi prepustili popolnoma nam. Koder jih je le par, ki morejo nekoliko migati, pa rujejo z vsemi močmi proti naši stranki, seveda previdnejše, nego so delali doslej. Pridobiti med kmečkim ljudstvom zopet tla za liberalno stranko. ie namen liberalne zadružne organizacije. Ta liberalna zadružna organizacija nima čisto nič kmečkega značaja. Na čelu jej je predsednik - trgovske zbornice, li-beralilo strankarsko uradništvo trg. zbornice je v nje odboru. Brez koristi in potrebe je, a vendar jo liberalci z velikimi žrtvami vzdržujejo, ker vendar upajo, da si ž njo pridobe oporo, s katero bi mogli ponoviti boj proti S. L. S. med kmečkim ljudstvom. Liberalizem se bo obnovil v obliki kričavega klofaštva. Boj ž njim bo hud in treba o pravem času biti opreznim, da si sedaj v toplem ozračju neke meglene
sloge ne vzgojimo sovražnikov, ki bi nas bili. ko bi se z našo pomočjo okrepili.
Pa je šc en sovražnik, ki izkuša sedanje razpoloženje zase izkoristiti. To je socialna demokracija, ki je svoje mreže raz-predla po celi deželi. Ce tudi ni nobenega boja. pa ona ne miruje. Ravno ta mir, ki sedaj vlada, bo v največjo korist socialni demokraciji, kajti v politiki pridobiva vedno tista stranka, ki se vojskuje, ona pa izgubiva, ki miruje. Ako bi vsled nezanima-nja bilo število naših volivcev pri teh volitvah manjše, bi iz tega izvajala socialna demokracija, ki bo prignala na volišče zadnjega moža, zase nove upe in bi slepila ljudstvo z volivnimi številkami ter dokazovala, da naša stranka peša, socialna demokracija pa raste. Socialna demokracija bo dobila sedaj pomoč tudi od učiteljstva, ki odpada od liberalcev in prestopa očitno v tabor internacionalne socialne demokracije.
Iz teh razlogov sledi, da moramo tudi pri teh volitvah napeti svoje moči in se ne smemo dati premotiti od brezdelnosti. Nevarnost r.as obdaja tudi v trenutku, ko zmagujemo. Zlasti naš kmečki stan je dolžan, da polnoštevilno nastopi v vsej svoji moči, kajti sedanje volitve se vrše v znamenju kmetskih zvez.
Zato pa, dragi somišljeniki po deželi, na dan volitve vsi na volišče in pokažite, da se naše vrste niso izredčile, ampak da s< se pomnožile in okrepile, pripravljene, da izvojujejo tudi še nodoče boje, ki jim zremo pogumno nasproti!
Slovensko vseučiliško vprašanje.
Dunaj, 9. grudna.
V današnji seji poslanske zbornice je govoril ministrski predsednik k nujnosti proračunskega provizorija in se dotaknil vseh važnejših točk notranjepolitičnega položaja. K sklepu je omenil, da je želja Italijanov po svoji pravni fakulteti opravičena; imeli so že svoje visokošolske u-redbe (Hochschuleninrichtuugen) in so jih v zadnjih letih zgubili. Sedanji položaj po-menja za-nje nasproti prejšnjemu poslabšanje. Zato hoče vlada isto z vso naglostjo izboljšati. Ze v januarju prihodnjega leta
bo vlada predložila predlogo za ustanovitev italijanske pravne fakultete.
Okraju laške univerze se govornik ne izraža, pač pa prinaša večerna »Freie Presse« komentar: »Die Italiener sollen ihre Uitiversitat haben und sollen sie, wetm die osterreichische Politik verniin-ftig ist, rn Triest haben.« In na drugi strani omenja isti list, da se začno v najbližjem času pogajanja interesiranih strank glede kraja laške univerze.
Caveant consules!
O nevarnosti laške univerze v Trstu se je že pri nas precej pisalo in še več govorilo, in ne bi zopet prihajal na isto točko, če se ne bi bil oglasil neki slovenski dnevnik s to 'zahtevo, seveda nekoliko modulirano: laško m slovensko univerzo v Trst, in sicer pod eno streho! Ne vem, koliko odmeva je našla v javnosti ta zahteva, ali zdi se mi silno neumestna z gospodarskega in kulturnega stališča.
Treba je tudi pomisliti, da so Lahi istočasno, ko so zahtevali svojo univerzo v Trstu, peli razne iredentovske pesmi. Pokazali so smer, ki se hočejo naprej v nji gibati. Cela Italija je pokazala, da umeva , kaj je Trst za Lahe, kaj laška univerza v Trstu za prodiranje laške misli in narodnosti v južne kraje Avstrije. In vkljub vsem tem očividnim pojavom se upa pisati uplivni pravnik (prof. Broekhausen), da ne pomenja laška univerza v Trstu ni-kake nevarnosti za Avstrijo, in prav gor-ko se zavzema za njo tudi židovska »Freie Presse«. Vemo, kaki so bili nagibi vlade in uplivnejših faktorjev, da so se tako hitro postavili na stran Italijanov. Toda za nas Jugoslovane, in upam, da za Slovane sploh ti nagibi ne bodo merodajni. Mi smo stali iti stojimo slejkoprej trdno na stališču: Lahi, roko proč od Trsta! Ze sedaj se moramo z vso silo boriti proti laškemu elementu na jugu; če bo pa isti ojačeu s tako kulturno silo. potem bo naš boj še veliko manj uspešen.
Trst in lega ob morju sploh je veliko naravno bogastvo iu prirodna moč in izrabil jo bo tisti, ki bo najbolj zmožen. Če pripustimo Italijanu, ki je že sedaj gospodarsko mnogo močneji, da se še bolj ojači, tedaj ne samo, da krhamo sebi orožje, nego ga tudi brusimo za nasprotnika. Pri gospodarskem boju ne odloča število mase; naj še tako apelujemo na svojo ve-
LISTEK.
Anton Hedoed: Poezije 11.)
Založila »Katoliška Bukvama«. Ljubljana 1909.
Kakor je slovenska javnost sprejela I. zvezek A. Medvedovih poezij s priznanjem, s katerim ga je po pravici postavila med prve svoje pesnike v novejši dobi, tako bo brez dvoma pozdravila tudi II. del, ki je pravkar izšel. Veliko pesmi je v njem zbranih — 121 — v treli delih: V samotnih urah — Milim dušam in nemilim — Romance. In ta obsežnost je bogata ter globoka, kakor smo pač od Medveda vajeni, ki nas tudi topot ni varal. Neizčrpna je njegova sila, markantna njegova oblika, nevsakdanje njegove misli. Kaj ima njegova časi trpka krepkost opraviti s tisto nasladno in pusto sentimentalnostjo, katero sipa ta ali oni moderni in nemoder-ni slovenski pesnik z duha morečo raz-košnostjo, ki pokriva le beraštvo misli ter nemoškost čustev? Kaj pomenjajo vse tiste naivne tožbe proti verzom kakor sledeči :
* Cena broširani knjigi -t K, v ezani S K -Id v. Dobi se v »Katol. B u k v a r n i- v Ljubljani.
V vihravi dobi let ponudil mi je kupo svet, ko sem se tesno ž njim sprijaznil. Prijel sem kupo sladko vnet, pokusil in izpraznil.
In zdaj? Kaj čaka me še tu? Kam ubežim spoznanja zlu? Vsa radost in gorest spomina ležita mi na duše dnu kot motna usednina.
A. Medved je vse, kar opeva, tudi v sebi predelal, zato ni nič, kar podaja, nezrelo, vse do dna opazovano ter izvirno. V dveh, treh potezah vjame in nariše podobo, ki v njej vibrira resnično življenje. Zato ni pri njem nič nepotrebnih pritiklin, nič banalnosti. Tako ti slika delavca:
Željan si vstajenja iz groba, ki dneve pretvarja ti v noč. Ziv stroj si med mrtvimi stroji, tiran izsesava ti moč. A kakšna je tvoja ideja, ki zanjo boriš se mrjoč?
Idej a globoka, visoka! Da človek si — trpka zavest — da hočeš kot človek živeti, da delo rodi naj obrest. In kakšno je tvoje orožje? Le trudna, povešena pest.
Medved je naš poet-mislec. Kar je razboljenega v njegovi duši, opere v studencu samospoznanja; česar ne more doumeti slabotni, v lastnem obupu in prevarah se topeči duh, to premaga tista življenjska modrost, ki je A. Medvedu lastna, zanj tako kakor za nobenega drugega značivna. On povzdiga srca, oplemeniti žalost in v šoli njegovega trpljenja zori sad najglobljega spoznanja. Le taki duši zamore Bog reči:
Kako si prounieti znal veličja mojega strmine, ljubezni morje in miline, skrivnosti mojih globočine kako? In slepec bi ne pal!
Navlašč me nisi žalil, ne. Bolan, iščoč željan nečesa, iskal si mene iu nebesa. Pretrgana je zdaj zavesa, iz srca tj odpuščam vse.
Še zveni zvonko in krepko Medvedova pesem in vedno več čestilcev ter prijateljev bo našla, čimbolj dozorevamo za tako resnobno liriko, ki izpopolnjuje pesniške ideale Gregorčičeve. Medved pomeni dozdaj višek na tej razvojni črti, po kateri bo moral iti vsak, kdor bo hotel pognati korenine tudi v ljudstvu. Ni mogoče. da ne bi se klanjali srcu in ne timeli
duha, ki življenje pojmuje tako visoko in globoko:
Jaz iščem bližnico do smotra, čeprav se sam po njej peham, jaz ne proslavljam srednje poti, ne vprašani kod, jaz vprašam — kam.
Takih mož, ki ne hodijo po srednji pati, potrebujemo še več. Bodi nam A. Medved kažipot do najblažjih vzorov, njegove poezije pa naj postanejo last narodova za vse čase.	F. T.
Slovansko pismo.
Nasledki praških dogodkov. — Nemški terorizem v justlci. — Nov poljski dnevnik. — Katoliško dijaško društvo v Lvovu. — Reforma praznikov na Bolgarskem. — Novo razcepljenje delavske organizacije na Moiravskem. — Slovanski zemljevid.
— Iz Rusije.
Praški »Čcch« piše: Povsod je zdaj mogoče opazovati, da je v zadnjem času češko občinstvo obrnilo svojo pozornost in naklonjenost k češkim trgovcem iu obrtnikom. Zlasti možje pazijo na ženske in jim svetujejo, da poprej, nego vstopijo v prodajalnico. dobro pogledajo tvrd-ko in da naj pazijo na prodajalniško osob-
dijaštvom. V takih bojih vidim vedno nekaj negativnega: zgubi se veliko energije, ki je uspeli nikdar ne pokrije; naše dijaštvo bo moralo iti med narod in tu širiti praktično izobrazibo, to bo bolje in uspešneje narodnostno delo in tudi gospodarsko, kot pa prepir z laškim elemetom. Z gospodarsko izobraženim in dobro organiziranim narodom najlažje izpodrinemo vsakega nasprotnika.
Ljubljana leži sredi slovenske zemlje, naravno da je toraj najbolj pripravna biti nekaka kulturna in gospodarska vez vseh slovenskih pokrajin. Naša zgodovina sicer poroča, da so mnogokrat prihajale inicijative iz periferije, zlasti Vošnjak slika v svojih »Spominih«, kako so bili Ljubljančani zasipanj in so jih morali pokrajina drantfti. Novejša dejstva pa kažejo. da je baš Ljubljana pripravna, da se dviga nad pokrajino.
Trditi pa, da »Ljubljana bi pridobila (namreč z univerzo), ali Bog zna, ako kaj porabnega za drugo Slovenstvo« se mi zdi toliko, kot neuinevati pomena univerze sploh ali pa malo ceniti našo bodočo aka-demično državico. Ljubljana bo v kratkem zvezana na vse štiri strani z vsemi ostalimi slovenskimi in jugoslovanskimi pokrajinami. Naravno je, da bo to tudi najprfkladneji centrum, od koder se bo najlažje in najhitreje širila prosvetna in gospodarska organizacija širom naših pokrajin. Mi vedno pozabljamo, da se bo položaj Ljubljane z novo železnico zelo izpremeni'1 in le v nas samih bo ležeče, če bomo znali to priliko izrabiti, če bomo dostojno pripravljeni na veliko delo, ki nas čaka. Mi se ne borimo samo proti Lahom, nego tudi proti Nemcem. Ce se preselimo v Trst, bodo potem lažje na severu prodirali Nemci. H koncu koncev pa ne zavisi toliko delovanje naše bodoče univerze od kraja, nego od naših profesorjev in našega dijaštva!	J. A—ič.
Zaupniki S. L. S.! Sveta Vaša dolžnost je, storiti vse, da pridejo vsi naši volivci na volišče!
Društvo zdrnunlhou . no Kranjskem.
(Dopis iz zdravniških krogov.)
2(1. septembra sta se križali sloven-	i
ska in nemška pot, nastalo je novo, zgo-	i
dovinsko križpotje. Nemštvo se je vzdr-	i
ževalo pri nas na neverojetno umeten	■
način, da je igralo vedno vlogo tretjega,	!
ki spravi v vsakem slučaju dobiček, in iz-	j igravalo Slovence proti Slovencem. Zdaj
je zrak čist in polje svobodno za novo in	i plodno delo!
Dva kulturna sveta si stojita nasproti;	I
dva veletoka krvi si drvita nasproti, kul-	i
tura slovanske in germanske krvi. Naša	|
rasa ima vso drugačno sestavo, čisto dru-	j
gačc reagira, kakor germanska. Ta poseb-	j
na reakcija vpliva na cel razvoj našega	1
dušnega in tejesnega življenja, nje odsev	i se zrcali v vsaki naši misli, v vsaki kretnji.
Anglo-germanska pasma je najglas-	i
nejše in najrazločnejše v naših dneh svoje	!
posebnosti javila v Darvinu. Bismarcku in Nietzscheju: kultura železne pesti, boj za obstanek, absolutna zmaga iu vlada moč-! nejšega. Duša in gibalna sila slovanske j kulture je religija, kakor dokazujejo ve-I liki možje vseh slovanskih narodov. V re-j ligiji, v pravičnosti je naša moč. German-; ska kultura je predvsem intelektualna, j slovanska predvsem etična. German za-j tira in se razširja nekako iz notranje po-; trebe; Slovan samo primoran, v reakciji, ! v obrambi. Tej spoznani, v krvi temelječi i resnici se ne smemo upreti, ampak ji ugla-| diti pot in ji široko odpreti vrata. To je j filozofija 20. septembra, govorila je z ar-! gumenti, ki smo jih globoko začutili.
Naša kri nam veleva pred vsem pra-j vičnost. Radevolje priznavamo, da so I dandanes Nemci med najkulturnejšimi narodi na svetu. Ali smešno je govoriti v zgodovini o hvaležnosti! In še smešnejša je trditev, da se imamo Slovenci zahvaliti za to bore kulture, kar jc i nam je ostalo — ne, kar smo je pridobili samo Nemcem. Odkod pa imajo Nemci svojo kulturo, komu pa so oni hvaležni? I To je ravno tako, kakor če bi prišel raz-I bojniški pirat in mi uplenil vse moje bo-I gastvo in ga naložil na svojo ladijo; za j drobtine, ki mi jili milostno trosi za to, da | mu v galeri kot suženj veslam in vozim | brod mojega bogastva, pa naj razbojnika i proslavljam hvaležno pred celim svetom ' kot svojega največjega dobrotnika. Premišljujte, o vi sinovi gospodskega rodu, to bajko o gusarju in njegovem sužnju!
Fiat applicatio !
Te dni se vrši občni zbor »Društva zdravnikov na Kranjskem«. Malone vsi inteligentni stanovi so zavzeli delavna mesta mej ljudstvom, tako da jim je ljudstvo hvaležno. Samo o zdravniškem stanu se ni slišalo doslej ničesar, k večjemu o kakih umazanih medsebojnih intrigah, ki so vzbudile v občinstvu precej sumljive pojme o tem stanu humanitete. Cas je, da se stvar preokrene! Živimo v časih velikega socialnega preobrata, in zdravstvena vprašanja stopajo na prvo mesto. Ali jih ljudstvo samo naj reši preko in proti poklicanim zastopnikom in varuhom ljudskega zdravja? Zdravnik, mej ljudstvo. organiziraj javno zdravstvo, skrbi za ljudsko zdravje, za naš najboljši in najzanesljivejši obratni kapital!
Te socialne nebrižnosti in nedelavnosti zdravniškega stanu so krivi največ tisti politični alkimisti, ki vlivajo v isto retorto ogenj in vodo. Doslej so se zbirali slovenski in nemški zdravniki v istem »Društvu zdravnikov na Kranjskem«; Slovenec je govoril slovensko, Nemec odgovarjal nemško in nazadnje so vsi skupaj čebljali nemško. I Slovenci i Nemci smo težko občutili ves čas to neodkritosrčnost, dušečo moro te nenaravne zveze, ki je zavirala vsako resno in plodno delo. V teh burnih časih je za Nemce vendar hinavstvo in narodno izdajstvo, če se bratijo s Slovenci v istem društvu; pravilo primitivnega kavalirstva jim veleva, da se prostovoljno, iz lastne inicijative častno odtegnejo in priznajo: »Mi Nemci smo samo Nemci, kakor ste vi Slovenci samo Slovenci. Naša zgodovina in bodočnost hodi svoja pota.« Clara pacta, boni amici. In mi slovenski zdravniki se javno izpove-mo. da smo v tem oziru močno grešili, ker nismo bili v stanu, zbrati toliko moralne sile, da bi bili že izdavna zahtevali odkritosrčno in pošteno ločitev. Zamujeno
hočemo popraviti in za pokoro začeti tem intenzivnejše delo.
Razmere zahtevajo v prvi vrsti, da se preosnuje »Društvo zdravnikov na Kranjskem« v »Društvo slovenskih zdravnikov«, ki naj združi vse zdravnike slovenskih provincij. Delo si naj razdelita dva odseka: 1. Znanstveni; 2. odsek za gospodarske interese stanu in socialno delo. Vsako cepljenje inočij škoduje v času, ko obstoji vsa umetnost taktike in vsa izdatnost uspeha v koncentraciji sil. Poslovni jezik društva bodi seveda izključno slovenski. Cehe si vzemimo za vzor! Istočasno si moramo ustanoviti lastno glasilo, kajti organizacija brez glasila je kakor telo brez duše in vesti. Ker bi pa realne razmere omogočile lastno glasilo samo z velikimi žrtvami, pridružimo se bratom Hrvatom, ki so nam svoje izborilo ureje-vano, že več desetletij izhajajoče glasilo Lječnički Vjestnik« že ponudili na razpolago. Lahko bi se stopilo v dogovor tudi z brati Cehi. ki izdavajo že strokovni tednik. Loschner - Maderjeva ustanova preide seveda v upravo preosnovanega društva, kajti ta denar so znesli ustanoviteljem slovenski bolniki na slovenski zemlji: pokojninski zaklad naj se loči v samostojno institucijo z lastnim delokrogom.
Nemški zdravniki morajo sami uvideti, da je tako najboljše. Za moderno socialno stran 'zdravniškega poklica v prid zlasti takozvanim nižjim slojem, jim itak veliko ne more biti. ker niso z našim ljudstvom nič zvezani. Kar se stanovskih interesov tiče, se lahko sami organizirajo, kakor se hočejo in kjer bo temporerne skupnosti treba, se bo že našla. Slovenskim zdravnikom pa velja:
Medice, cura te ipsum!
Doctor junius.
§5
Agitirajte od hiše do hiše, od vasi do vasi, da se v ponedeljek zbere mogočna armada za kandidate Si L. S.
Knlto se sodi slovanskim ul-soRošolcem v Inomostu.
I n o m o s t. 10. dec. Slovanskim visokošolcem na Dunaju in v Gradcu pot ni baš posejana s cveticami. Toda še neprimerno veliko huje kakor v imenovanih mestih, preganjajo slovanske visokošoice v Inomostu. Nikdar nisi varen, posebno še v zadnjem času. da te ne napadejo ob belem dnevu sredi najživahnejše ulice, če si tako predrzen, da govoriš v kakem slovanskem jeziku. Sicer ni čuda, ker so profesorji sami na univerzi najzagrizenejši sovražniki Slovanov. Kako se pa razlikujejo dijaki od svojih profesorjev, se je pokazalo lansko leto ob VVahrmundovi aferi. Za profesorij in nemškimi visokošolci pa tekmuje v sovraštvu nasproti Slovanom prav uspešno zlasti meščanstvo. Kamor prideš, te zba-dajo, zasmehujejo in dejansko napadajo, če pokažeš, da si Slovan.
črno, pripoznavati moramo vkljub vsemu temu moč kapitala Ln kulture.
Kraj, kjer bo stala bodoča laška ia-kulteta, je gotovo bistveno v zvezi z osnovanjem fakultete same, ki se bo istočasno odločila potom zakona. Couci je sicer nasvetoval vladi, naj potoni ministrske na-redbe preloži že obstoječo laško fakulteto iz Inomosta v Trst. Ali vlada gotovo ne reflektira na ministrsko naredbo, ker je obljubila predložiti zbornici zakonski načrt, kar se tudi strinja z osnovnim državnim zakonom z dne I. grudna I. 1867., št. 1-11. obč. drž. zak. § 11 al. i). To bo mogoče le kot nujni predlog, ki je treba zanj dvetretjhiske večine. Da je ista brez Slovanov nemogoča, je jasno. Kot pogoj glasovanja za to nujnost, bodo lahko dobili naši poslanci i druge glasove za nujnost svojega predloga o slovenski univerzi. Tako bo prijadrala naša univerza v zbornico; upajmo, da ne bo od tega daleč pot v Ljubljano. — Tudi za Trst bo potrebna v zbornici večina; če vsi Slovani nasprotujejo, bo laška univerza v Trstu pač nemogoča.
Ni davno tega, kar so sami laški poslanci vladi namignili, da so končno zadovoljni tudi z univerzo na Dunaju, če bi bila ista absolutno nernožna v Trstu. To je za nas Slovence jako važno: Lahi sami računajo, da bo Trst nemogoč in se deloma zadovoljujejo z Dunajem, in to še, predno smo mi zavzeli opozicionahio stališče.
Radi tega se lahko toliko odločneje postavimo na stališče, da je laška univerza v Trstu nemogoča; ista naj bo na Dunaju in v tem lahko podpiramo tudi mi Lahe.
Preostane nam izbirati zase Trst ali Ljubljano. Ce izberemo Trst, je a priori izključeno, da bi se Laiii zadovoljili z Dunajem! Ce zahtevamo mi Trst, ga bodo tudi Lahi. in potem se uresniči ideja gosp. dr. Slanca. Ali bi bilo to za nas koristno?
V Pragi stoji češka in nemška univerza pod eno streho. To ni povzročalo bogve kakih prepirov med dijaštvom obeh narodnosti. Ali bi bilo pa mirno v Trstu? Zelo dvomim. Slovenec in Ceh. Lah in Nemec. Naša kri je vroča, laška še bolj. Vedni boji in pretepi bi bili neizogibni. »Sterljali se bodo, ubijali se bodo dijaki!« piše sam g. dr. Slane. »Naj se, dostikrat se ne bodo, se bodo že naveličali sedeti v ječah in pride čas, ko bo to vse prav tiho postalo.« Toda pomisliti moramo, da taki boji prvič silno škodijo univerzi in di-jaštvu pri pouku in celotnem napredku, drugič pa tudi silno slabo vplivajo na značaj vseh interesentov. Ne samo nekulturno, tudi nemoralno je. da bi postala univerza torišče surovih spopadov.
S tem nočem pa nikakor reči. da ne bi imela univerza velikega političnega in narodnostnega pomena. Naši profesorji ne bodo imeli naloge — vsaj prva generacija ne — gojiti samo teorijo kot tako in vzgajati domačo birokracijo, nego predvsem se udeleževati vsega našega gospodarskega razvoja, pri vseh organizacijah, prosvetnih in gospodarskih, dajati direktivo. če bodo za to, seveda. To velja v prvi vrsti o juristih, zlasti narodnih gospodarjih in državnikih. Tako se je godilo pri Cehih, tak razvoj mora ali bi vsaj moral biti tudi pri nas.
Sem in ostanem torej mnenja, da je Ljubljana za tako delo najbolj pripravna. Naše dijaštvo tudi ne bo imelo časa, da bi ga tratilo v boju in prepiru z nasprotnim
je iu na češka naznanila čeških tvrdk v dnevnikih. Zadnji dogodki so povzročili ne samo veliko ogorčenje, temveč so imeli tudi praktične nasledke. Vidi se, da se je češko občinstvo prepričalo, da ne zadostuje samo peti in demonstrirati, ampak da je treba demonstrirati z denarnim mošnjičkom v roki. In v tem pogledu je že nastal velik preobrat. Skoraj vse češke tvrdke ga že čutijo: kupci se množijo, množi se vzajemno zaupanje. Mislimo, da češki trgovci bodo imeli iz prekega soda, ako bi tudi trajal do Božiča, le veselje in finančni uspeh.
Nekaj čudnega se je zgodilo pri okrožnem sodišču v Novem Jičfnu na Morav-skem. Tolpa nemških nasilnikov je pobila na dan proslave cesarskega jubileja vsa okna v češki šoli jn češki Besedi v Novem Jrčrnu; pri tem je bilo ranjenih tudi nekaj gostov češke Besede. Skoda se ceni na 2000 K. Preiskovanje zoper nemške na-silnike je vodil preiskovalni sodnik Ceh. g. dr. G. Nemškim nasilrukom, izmed katerih je bilo nekoliko zatvorjenih. to ni bilo po volji ter so proglasili, da češkemu sodniku ne bodo odgovarjali, da hočejo nemškega sodnika. Pripeljal se je iz Brna nasilnilkom na pomoč poslanec dr. Freisler ter po njegovem prizadevanju je predsednik deželnega sodišča Stegman odvzel preiskovanje dr. G. hi ga je izročil nemškemu sodniku K., ki niti preiskovalni
sodnik ni. Omeniti treba, da dr. G. spada k najboljšim sodnikom na Moravsketn.
Buršaki v Pragi začenjajo zopet nositi svoje barve. Društvo buršakov »Ost-mark« je protestiralo pri praškem policijskem ravnateljstvu zoper prepoved nositi barve in odznake ter se je rz istega razloga pritožilo tudi pri namestništvu. Buršaki torej ne dajo miru. V tem slučaju ne pomaga samo prepoved nositi barve, temveč je treba storiti odločen korak, namreč razpustiti društva buršakov v Pragi.
Znani slovaški rodoljub I. Pristupny je te dni nastopil svoj trimesečen zapor, h kateremu je bil obsojen radi nekega dopisa. ki je bil objavljen v slovaških »Lu-dovili Novinah«. — Lrst Lud. Noviny« je iz uradniških krogov izvedel, da je ogrsko ministrstvo železnic poslalo vsem železniškim ravnateljstvom, zlasti tistim, ki se nahajajo v »nevarnih« krajih, pismo, po katerem se morajo samo Mažari sprejemati v železniško službo. Slovaki pa, kolikor jih je že v službi, se morajo ob službo dejati, oziroma na nje strogo paziti. V Rutikah so že začeli Slovake od službe odšla vljati.
Od 1. decembra je začel v Varšavi izhajati nov velik dnevnik pod naslovom »Dzieri«. ki ga je ustanovil in ga ureja znani varšavski publicist Štefan Gorski. List bode nepristranska slika sedanje dobe, stražnik narodnih poljskih koristi, oprtih
na napredek dobe hi široko demokratizacijo poljskega ljudstva.
V Lvovu se je ustanovilo novo društvo poljske mladine pod naslovom »Lwowski klub akademicki«. To je v Lvovu prva organizacija katoliške poljske mladine.
Bolgarska vlada bode še v sedanjem zasedanju predložila sobranju zakonski predlog o reformi praznikov. Po ti reformi se bodeta odpravila dva praznika po Božiču in po Veliki noči. nadalje praznik sv. Janeza Krstnika, zato ker so nekateri preveč delavni Bolgari prišli do spoznanja, da bolgarski koledar ima preveč praznikov, nekateri so celo izračunih, da prazniki v bolgarskem koledarju znašajo eno četrtinko celega leta. Zoper to namero vlade se že zdaj vzdigujejo glasovi, ker dotični prazniki se slavijo na Bolgarskem zelo slovesno že od pamtiveka iu z njihovim odpravljenjem bi se razžalilo versko čuvstvo bolgarskega naroda.
Srbski konji preko Bolgarije. Srbska vlada jc naznanila bolgarski vladi, da namerava preko Bolgarije voziti 1000 konj, kupljenih v Rusiji, za srbsko armado. Bolgarska vlada jc odgovorila, da temu ne bode nasprotovala, ako se konji podvržejo ; petnajstdiievni karanteni v bolgarskih pristaniščih, Varni in Burgasu.
Bolgarsko društvo »Slavjanska Bese-■ da« v Sofiji je izdalo zemljevid Fvrope z
označenjem vseli slovanskih narodov in njih naselbin. Zemljevid je velik, blizu en meter dolg in zelo krasno opremljen. V enem voglu zemljevida so objavljeni statistični podatki o številu slovanskih, germaitskiih iu romanskih (narodov v Evropi.
Muzej na selu je gotovo redka prikazen; in vendar se nahaja v selu Akšunt na posestvu veleposestnika Polinavova v simbirski guberniji. Muzej, ki je lastnina g. Polinavova, je pristopen »navadnemu mužiku in tudi učenemu strokovnjaku, ti. Polinavov si je sezidal v svojem parku za muzej posdbno hišo v starogrškem slogu. Muzej ima nekoliko oddelkov, ki so vsi zelo bogati po kakovosti in tudi kolikosti. Najbolj zanimiv je oddelek, ki se v njem nahajajo predmeti ruskega narodopisja.
Moskovski mestni župan (gradona-čehiik) je priporočal mestni dumi, da v najkrajši dobi izda strog ukaz, po katerem bi se vse jestvine v prodajalnicah zlasti pa tiste, ki se prodajajo na javnih mestih, varovale pred prahom in razno nesnago s posebnimi steklenimi pokrovi, dalje naj bi se vse jestvine v prodajalnicah, zlasti potiskan papir. Posnemanja vredno!
List >Novaja Rus« poroča, da na pe-terburški univerzi obstoji »Liga svobodne ljubezni«. Pravila »Lige« so polna ciničnih posebnosti. Po pravilih se kaznuje izdajstvo tajnosti -Lige« s smrtjo.
I. priloga „Sloveneatf *«e286. dinš 12« decembra 1908.
Visoko kulturno izobraženo (!) nemško meščanstvo, pa i celo oni, ki se prištevajo k višje izobraženim, splošno nc znajo razločevati med raznimi slovanskimi rodovi. Za časa ljubljanskih demonstracij smo bili vsi tukajšnji Slovani Slovenci. Sedaj, ko so bili nemiri v Pragi, smo pa zopet vsi ali Čehi ali Srbi.. Seveda, če sta dva Slovana skupaj, že sumijo pro-tiavstrijsko zaroto in jih takoi inzultirajo. Kadar ima tukajšnje hrvatsko akademično društvo »Velebit«, ki jedva da životari, svoj občni zbor, je najtežje, ker je treba vselej iskati lokal. Pogosto so že prehodili vse mesto, povsodi povpraševali ter so šele drugi dan dobili gostilno, kjer so smeli zborovati. In tako se godi Slovanom pri vsaki stvari. Toda to bi še ne bilo najhujše. Nemška kultura poganja še mnogo lepše cvetke. Pred nekaj dnevi so zave-čera brez vsakega najmanjšega povoda napadli dva hrvaška visokošolca-medicin-ca, ju pobili na tla., tepli in suvali in enega z boksarji tako pretepli, da je čez četrt ure ležal na ulici, ne da bi se policija zmenila kaj za to. Pretečeni teden so bili hrvaški in srbski visokošolci trikrat napadeni in krvavo pretepeni. Zlasti pri zadnjem napadu so tako udrihali po njih, da bo marsikdo še dolgo čutil na svojem telesu moč nemške kulture.
Človek bi Hrvatom in Srbom to skoro privoščil. Saj so bili lansko leto ob Wahr-mundovi aferi ravno ti Hrvatje in Sr bi oni junaki, ki so z nemško-nacionalnimi burši zborovali v znaku frankfurtarice ter ž njimi demonstrirali proti vsemu, kar ni bilo nemško-nacionalno. Letos jim pa vračajo burši in meščanstvo to uslugo z batinami in boksarji. Toda še dvomim, da bi se spametovali naši južni bratje.
Slovanskih dijakov na treh posvetnih fakultetah ni niti 50, in med njimi so samo trije Slovenci. Največ je Hrvatov, ker hrvaški medicinci-štipendisti morajo tu študirati. Toda še to malo število se leto za letom krči, ker gre vsak še vseeno rajše na Dunaj ali pa tudi v Gradec, kjer je bolj varen in kjer bo tudi živel mnogo cenejši.
Volivci S. L. S.! Apeliramo na Vašo zavednost, da pridete v ponedeljek vsi na volišče!
Državni 3bor.
Dunaj, 11. decembra.
Reforma poslovnika.
Zadnji divji prizori v zbornici so opozorili razne parlamentarne kroge, Ja imamo odsek za reformo poslovnika. Danes se je zbral ta odsek, v katerem je tudi min. predsednik baron Bienerth priporočal primerno reformo zborničnega poslovnika. Naglašal je: Med vsemi večjimi evropskimi parlamenti je avstrijski edini, kateri ima svoj poslovnik še iz leta 1873. Tedaj se je število poslancev zvišalo od _'03 na 353, danes šteje zbornica 516 poslancev, poslovnik pa je ostal stari. Pomanjkljivost poslovnika je splošno priznana. Razne stranke in prejšnja vlada so opetovano naglašale nujno potrebo boljšega poslovnika. Nekaj kričaeev more
preprečiti redno delo zbornici, in predsednik nima nobenega pripomočka. Za ob-strukcijo pa je sedanji poslovnik kakor nalašč ustvarjen. Petdeset poslancev more sploh razgnati parlament. To je odprta rana našega javnega življenja. Doslej pa so se vse manjše stranke upirale reformi, strožjim določbam poslovnika, ki je najboljše sredstvo proti mogočemu terorizmu večjih strank. Temeljita reforma bode torej šele mogoča, ko sc ublažijo narodna nasprotja. Na vsak način pa so že danes nujno potrebne, pa tudi mogoče nekatere ostrejše določbe proti zlorabi govorniške svobode in poslanske imunitete. Taka reforma more tudi pospeševati in ojačiti parlamentarno življenje.
V Odseku so razni govorniki priporočali strožji poslovnik, celo posl. Perners-torfer se ni protivi! izraženim željam. Izbran je bil posl. Steimvender, da izdela načrt novega poslovnika. Večina govornikov je tudi izrazila željo, naj se dovolita še dva podpredsednika, in sicer za Rusine in Italijane.
Proračunska razprava.
Začetkom današnje seje je izostala navadna mačja godba čeških radikalcev. Zadovoljni so bili, da so zapisnikarji dobesedno prečitali nove vloge.
Prvi današnji govornik je bil poslanec Hribar, ki je med živahnimi medklici poslanca Malfka, Marckhla, Einspinnerja in drugih pojasnjeval znane dogodke v Ljubljani. Dokler je posl. Malik prodajal svojo neslanost, je bilo precej živahno v zbornici. Ko pa se je govornik spustil v vse mogoče podrobnosti slovenskih zahtev, oziroma potreb, razšli so se tudi klicatelji. Te podrobnosti, ki so izpolnile dolge tri ure, so tudi oslabile nameravani vtrs.
Soc. demokrat dr. Soukup je grajal zadnje izgrede v Pragi in pa one kroge, ki se igrajo z ognjem.
Tretji govornik je bil grof Sternberg, ki je debelo uro zabaval zbornico z mnogimi slanimi in dobrimi dovtipi. Ves njegov govor je napravil vtis, da govori v imenu visoke osebe, ki je vrgla barona Becka. Neusmiljeno je grof Sternberg bičal nedoslednost čeških voditeljev. V tem oziru je govoril le prežalostno resnico. Prizanesel pa ni tudi nemškim hujskačem. ki izrabljajo ulico za svoje strankarske in osebne namene. Razprava utegne biti v torek končana.
Idrijska realka.
Da hoče vlada podržaviti idrijsko realko, kaže proračun za bodoče leto. V proračunu za srednje šole je za zadnje štiri mesece bodočega leta vstavljenih 17.000 K izrecno za idrijsko realko.
Posl. Gostinčar je vložil dve interpelaciji, zaradi prepočasnih poročil okrajnih glavarstev o vremenskih nezgodah in zaradi podržavljenja idrijske realke.
Poslanec Grafenauer
ie pa interpelira! glede na koroške šolske razmere.
Avstro-0$rsko.
Pogodba krone z ogrsko koalicijo.
Ogrski poslanec PoIonyi je v seji ogrskega državnega zbora dne II. t. m. v daljšem govoru objavil točke o pogodbi z ogrsko koalicijo. Minister Andrassy je z medklicem izjavil, da graja objavo, a Po-
lonyi se je delal iz njega norca, češ, da smatra to za svojo dolžnost. Polonyi izjavi začetkom svojega govora, da se bo pečal le s tem, kar je koalicija sklenila z bivšim ogrskim ministrskim predsednikom Fejervaryjem. Neodvisna stranka je povrnila z visokimi obrestmi bremena, ki jih je prevzela. Čas je, da se pove, katere točke še niso izvedene. Prva točka določa, da se izloči poveljih in službeni jezik. Koalicija je zahtevala, naj vlada izda izjavo, ki naglaša narodove ustavne pravice, a izjave še do danes ni. Grof Appo-nyi je takrat tudi izjavil, da stopi v vlado le s ^"oiem, da se število vojaških novincev ne poviša prej, dokler se ne izpolnijo ogrske zahteve glede na poveljih jezik. Po tretji točki se je dovolil po delegacijah že odobren proračun za I. 1905 in 19(16 ter volitev kvotne deputacije. Četrta točka določa z ozirom na carinske in trgovinske zadeve, da se odobre že sklenjene trgovinske pogodbe in avtonomni carinski tarif. Razmerje med Avstrijo in Ogrsko naj rešita vladi. Neodvisna stranka je več izpolnila, kakor je obljubila. Peta točka določa, naj se sprejme hrvaška pogodba. Šesta točka določa, da se oproščata Ti-sova in Fcjervaryjeva vlada vsake odgovornosti. Osma točka določa, da mora vlada izpolniti vse sprejete dolžnosti. Zadnja naloga je, da izvede vsaj tako volivno preosnovo, kakršno je nameravala takratna vlada. Ko koalicijska vlada to izvede, izpelje nove volitve in odstopi. Ustavna stranka je dobila zgolj koncesije. Stavil se ji je le en pogoj, da izvede volivno preosnovo. Andrassyjev načrt pa ni niti toliko demokratičen, v kolikor to zahteva prestolih govor. Če ni hotel izvesti notranji minister splošne volivne pravice, bi bil moral odstopiti. Pogoldba ni zahtevala, da se poviša kvota, da se izpremeni poslovnik. da se priklopita Bosna in Hercegovina in da se zvišajo častniške plače. Niti ena stvar se pa ni sklenila, da bi se približala neodvisna stranka svojim smotrom. Poslabšale so se razmere na Hrvatskem. Bosanska deputacija je slavila v Zagrebu hrvatskega in ne ogrskega kralja. Zunanji položaj je brezupen. Govornik ugovarja, da se bo vladala zemlja, ki pripada ogrski kroni, kot državna dežela.
Aneksijska predloga in Hrvati.
V avstrijski zbornici se je posvetoval hrvaški poslanec Zagorac z jugoslovanskimi poslanci glede na enoten nastop z ozirom na aneksijo v obeh parlamentih. Definitivno pa niso sklepali.
Jugoslovani proti vladi.
Nemški listi objavljajo izjavo nekega voditelja Jugoslovanov o položaju, ki izjavlja, da je napravil Bienerthov govor na jugoslovanske poslance zelo slab vtis, ker se ni niti z besedico spomnil jugoslovanskih zahtev, kar je storil z ozirom na vse druge narode. Kakor vse kaže, dela vlada z vsemi sredstvi, da požene Jugoslovane v najstrožjo opozicijo, podpirajo jo alpski Nemci in pa italijanska iredenta. Nastane vprašanje, če bodo Jugoslovani veselo pozdravili priklopitev Bosne in Hercegovine v trenutku, ko pritiska Jugoslovane država ob steno, dasi jih najbolj rabi.
Preki sod v Pragi
se prekliče najbrže v ponedeljek, obenem se pa tudi prekliče prepoved o nošenju barv.
Hrvaški sabor
se, kakor poroča uradni brzojav, ne skliče prej, dokler ne bo zagotovljeno, da bo delal in dokler koalicija ne prekliče izjav starostnega predsednika.
Pretep v »Poljskem kolu«.
Po seji »Poljskega kola« dne 10. t. ni. je poslanec Olszevvski okiofutal poslanca Mleczka in mu izbil zob. Mleczka je tako sram, da je odpotoval z Dunaja. Olsze\v-ski je pozneje obžaloval klofuto.
Noben volivec naj v ponedeljek ne ostane doma, vsi glasujte za kandi= date S. L.S.!
Slovenci na Dunolu
Slov. katol. izobraž. društvo »Straža« na Dunaju, V/l, Franzernsgasse M, vabi k slovesni službi božji, ki se vrši v nedeljo, dne 13. decembra 1908 ob pol 3. uri pop. v cerkvi sv. Antona, XV., Pouthongasse 16 v proslavo petletnice, kar se je vršila tu prva služba božja, in na Miklavžev večer. ki ga priredi slov. katol. izobraž. društvo »Straža« na Dunaju 13. decembra 1908 v dvorani »zur schonen Schaferin«, VI. Gumpendorferstrasse 101, s sodelovanjem društvenega tamburaškega in pevskega zbora ter zbora »Danice«. Vspored: a) službe božje: Slavnostni govor. Gr. Ri-har: Brezmadežno spočetje, mešan zbor. D. Fajgelj: O salutaris hostija, ženski zbor. Slovesne litanije M. B. Slovesni Te Deuin. St. Premrl: Tantum ergo, mešan zbor. M. Bajuk: Vsi zbori zadonite! Sed-meroglasni mešan zbor. b) Miklavževega večera: Vogrič: Miramar, tamburaški zbor. Jenko: Pogovor z domom, mešan zbor. Slavnostni pozdrav: J. Aljaž: Ne zveni mi! Mešan zbor. E. Adamič: Lipica, mešan zbor. * * * Intermezzo iz »Hoffmannovih pripovedk«, tamburaški zbor. Živa slika. Nastop Miklavža. Razdelitev darov. Prosta zabava. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 6. zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društveni odbor naznanja: Darove, ki morajo imeti natančne naslove, sprejema do službe božje g. Kvas, VI., Gumpendorferstrasse 104. 11/10, pozneje pa odbor v slavnostni dvorani. Kdor more, naj prinese kaj darov za revne otroke. Knjige družbe sv. Mohorja so prišle, dobe se vsak dan po kosilu v »Danici«, VIII., Schonborngasse 9. IV. ali pa ob nedeljah popoldne v društveni sobi; VI. Liniengasse 38. Novo naročnino sprejema knjižničar. Članarino za leto 1909. sprejema odbor. Stražani, agitirajte za nove člane. Na Silvestrov večer 31. decembra se zbero »Stražani« v društvu, VI., Liniengasse 38. »Straža« proslavi svojo petletnico meseca februarja posebno slovesno. Na božični dan. 25. decembra je služba božja popoldne ob pol 3. uri v cerkvj sv. Antona, XV., Pouthongasse 16 s slovesnimi litanijami. Vsako izpremembo stanovanj naj javi vsakdo odboru radi vabil. — Društveni odbor.
Pozor volivcem in zaupnikom S. L. S. kočevskega in ribniškega volivnega okraja. Pri popisovanju glasovnic naj se pazi. da se zapiše pravilno kandidatovo ime: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. Napačno ie ime Vladimir.
K carskemu dvoru je prišel neki »prerok« z imenom Miler. Prosil je za avdi-jenco pri cesarju ter je prerokoval, da na spomlad izbruhne na Balkanu vojska. Hkrati bo nastala katastrofa med Angleško in Nemčijo radi Perzije. Napovedi okultista« Milera so napravile na carja presenetljiv vtis. Razun tega je Miler pustil pri carju zapečateno pismo z daljšimi prerokbami.
Novo razcepljenje delavske organizacije na Bolgarskem. Pred šestimi leti so se bolgarski socialisti razdelili na »široke« in »tesne« socialiste. Nedolgo potem se je tesna« socialna stranka razcepila zopet v »liberalne« in »konservativne« socialiste. Sčasoma pa so se »liberalni« in »široki« socialisti združili. Sedaj pa bacil cepljenja nadaljuje svoje delo. V konservativni tcsno-socialni stranki sc jc ustanovila posebna stranka, ki si je dala ime progresivna« ter se je odcepila od »tesnili« socialistov. K progresivni stranki je pristopila najprej učiteljska organizacija, potem brzojavno-poštna, čevljarska, pekarska in druge. Konservativno-tesni socialisti ostanejo pod vodstvom Blagojeva in Kjarkova; progresiisti se združijo s širokim) in liberalnimi socialisti.
Pismo Boltatusa Pepela.
> . '	.	'.-.v, Vf"' •
Gespud redehter!
Pr nas se ldje zmeri pr-tužujeja de Sluvenci nism a ena-kupravn u Austri: de ulada nas in naš ježek prezira in nas ud soje mize udriva.
Vidja, pa tu ni
res. kokr sm se ta teden prepriča in kokr jm črn tud tlela tu dukazat.
Enkat sm jamru, de je liedu na svet za žiut za me, ud kar sma se Sluvenci pusta vi na soje mige iu sma nemškem ušab-nežem hrbet ubmil. Puvedu sm, de iblan-skem Nemcem zavle tega tku trda prede, de sa mogl že pr čikeh začet šparat in de jest u mojmo čik-rajone. tam ud kazine pa

"	T
: ♦ V\ ,
'A^crt-jlVt	"t
du Trotlhale nubenga čika več na najdem in zavle tega velek pumankajne trpim.
Ta moj jamrajne je brau edn. ke ma usmilen srce in začeu sm se mu tku smilt, de sa mu souze u uči stupile in de je šou ' prec u trafika, sevede u dvajezična trafika. namreč u te trafik dve babnee tubak predajaja, ke ma ena dalš ježek, ket ta druga, napisan je pa zuni sam »k. k. Haupttubaktrafik« . kupu je tam en paj-kclc tubaka za 34 helarju in m ga franka puslou na moj antres.
Tu je blu mende za Mcklauža! Ke sa ble u pajkelce med tubakam take kure-nine, kokr tiste palce, ke jh za Mcklauža predajaja.
Jest sm biu tega darila tku veseu, de nism vedli, kua b iz nini naredu; kar škoda se m ga je zdel ofnat, ke sm s mislu: ><če dle ga uš gledu. tulk dle uš mou ceu pajkelc.« In gledu sm ga in gledu in za-gledu siti tam u enmo kote nadrukan »Fini hercegovinski tobak. 34 h.«
Astn, tle ga maš! sm s mislu! Ldje za-baulaja, de nas preziraja in naš ježek u Austri nazaj pustauiaja; pa ga še na pajkelce tubaka naprej prnašaja. Tu vnder ni prou. Sej nč na rečm, če se edn glih u kašn sil mal zlaže, ampak tku grdu lagat in naš ulad naprej metat, de nas nazaj pustaula, tu pa ni prou.
Pa tu še ni use! Kokr m je zadnč en znane prpoudvou. ke sm mu pujamru.
kuku Sluvenci pu nadoužnem ulad rči naprej mečeja, ke ni res; de tud na nahtereh bankuceh in ne sam na pajkelceh, najdeš u sluvenskmo jezik zapisan, čeprou tku mej-čkn, de kumi iz rešpetlinam bereš; ampak zapisan je pa le.
No, kar se bankucu am tiče, se jest nečm špeterat. al je gor tud pu sluvensk zapisan, al ne. zatu ke jh še nekol nism vidu ud bliz, še mn pa, de b jih kerkat u rok mou.
Unkat m je res dau en hišn pusestnk, tist, ke zmeri ta nar bi jamra, kašn sruma-ki sa hišn pusestnki u Iblan, ene šparkasa buklce in me prosu, dc b šou zajnga u Krajnska hranilnea gnar uzignt, ke nega je sram. de b ldje vidi de ma u šparkas gnar. zravn pa jamra, de mu ni za žiut ne za umrt. In tekat sm biu že veseu in sm s mislu: fant, zdela uš pa vidu enkat ban-kuce tud ud bliz in se lohka prepriču, al nas res ulada pr bankuceh nč nazaj na pustaula al kal. Pa še tekat sm se urezu!
Ta nar peru. ke sm stopu u veža in me je en mužakar vidu, de mam buklce pud pajzdha; začeu me je na use viže pre-guvarjat. de nej pestim gnar u krajnsk šparkas, ke notr je še ta nar bi na toplem in se ni za bat, dc b se prehladu. No, jest nfti nism šou na lini, in mu tud nism tou vrjet. de b biu notr gnar res tku na toplem, kokr je trdu. ke ker maja u šipah lukne, tam nej še tku kurja, na more dost izdat.
Naznanilo p. n. naročnikom In čita-, teUem »Dolenjskih Kovic".
»Dolenjske Novice« nastopijo z novim letom 251etnico svojega obstanka. To i je zelo častno za skromen domač list. Le malo imamo tako starih slovenskih listov. Tedaj nastane vprašanje: kako dostojno obhajati 251etnico lista, ki se je častno obdržal skozi 24 let med burnimi časovnimi razmerami? Mislimo, da bi bila najlepša 251etnica za list, kakor za vse častite naročnike in čitatelje, ako bi »Dol. Novice« i izhajale kot tednik. Izšel bi list vsak j petek, da bi ga lahko imel vsak naročnik v nedeljo gotovo v rokah. Naročnina bi znašala tri krone na leto, kar je z ozirom na tednik in dober list jako malo. — Da se pa ta namen uresniči, treba je pred vsem Vaše pomoči, cenjeni naročniki, kajti v prvi vrsti je razvoj vsakega lista odvisen od naročnikov. Vabimo torej danes vse zavedne gospodarje, posebno po Dolenjskem, kakor tudi vse dosedanje častite naročnike Nedolenjce, da se z vso vnemo zavzamejo za prav živahno agitacijo za »Dolenjske Novice« in z gorečim priporočanjem pri svojih sosedih, prijateljih in znancih ter, da nam v prvi vrsti ostanejo sami zvesti. Nasprotno pa tudi uredništvo zagotovi, da noče štediti ne z žrtvami in ne s trudom, ja. da se bode potrudilo še tembolj. <ja ostanejo »Dolenjske Novice« vsi-kdar zvest domač prijatelj, dober učitelj in zabaven družabnik na versko-moralni in narodni podlagi. Delajmo tedaj skupno za razširjenje lista, posebno po Dolenjskem; saj jc pisan v prvi vrsti za naše domače razmere. Kar le mogoče srčno prosimo, naj nas podpira preč. duhovščina, slavno učiteijstvo ter sploh vsi rodoljubi s tem. da nabirajo naročnikov. — V združenju je moč. Čim več nas bo, toliko laglje bodo izpolnjevale -Dolenjske Novice« svoie koristno delo in tem slavnejše bodo obhajale svojo 251etnico.
Rojaki, rodoljubi!
Slovenska dijaška zveza je razposlala te dni sledeči oklic:
Naši narodni nasprotniki se zaganjajo z vso silo ob slovensko posest in nam hočejo iztrgati rodno materino grudo. Poleg tužnega Korotana jih bodejo v oči prelepe zelene Slovenske gorice. Mesec za mesecem izdaja Siidmarka velike vsote za nemško šolstvo, kupuje velika posestva od zadolženih slovenskih posestnikov in naseljuje na njih nemške protestante iz »raj-ha«. Zlasti za Št. Ilj so se zavzeli Nemci letošnje leto z vso močjo, za Št. Ilj, ki je nekak ključ do Slovenskih goric. Pokupili so že veliko slovenske zemlje, sezidali svojo šolo. v katero silijo deco odvisnih slovenskih viničarjev.
»Slovensko bralno in kmetijsko društvo v Št. Ilj u« je svoje sile vedno posvečevalo krepkemu narodnemu delu, opozarjalo rodoljubne kroge na nevarnost, ki preti Št. 11 ju v narodnem in znabiti ne malo tudi v verskem oziru, a našlo ni dovolj odziva. Tudi slovensko časopisje, posebno »Slovenski Gospodar« je opozarjal na nevarnost in izdajal razne oklice.
Št. lljski Slovenci nimajo svojega doma. In trden dom je prava opora za delo in uspehe. Zato so sklenili sezidati Društveni dom«. A sami so šibki. Potrebujejo pomoči od povsod. Zlasti bratje iz Kranjske naj bi podpirali to velevažno misel. Ako so meje krepko zavarovane, potem se bo centrala sigurno razvijala. Ako pa podre sovražnik okope, se bo trdnjava težko branila.
Zatu sm ga pugledu čez rama, iz buklcam pa sm ga upilu pu nos, kokr de b se šla švorepetra in šou sm naprej h kas.
Ke sm buklce ke na pudl puložu iu pu-gervu, de um ta gnar, ke je u buklcah zapisan, vn uzignu, začeti je pejomtar take ksihte režat, kokr de b u ta prava turška poprika ugriznil in zviju se je na use viže tku, de sm brž pusegu u varžet in mu pu-nudu en pužirk ta grenega, de ga na u pu trebuh šipal.
Sevede me je pejomtar zavle tega grdu pugledu, m flašca iz ta grenkmo nazaj purinu in reku, de zdej, hvala Bugu, jm še ni treba ta grenega pit; ampak če uma Sluvenci še douh tku naumn, de uma soj gnar iz šparkase vn jemal, se zna pa že zgudet, de jm u še ta grenk proti pršou in še Buli če ga u kej.
K sm se na dnar zmislu. nej m puveja, gespud redehter, če nucaja kej gnarja. Ce ga kej nucaia, kr pr men se nej uglaseja, pa ma šla h uradniškem društu, tam sa znajdi ena imenitna banka. Sej vem, d sa uni tud žc pregledal tisi nhn ta rdeč ku-lendar, sam tku pretehtal ga nisa kd jest. Tam not sa dal natisnt t gspudje. ktiku se obrest računaia. Jest sm se zdej tud na špekulacije vrgli, sm pa uzen plajšteft u
"Slovenska dijaška zveza« se je zavzela za Št. Ilj. Zato si šteje v dolžnost, da tudi ona opozori slovensko javnost na veliko nevarnost. Bliža se sv. božični čas. Zato, bratje, obdarite ob tej priliki stiskane! Izobraževalna društva, priredite božične predstave in naklonite vsaj nekaj dobička v prid Št. Ilju. Naše ženstvo in dijaštvo, pobirajte darove v ta namen. Na delo tedaj, ker resni so dnovi! Naj bi naš klic ne bil glas vpijočega v puščavi!
Darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Golob Josip, kaplan v Št. Ilju, ali Fr. Zebot, blagajnik »Slovenskega bralnega iti kmetijskega društva v Št. Ilju.«
Slovenska dijaška zveza.
t Franc Premru.
V noči od petka na soboto je umrl v Lomu pri Tržiču č. gosp. Franc Premru, e. in kr. vojni kurat v pokoju. Rodil se je 4. januarja 1850 v Radoljici; o-če je bil uradni sluga, mati iz znane Pleničarjeve rodovine iz Tržiča. Gče je bil premeščen v Novo mesto, in ondi je rastel in se šolal rajni gospod. Po dovršeni šesti gimnazi-jalki je vstopil v frančiškanski red, bil dne 2,3. januarja 1873 posvečen v mašnika, po študijah pa nameščen najprej na Klanjeu, potem v Karlovcu. L. 1878. je bil kot vojaški kurat mobiliziran in se je udeležil okupacije v Bosni hi Hercegovini. Izvrstno je deloval v vojaških bolnicah, previ-deval ranjence, jim pisaril pisma na domače, tolažil vse vojake, naj so bili ktere-koli vere, bil pravi oče vojakov. Za svoje vspešno jn požrtvovalno delovanje je prejel zlati križec s krono, ki ga je nosil z velikim ponosom. Krog 1. 1886. se je vrnil iz okupiranih dežel ter opravljal službe .vojaškega kurata v Celovcu, v Gradcu, Petrinji in Oseku. I. 1905. pa je stopil v pokoj. Toda 'brez dela ni hotel biti, izvolil si je Lom za torišče, se popolnoma posvetil ljudem in cerkvi, popravil župnišče, po-dučeval ljudstvo, skrbel za lepoto službe božje; hi ljudje so ga silno ljubili in spoštovali. Zal, da je jel bolehati; odpovedovale so oči in drugi organi, in zadnje leto ni mogel več dosti delati. Po dolgi mučni bolezni je previden s sv. zakramenti umrl in bil pokopan v ponedeljek 7. decembra ob 10. uri dopoldne.
idrllske noulce.
i Na shodu katoliškega političnega društva za idrijski okraj je poročal predsednik. da kandidat v kratkem času pred volitvijo ne more priti v Idrijo se predstavit, pride pa pozneje, zato je on podal kratko politično sliko sedanje dobe. Volivci, če tudi večinoma rudarji, so odobrili kandidaturo, saj je prej naš okraj za državni zbor volil delavca, če tudi je ogromna večina volivcev kmetov in obrtnikov. Razume se, da pa sedaj delavci vrnejo uslugo in volijo solidarno moža, katerega so si kmetje izbrali. Mnogoštevilni shod volivcev ie enoglasno odobril kandidaturo g. Kobi-ja, pri protiglaso-vanju se ni niti ena roka dvignila.
i Naše občinske razmere je shod obširno obdelavah Govornik je stopnjevaje kazal, da je prav naravna posledica sedanje gerentstvo. Računi se ne vjemajo, kažejo se veliki nedostatki, treba vendar enkrat zadevo tako urediti, da bode vse na čistem, in naj že potem ta ali oni županstvo prevzame, bo imel vsaj urejeno podlago. na kateri bode naprej zidal. Zato je tudi soglasno shod sklenil, da naj gerent toliko časa posluje, da bode uredil račune. Za sedaj kaže velik primanjkljaj, treba ali posojila ali zvišati naklade. A ker je že
roka, pa začeu rajtat. Naše banke dajaja zdej pu šter in pti, sm se pa na ta lumera spran. Tam u kulendr prauja, če čma ubrest zrajtat, se nej kapital z dnevmi pu-mnuži, po pa z delitelem ubrestne mere deli. Zdej sm pa rajtu. Tist dehteli sa pa zares kr pu vrst nadrukan. Alstan č mam jest taužent kron, pa z enem letam pumnu-žirn, tuk tu je
360 X 1000 — 360.000.
Tist delitel pa prauja not de je za 4!'L> prucente 80-00. Zdej ma pa delila: 360.000 : 80 = 4.500.
Tuk nej na pumisleja, za taužent kron boma dubila na konc leta 4.500 kron, naše banke nam dajeja pa pu 45 kron nalet, .lest bom use prdau. po pa gnar naiužu. če sa pametn, nej še uni tku nardeja. Kr h men nej prideja, pa ma ukp nesla. Pa jest b mislu, de b blo dobr, k b bla tih, če ne na u tou nuben več delat, boja ti usi s ud kapitala živt. Sam tist jest na vem. ki je tista banka, a morde uni veja? Pa tu nč na stri, lx)va šla pa h uradniškem društu al pa kar naraunast h gespudi Trstenak u Trnou, eden nama bu že pu-vedu, ki de jc. Prmejš, tu ga ma pilinla, k na mela tulk gnarja.
Boltatu Pepe s Kudeluga.
sedaj 75 odstotkov občinskih doklad, poleg tega še drugi davki in razna bremena tiše male naše hišnike, so bili vsi navzoči za to, naj gerent vzame toliko posojila, da bode tekoče stroške pokril, a varčuje naj kolikor more, da ne zagazirno še globo-keje v dolgove.
i Poslanci S. L. S. so sklenili kot prvo točko svojega delovanja na Dunaju, da se naša realka podržavi čim preje. Hvaležni smo jim, da so že lansko leto akcijo začeli v to svrho, da se nam to breme odvzame. Vemo, da bodo sedaj težkoče, ko je Beck odstopil in novi minister ni vezan na dano besedo svojega prednika, a vkljub temu se zanašamo na spretnost naših mož, da bodo pri pravi priliki zastavili svoje moči, da se našemu mestu vitalno vprašanje ugodno reši. Ako država prevzame realko, prihranimo s tem najmanj 50.000 kron in s to svoto še nekaj dolga poplačamo iu marsikaj koristnega omislimo. Ako pa to stanje traja še par let, pridemo do bankerota.
i Socialni demokrati so tudi v nedeljo zborovali. Čudili so se, da ;e tako pičlo število sodrugov in naprednih somišljenikov prišlo na shod. Kaj Kristan več ne vleče, in iz Ljubljane mora hoditi v takem mrazu?! Glede občinskih razmer so bili mnenja, naj sc v šestih tednih vrše nove občinske volitve in tudi oni so za posojilo, da se deficit pri mestni upravi pokrije.
Jeseniške noulce.
j Volivni shod na Savi dne 8. t. m. je bil dobro obiskan. Dr. Krek je ovrgel očitanja socialnih demokratov zoper S. L. S. in pokazal, da socialno-demokraška stranka ni delavska stranka. Socialni demokratje v državnem zboru delajo ovire, da ne bo mogla kmalu na vrsto priti razprava o novi zavarovalni postavi za starost in onemoglost delavcev in to samo zato, ker po novi postavi socialni demokrati ne bodo mogli tako lahko priti h koritu pri bolniških blagajnah in jih imeti v svojih rokah. Priporočal je slednjič kandidaturo župnika Pibra. Kandidat se je nato sam predstavil volivcem. Jako jim je do-padlo, ko je povdarjal, da bo treba spremeniti občinski red m dati tudi delavcem, ki ne plačujejo občinskih doklad, pravico voliti in voljenim biti v občinski zastop. Krivica se godi delavcem, ki imajo med prebivalstvom večino v občini, pa nobene besede pri občini. Krivično je očitanje, da občina od delavcev nima nič, ker ne plačujejo občinskih doklad. Res jih ne plačujejo naravnost, a veliko pomorejo občinski blagajni s tem, da v občini žive. Saj plačujejo stanovanja, in hišni posestniki vsled tega plačujejo višje davke. Ko bi jim hiše stale prazne, ne bi plačevali toliko davka in občina bi ne dobila toliko dohodkov. Ali ne pomorejo torej delavci indirektno občinski blagajni? Tudi tovarniški uradniki ne plačujejo občinskih doklad, pa ie volijo v občinski zastop, ker plačujejo od svojih visokih plač osebno dohodnino. Na osebno dohodnino ni nobenih doklad, tudi od tovarniških uradnikov torej občina naravnost nima nobenih dohodkov. Ali ni torej krivično tudi to, ker ni za vse enaka mera? Če sme tovarniški uradnik voliti in voljen biti v občinski odbor, ko ne plačuje občinskih doklad, zakaj bi navadni delavec ne smel? Dalje, delavci morajo tudi živeti; ker nimajo kmetij, vsa živila kupujejo. Trgovci, mesarji žive od delavcev. Delavci tudi s tem pomorejo občinski blagajni, ker trgovci in mesarji od njih več zaslužijo in zato plačujejo višje davke; ti imajo besedo pri občini, delavci pa ne. To se mora spremeniti. Pa tudi to se mora doseči, da bo lahko vsak po svojem prepričanju mogel voliti v občinske zastope. Zato naj bo tudi ta volitev tajna in ne več javna. Izmed delavstva je govoril Franc Čebuli in priporočal kandidaturo Pibrovo zlasti s stališča, ker je Pfber kandidat S. L. S. in imajo delavci le od te stranke pričakovati, da bo delala v njihovo korist. Pri glasovanju je bila sprejeta Pibrova kandidatura z ogromno večino. Nasprotno jih je glasovalo le 6. Dr. Krek je h koncu shoda povdarjal. da bo volivna reforma za občine velikanskega pomena za politično izobrazbo delavstva. Delavstvo se sedaj ne briga za občinsko politiko, ker nima nič besede pri občini, volitve v državni in deželni zbor pa ne pomagajo toliko k politični izobrazbi, ker so bolj redke in ker ne segajo tako živo in naravnost v zadeve posameznikov, kakor občinske volitve. Kako malo da je delavstvo na Savi politično izobraženo, dokazujejo najbolje razmere pri tovarniški godbi. Tovarniško godbo vzdržujejo podporni člani. Ti so tovarniški delavci. Prostovoljno prispevajo za godbo, nihče jih ne bi mogel siliti k temu. In vendar celo tukaj, ko delavci plačujejo, nimajo nobene besede. Tovarniški uradnik oziroma tovarnar razpolaga z godbo delavcev, kakor hoče, in delavci.
ki jo vzdržujejo, — so tiho. Zakaj? Ker niso politično dovolj izobraženi, ker se ne zavedajo, da tovarniški uradnik nima nič odločevati z njih godbo, če mu sami ne dovolijo. Društvo, ki vzdržuje godbo, torej tukaj delavci sami, bi si lahko izbrali odbor po svoij volji. Delavski odbor bi razpolagal z godbo, kakor bi hotel. Toda zavednosti ni. Delavstvu treba več politične zavednosti. K tej bo pripomogla občinska volivna reforma, za katero hoče tudi on (dr. Krek) krepko delati. Navdušeno so delavci odobravali vsa izvajanja govornikov, šli so donru s sklepom: V ponedeljek 14. t. nt. pojdemo na volišče z glasovnico, na kateri bo zapisano: Janez Piber, župnik na Bohinjski Bistrici.
j Volivna komisija za oba volivna kraja na Jesenicah in na Savi bo v nasprotnih rokah. Občinski gerent je brez vsakega strankarstva imenoval v volivno komisijo po enega pristaša S. L. S. iin po enega iz nasprotne, volivna komisarja, c. k r. o k rajna komisarja v Radoljici K o r d i n in S t r i c t i u s pa sta imenovala same nasprotnike v volivno komisijo. Tedaj bo v volivni komisiji po en član S. L. S. in trije nasprotniki. Ti trije nasprotniki bodo lahko še petega člana izvolili, ki bo nasproten S. L. S.
j Volivni oklici socialnodemolkraške stranke frče okoli kakor jesensko "listje, ki ga vihar vzdiguje in nosi na vse strani. V teh oklicih se bere med drugim, da kdor bo volil socialnodemokraškega kandidata, bo demonstriral za svobodno šolo. To naj si zapomnijo vsi volivci, ki imajo še kaj krščanstva v sebi. Za svobodno šolo demonstrirati morejo le taki, ki so zavrgli vse krščanstvo. Zakaj svobodna je socialnim demokratom trsta šola, v kateri ka-tehet nima svobode otroke navajati h krščanskemu življenju, v kateri nimajo sta-riši svobode otrok krščansko pustiti vzgo-jevati.
i Lurška pastirica, ta res krasna dramatična predstava, je v torek, dne 8. t. ni., privabila toliko občinstva v »Delavski dom«, da je bil premajhen. Dvorana, ki ima prostora za 500 ljudi, je bila natlačeno ipolna, mnogo se jih je moralo vrniti nazaj, ker ni bilo več prostora. Posebno veliko je bilo tujih gostov, samo iz Dov-jega čez 40, veliko iz Koroške Bele, celo iz Bohinja. Tu je bilo videti, kako se ljudstvo zanima za dramatične predstave, kolikega pomena je dobro gledališče za narod. Splošno se ie čula želja, naj se ta lepa igra ponavlja. Če bo le mogoče, ponavljala se bo v nedeljo, 19. t. m. Seveda zelo vleče tudi lepa godba na lok. Popolno priznanje gre društvenim godcem, ki toliko pripomorejo, da so društvene prireditve bolj mikavne in zabavne.
i Telovadni večer bo zvečer v nedeljo, 12. t. m., ob 7. uri v dvorani »Delavskega doma« na Savi. Govori, petje, godba na lok se bodo vrstili. Vabljeni so dru-štveniki in prijatelji društva. Vstop prost.
j Javna telovadba bo v nedeljo, dne 12. t. in., ob pol štirih popoldne v »Delavskem donru«. Priredi jo telovadni odsek »Katoliškega delavskega društva« s sledečim sporedom: l. Proste vaje. 2. Nastop naraščaja: a) proste vaje; b) telovadba na orodju; c) dve skupini. 3. Nastop prve in druge vrste. 4. Nastop vzorne vrste. 5. Alegorična skupina. Vstopnina sledeča: Rezervirani prostori na odru, dve vrsti sedežev za tuje goste po 80 h; sedeži v dvorani prve in druge vrste po 80 h; tretje in četrte vrste 60 h, stojišča 40 h. Šolarji plačajo polovico. Blagajna se odpre ob 3. uri popoldne. Igrala bo društvena godba na lok.
Znanost m umetnost.
* Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo. II.
del. Katoliška Bukvama naznanja, da izide še ta mesec v njeni zalogi drugi del »Knjigovodstva«. Kakor so prvi del pohvalno in z veseljem pozdravljali vsi slovenski strokovni in lepoznainstveni časopisi brez izjeme, tako upamo, bo tudi drugi del odgovarjal vsem zahtevam, ki jih moremo staviti na knjigo, katera naj vpelje čitatelja v mnogokrat zelo sestavljeno knjigovodstvo hranilnic in posojilnic. Ta drugi del bo imel sledečo vsebino: Prvi odelek: Kredit. Denarni zavodi. Zadruge. Drugi oddelek: Posojilnica po Raifferzno-vem z istemu. Namen. Temeljna načela. Pomen v moralnem, pomen v gospodarskem oziru. Razlika med Raiffeiznovo hranilnico m hranilnico po Schultze - Deli-tzsehevem zistemu. Uprava hranilnic in posojilnic po Raiffeiznovem zistemu. Pravila. Nekatera pojasnila k pravilom. Vzorci. Tretji oddelek: Nekateri temeljni pojmi knjigovodstva. Enojno in dvojno knjigovodstvo. Knjigovodstvo hranilnice in posojilnice po Raiffeiznovem zistemu. Četrti oddelek: Praktičen zgled poslovanja hranilnice in posojilnice po Raiffeiznovem zistemu. Peti oddelek: O konverziji dolgov. Šesti odelek: O nabavi kmetijskih
81. priloga H8l0ttB0ffl»	288, «fnč 12, decembra «908.
potrebščin po tiranilnicah in posojilnicah. Kakor prvi, 'ki ga je le še malo v zalogi, priporočamo tudi ta drugi del vsakomur, ki se hoče natančneje seznaniti s temeljnimi pojmi za gospodarsko delo tako važnega knjigovodstva. Priporočamo pa posebno ta drugi del vsem hranilnicam in posjilnicam iu gospodarskim zadrugam sploh. Cena za prvi del 8" (vezan celo-platno) K 3-20, za drugi del 22" (vezan platno) K 6:20.
Z Balkana.
Nova pogajanja s Turčijo.
Naš carigrajski poslanik se prične zopet pogajati s Turki. Avstrijska diplomacija je tako slaba, mehka in odjenljiva, da sc bo s turško prijateljico tako pogajala, kakor da bi ne divjal v Turčiji že dveme-sečni bojkot proti avstrijskemu blagu.
Povišanje mirovnega stanja deželne brambe.
V deželni brambi se zjdatno pomnoži mirovno stanje. Do 6i oktobra je stopilo v aktivno službo 1550 mož več kakor prejšnja leta. Pri vsaki 428 stonij deželno-brambnih polkov 'se poviša število moštva tako, da bo štela stotnija v miru 4 častnike in 60 mož. Leta 1909. bo služilo v deželni brambi 4377 gažistov, 40.714 vojakov in 5115 konj. Povišana bo torej deželna bramba za 122 gažistov, 2097 mož in 373 konj. Deželna bramba vedno napreduje. V marsikaterem oziru že prekaša c. in kr. armado.
Strojne puške pri deželni brainbi.
Pri deželni brambi dobe polki 1 do 3 iu 5 do 37 strojne puške. Vsak oddelek bo imel dva voda z dvema strojnima puškama. Oddelek bo imel 1 častnika, 12 mož, I konja in 4 mule.
Srbski gimnazijci v Mostaru.
»Hrvatski Dnevnik« poroča, da so po-nesnažili srbski gimnazijci v neki izložbi cesarjevo podobo, polili s črnilom ob jubileju zastave in raztrgali črno-rumeno zastavo.
Ob črnogorski meji.
»Alkotmany« poroča iz Bileka, da je ob črnogorski meji skrajno mirno._ Avstro-ogrski vojaki na straži ob meji Črnogorcev niti ne vidijo. Črnogorci so veseli, da je mirno.
Srbske čete v Stari Srbiji.
Srbi so dokončali s podporo londonskega balkanskega odbora organizacijo vstašev v Stari Srbiji. Londonski odbor je dal 100.000 frankov in orožje. Čete so močne do 100 mož, dobro oborožene in preskrbljene z granatami. Imajo več tisoč jezdecev.
Sandžak Novipazar.
Turške čete so došle, deloma pa še prihajajo. V Metuljski so ustanovili turško vojaško brzojavno postajo.
Rusko-italijanski dogovor.
»Globe« poroča iz Rima, da je ljubezniva in zvesta naša zaveznica Italija sklenila z Rusijo popolno pismeno pogodbo, ki seveda ni naperjena proti naši državi, dasi zagotavlja nedotakljivost Turčije, Srbije, Črnegore, Bolgarije in Grške ter se peča tudi z Jadranskim vprašanjem, ki bi ga, kakor znano, Italijani radi tako rešili, da nam vzamejo Trst in Dalmacijo.
Protiavstrijski bojkot.
Na krivolaško postajo je udrlo 30 obo-rožencev, l^so polili ogrski sladkor s petrolejem in poškodovali tudi ostalo avstrijsko blago. V Skoplju so poostrili protiavstrijski bojkot. Turke hujskata ruski in srbski konzul. Tudi Srbi vprizore protiavstrijski bojkot. Sestavil se je že v Belgradu bojkotni odbor, ki je v zvezi s turškima v Solunu in v Carigradu. Plevljski, pripoljski in pribojski trgovci so prosili solunski odbor, naj ustavi protiavstrijski bojkot, ker so navezani na avstrijsko blago.
Boj med Grki in Turki.
Monastirski turški vali poroča o boju med Grki in Turki, v katerem je padlo 30 oseb.
Zarota proti bolgarskemu kralju.
B e I gr a d , J 2. dec. »Večernja Pošta« javlja, da so v Sofiji zopet odkrili zaroto proti življenju bolgarskega carja. To da jc že šesta zarota od proglasitve neodvisnosti. Mnogo oseb so zaprli.
Dardanelsko vprašanje.
P e t r o g r a d , 12. dec. Izvolskij je naznanil poslancem dume, da razloži v tajni seji dume vse korake, kar se jih jc dosedaj storilo glede dardanelskega vprašanja. V tej seji se tudi končno reši, kakšno stališče bo Rusija v tem oziru nadalje zavzemala.
Položaj na Kreti.
Atene, 12. dec. Turške bojne ladje, ki so priplule pred Kreto, so pomirljivo
vplivale na prebivalstvo. Krečani so sklicali velik ljudski tabor, ki je sprejel resolucijo, ki prosi grško in turško vlado, naj rie intervenirata na Kreti, češ, da počaka ljudstvo mirno sklepov mednarodne konference glede priklopitve Krete Grški. Se le, če bi konferenca temu nasprotovala, bodo Krečani samostojno nastopali.
Dnevne novice.
+ Cesarjeve besede. Uradni list je prinesel te dni cesarjevo zahvalo avstrijskim narodom. Uradni list priobčuje to pot slovensko zahvalo na prvem mestu. Vladar med drugim o praznovanju svojega jubileja govori: »Ta sveti trenotek je povišala zaznava, s kako živahnim tekmovanjem so se ustvarila dela človekoljubja, ki bodo v nadaljnem bogatem blagoslovu še poznim rodovom oznanjala plemenitost svojih ustanovnikov. Najčistejše veselje pa mi je pripravilo, da so se, ustrezaje Mojim željam, v toliki meri spominjali pomoči najpotrebnejše vseh človeških stvari, ubogega otroka. Ako je z velikodušnimi darovi skrb in beda polajšana, ako je solza marsikateri materi otrta, vidim v tem najslajši sad tega spomina vrednega leta.« To so krasne besede! V zdravih otrocih, v nravnem napredku otrok je moč in bodočnost vsakega naroda. To moramo v svoj korist umevati tudi Slovenci in podpirati akcije, ki so jih vneti možje v naši deželi zasnovali za otroka. Deželni odbor za varstvo otrok v Ljubljani je zasnovan in kakor kažejo njegova poročila, uspešno deluje. V njem so združeni mladinoljubi vseh strank, dobri poznavatelji razmer. Prepričani smo lahko, da bo vsak dar temu odboru prav obrnjen. Imamo v Ljubljani Marija-nišče s 200 gojenci, tako revnimi kot pridnimi. Teh ubogih sinov našega naroda se večkrat spominjajte. Vsak dar v ta namen vam bo zapustil blago zavest v srcu! Spominjajte se tudi »Katoliškega društva za mladeniče« v Ljubljani. Nemške občine se za svoje otroke jako pridno gibljejo. Tozadevna socialna zavest naj prešine tudi naše občine! Občina zdravilišče Rogaška Slatina je napravila ustanovo, katere obresti se naj vsakoletno razdele med nemške otroke, ki študirajo. Marsikatera naša občina bo zmogla kaj takega za —svoje otroke. Spo-minjajmo se pa tudi slovenskih otrok ob naših mejah in pošiliajmo darove »Slovenske m u šol s k e m u društvu v Celovec«.
+ Mladeniška organizacija je obhajala dne 8. t. m. lep praznik. Organizirani mladeniči so se ta dan udeležili korpora-tivno, vsak odsek v svojem domačem kraju skupnega sv. obhajila. Vsled sklepa občnega Zbora Z. T. O. so na ta način praznovali jubilej sv. Očeta in Matere Božje. Predsedstvo Z. T. O. se je poklonilo prevzvišenemu knezoškofu, kjer je predsednik brat dr. L. Pogačnik v svojem nagovoru na presvitlega knezoškofa prosil, da naj isti sporoči sv. Očetu, kako je organizirana slovenska mladina praznovala njegov in Marijin jubilej. Presvitli je vzra-cloščen nad to manifestacijo v daljšem odgovoru povdarjal svoje veselje nad našo mladeniško organizacijo, katero smatra za cvet vseh naših organizacij. Kakor so bili »Sokoli« p i j o n i r j i liberalizma in hočejo biti sedaj razširjevavci svobodne misli, tako naj bodo naši mladeniči »pijonirji misli krščanstva«. Presvitli vladika naš se zelo zanima za mladeniške organizacije in pazno zasleduje njeno gibanje ter priporoča, da se ta lepa organizacija povsodi razširi. Za organizacijo samo je bil pretekli praznik velepomemben dan. Mirno in lepo je praznovala velika dva letošnja jubileja. Blagoslov od zgoraj ji gotovo ne izostane.
+ Socialni demokrati bi radi, da bi jih 14. t. m. delavci in kmetje volili, češ, da so ljudska stranka. Lepa ljudska stranka, ki zdaj na Dunaju v parlamentu na vse kri pije dela, da se predloga o splošnem ljudskem zavarovanju kolikor mogoče dolgo zavleče. Ta »delavska« stranka je povzročila, da predloga o starostnem in iuvaliditetnem zavarovanju ni bila že v prvem branju sprejeta, in je kriva, če bo toliko in toliko trpinov še dolgo zastonj čakalo, da stopi v veljavo zakon, ki je v blagor delavcu in kmetu. Take zalumpane stranke slovensko ljudstvo ne bo podpiralo in slchern naš somišljenik bo 14. t. m. z glasovnico pokazal, da med nami ni prostora za pristaša črevolezne socialne demokracije!
+ Prosimo za brzojavke! Ta k o j po
izidu volitve v vsakem kraju naj sc na uredništvo »Slovenca« oddajo brzojavke o številu glasov, oddanih za kandidata S. L. S. Naznani naj se tudi število glasov, katere jc dobil nasprotni kandidat. Prosimo!
+ Opozarjamo še enkrat vse volivce v volivnem okraju Črnomelj-Metlika-Ru-dolfovo, da je župan Martin Matjašič kandidat S. L. S. Volivci, volite samo Martina Matjašiča, župana v Rosalnicah!
+ Izjava. G. župan Zurc nam je po-sial sledečo izjavo: Ker se širi govorica, da me navzlic moje odpovedi mislijo nekateri dne 14. t. m. voliti, izjavljam s tem, da mi to nikakor ni ljubo, ker se s tem le glasovi cepijo in izgube in se na ta način stvari le škoduje. Priporočam tofej najtopleje kandidata, katerega je postavila S. L. S., gospoda Martina Matjašiča, župana v Rosalnicah št. 39. — V Kandiji, dne 11. grudna 1908. — Jos. Zurc, župan.
+ Kandidat gorenjskih nemčurjev. Tudi gorenjski nemčurji so se zgenili in v ponedeljek pod firmo »Gospodarske ne-od visne stranke« kandidirajo Antona P o n g r a t z a , uradnika »Kranjske industrijske družbe« na Jesenicah. V tukajšnji nemški Kleinmayerjevi tiskarni so tiskali lepake za tega kandidata gorenjskih nemčurjev. Slovenska Gorenjska bo združiJa svoje glasove na kandidata S. L. S., ki je Janez PJber, župnik v Bohinjski Bistrici. Za kandidate nemčurjev pa ni prostora na lepi naši Gorenjski!
+ Shodi. Jutri v nedeljo 1.3. t. m. se vrši volivni shod v Tržiču ob 4. uri popoldne v prostorih g. Lončarja, hotel »Ra-decky«. Poroča državni poslanec g. Go-stinčar. Volivci, delavci pridite v obilnem številu. — V Šmihelu pri Novem mestu se vrši jutri shod v novi dvorani ob treh popoldne. Vabljeni so vsi 'pristaši S. L. S. iz vseh sosednjih župnij. Govorilo se bo o zelo važnih rečeh.
„ + Volivni shod v Št. Petru na Krasu. V St. Petru na Krasu je bil na praznik Matere božje, dne 8. decembra, volivni shod. Kandidata g. Jenerja Ravnikarja, nadučitelja v Trnovem, je predstavil predsednik shoda, odbornik »Kmečke zveze«, kurat Abram. Kandidat je potem govoril o delovanju deželnega zbora in o potrebah kmečkega ljudstva. Shoda se je udeležilo čez 100 volivcev. Kandidatura gosp. Ravnikarja je bila soglasno z navdušenjem sprejeta. — Lepemu shodu bo sledilo dne 14. decembra tudi dejanje, ker bodo zavedni volivci tudi vsi prišli na volišče.
+ Volivni shod v Bohinjski Srednji vasi. Na Marijin praznik popoldne jc bil shod volivcev občine Bohinjska Srednja Vas v »Zadrugi«. Bil je izredno dobro obiskan. Vodili so ga domači gospodje z g. županom. Z velikim navdušenjem so vsi vsprejeli kandidaturo g. Pibra, in izrazili mnogo predlogov in nasvetov glede raznih potreb v političnem in gospodarskem oziru.
+ Volivni shod v Dravljah pretečeni petek se je prav dobro obnesel. Vkljub silno slabem vremenu se je zbralo leipo število mož iz Gornje Šiške, Kosez in Dra-velj. Ker je bil kandidat Miha Dimnik zadržan, poročal je le poslanec Mandelj o nalogah deželnega zbora v bližnji bodočnosti. Vzel je tudi v pretres program socialne demokracije in na nekaj vzgledih pokazal, kakšna je socialna demokracija v teoriji in kakšna v praksi. Volivci so poročilo vzeli z odobravanjem na znanje in so izražali željo, da tudi v najbližnji ljubljanski okolici počne S. L. S. orati politično ledino. Krščansko-socialna delavska organizacija, mladeniška organizacija in pa »Kmečka zveza«, vsi ti imajo tu široko polje za svoje delovanje.
+ Shod na Vrhniki. Krasno je uspel shod, ki ga je priredila »Kmečka zveza« dne 8. t. m. na Vrhniki. 400 do 500 volivcev je napolnilo dvorano »Društvenega doma«. Shodu je predsedoval zvezni načelnik g. Tršar. gospod državni poslanec Gostinčar je razjašnjeval vladni načrt za starostno zavarovanje, za njim pa sta govorila gospod kandidat Anton Kobi in kaplan Skubic. Z vidnim zanimanjem so volivci sledili izvajanju svojega novega kandidata, ki ga jc »Kmečka zveza« sama postavila; z navdušeno ovacijo so dali g. Kobiju zagotovilo, da med možmi »Kmečke zveze« nima nasprotnika. Sedaj pa naj se idrijski »Naprej« prime za nos in sam sebi kupi prsnih karamel zoper svoj kašelj. — Po shodu se je sklenilo, da se priredi začetkom meseca januarja na Vrhniki delavski shod.
! Žalosten konec učiteljstva v liberalni stranki. Kdo ne ve, kako dolgo let so delali učitelji, včlanjeni v »Zavezi«, sramotno tlako liberalni stranki na Kranjskem? Liberalno vodstvo jih je tako visoko cenilo, da jim je odkazalo najnižje vrste dela: »Učiteljski Tovariš« jc proizvajal gnojnico, namenjeno političnemu nasprotniku, in liber. učitelji so kovali najbolj rovtarske psovke za naše pristaše. To nalogo pa so liberalni učitelji v svoji zaslepljenosti smatrali za »kulturno« ter pričakovali zanjo plačila. Plačila pa ni bilo in ni hotelo biti. Liberalno učiteljstvo se
je namreč v letih sedmih debelih krav nekoliko preobjedlo, dasi se mu bogzna kako dobro ni godilo, ampak se je le ob proti-farških frazah mamilo ter si domišljalo, da se bo iz njega razlila nova kultura po vsej Sloveniji. Bogvedi kaj je vse prišlo vmes — najbrž so od svoje kulturnosti preveč napihnjeni tlačani hoteli vzeti komando v roke —liberalci so se učiteljev naveličali in prišlo je tako daleč, da so jim namesto mezde za nedogledno hlap-čevanje dali brco. »Učiteljski Tovariš« od II. t. in., list, ki je v umazanosti proti-verske gonje daleč prekašal »Narod«, in vsakega učitelja, ki ni hotel kloniti glave pred liberalno stranko, skušal ubiti, naznanja zdaj, da je vse »napredno« učiteljstvo iz liberalne stranke izstopilo! Opisuje tudi zanimivo zgodovino učiteljskega klečeplazenja pred liberalnimi prvaki in njega prežalostni konec. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je sklenil — tako pravi »Tovariš« — kandidirati v Ljubljani v mestni skupini Jelenca, v splošni pa dr. Oražna. Shod zaupnikov liberalne stranke novembra meseca je pa stvar cbrnil, Jelene je prišel v splošno, Oražen v mestno skupino. Predsedniki kranjskih okrajnih učiteljskih društev so pa 19. novembra sklenili priporočati Jelenca za mestno kurijo, vsled česar bi dr. Oražen prišel zopet v splošno. Nato je izvrševalni odbor liberalne stranke res sklenil Jelenca v mestni skupini kandidirati. Dr. Oražen pa te izpremembe ni hotel, dasi ga je celo župan Hribar pregovarjal, naj učiteljem ugodi. Rajši je hotel odstopiti. Zaupniki liberalne stranke so nato 28. novembra zopet sklenili Jelenca kandidirati v splošni skupini, Kneza in Oražna pa v mestni. Učitelji so zaradi tega poslali deputacijo 'k dr. Tavčarju. Ta je menda — kakor »Tovariš« namiguje — postopala zahrbtno in se je sklical 7. t. m. zaupni shod, pri katerem so baje odločevali taki, ki niso zaupniki liberalne stranke ter napravili prekljariji z učitelji konec s tem, da so postavili za kandidata v splošni skupini g. Turka. Prestavljanje Jelenca iz mestne v splošno, iz splošne pa v nobeno skupino imenuje »Tovariš« žalitev celega učiteljskega stanu. Nam se ne zdi tako, marveč če je kdo žaljen, so edinole tisti, ki so najmanj petnajst let s pasjo ponižnostjo sledili Liberalcem, jih v sirovosti in sovraštvu celo prekašali ter se pred vodstvom tako poniževali, da je to naposled upravičeno mislilo, da bo liberalno učiteljstvo tudi brce smatralo za blagodejno mazilo. Seveda zadnja je bila nekoliko prehuda in zato so zdaj »Zave-zarji« sklenili, da ne bodo več liberalci in se tudi nobeni drugi stranki ne bodo pridružili, marveč bodo sami zase čakali »boljših časov«, kakor piše »Tovariš«. Ti pa bodo prišli po mnenju »Tovariševem« na ta način, da bodo liberalni učitelji pridobili z izobraževalnim in gospodarskim delom zase — ljudstvo. »Napredni« učitelji pa najbrže sami dobro vedo, da bodo zelo dolgo čakali, da bodo ljudstvo zase pridobili. Presneto redki bodo tisti, ki bodo šli na limanice učiteljem, katere je liberalna stranka sama postavila pred vrata! Tisti, ki so pametni, bodo za ljudstvo delali z ljudstvom, to se pravi v soglasju z njega verskimi in politiškimi načeli! Drugi pa bodo šli delat tlako debelemu Kristanu, ker so hlapčevanja že vajeni. Kako se jim pa zna tukaj goditi, o tem pričajo zadnje »Soz. Monatsh.«, kjer imenujejo socialni demokratje liberalne učitelje gumpce in nevedne tepce, ki ljudstva ne poznajo. Zato ni čudno, da trezno-misleče učiteljstvo spoznava, da za ljudskega učitelja ni primernejšega in boljšega mesta kakor pri ljudstvu! Kako je ljudstvo hvaležno tistim, ki zanj res delajo, to je že dokazalo, pravkar dokazuje in bo vedno dokazovalo. Za zagrizence pa nikomur ni žal, naj bodo še delj pri liberalcih, ali pri sodrugih ali pa nikjer!
+ O izstopu liberalnih učiteljev iz na-rodnonapredne stranke se nam piše: V na-rodnonapredni stranki radi tega sklepa niso nič kaj žalostni. V narodnonapredni stranki so mnenja, da je celo bolje tako. Kakor čujemo, so za »Izjavo« v »Učiteljskem Tovarišu« vsa doslej narodno-na-predna učiteljska društva, izvzemši dveh štajerskih, ki sta izjavili, da sc v razmere na Kranjskem ne vtikata. Vsled izstopa liberalnega učiteljstva iz narodno-napredne stranke bi sledilo, da položita v občinskem svetu mandata tudi obč. svetnika gg. Dimnik in na zadnjih narodnonapred-nih shodih posebno glasni Likozar, ker sta mandata sprejela od stranke, iz katere sta izstopila, in da dosledno odloži svoj dežcl-nozborski mandat tudi učitelj Gangl in se podvrže novi volitvi. To bi bilo seve pošteno. če bodo pa ti gospodje tudi tako dosledni, bomo kmalu videli. Za te visoke glave se seve ne bo nobena stranka pulila. ker kake so te glave priča to, da jih ie premagal Turek!
1 Kako sodi socialna demokracija o učteljstvu. Ker se v zadnjem času poudarja pri nas nekaka solidarnost svobodomiselnega našega učiteljstva s socialno demokracijo, naj navedemo tu, kaj piše v 24. zvezku »Sozialistisehe Monats-liefte« sodrug Fisclier. On piše: »Iz učiteljišča pride tak mlad človek ven kot pomožni učitelj in pozneje kot učitelj v kaki majhni občini. Le v naj redkejših slučajih sega njegova izobrazba do one 'kakega gimnazijca višjih razredov, ampak on se kaže, da stoji duševno visoko nad onim, kar imenujejo ljudstvo, in tista že iz učiteljišča prinesena stanovska megalomanija se vsakemu brez izjeme pozna. Vsled mi-Ijeja, v 'katerem zrastejo, in zaradi enostranske izobrazbe se razlaga, da največji del učiteljstva teženj delavstva absolutno ne razume. Delavstvo pa trdi. da njegovo strokovno znanje za onim učiteljstva prav nične zaostaja . . .« Tako soc. demokrat! Ko bi mi le približno tako pisali, bi bila vsa »Zaveza« 'pokonci.
Jugoslovanski poslanci v opoziciji.
O »Narodni zvezi« piše glasilo koroških Slovencev: »Z drobtinami se naši poslanci ne zadovoljijo. Življenjski interesi slovenskega naroda potrebujejo več nego drobtine. Če pa nam vlada ne da enakopravnosti, če je država za nas bič, ne pa varstvo, potem pa nismo dolžni pomagati ji voziti vladni voziček, tudi tedaj ne, če bi nas skrajno potrebovala. Živeti hočemo in nič drugega! Slabšega življenja, nego ga živimo sedaj, pa ne bomo imeli nikdar !«
Predavanja o vseučiliškem vprašanju. Predsedstvo S. K. S. Z. nas je naprosilo. da to-le objavimo: Silno važno je, da naše ljudstvo povsod natančno zve, kako se godi našim dijakom na tujih vseučiliščih. Daničarji iu Zarjam so pripravljeni, da pojasnijo te zadeve v predavanjih po izobraževalnih društvih. Pričakujemo, da bodo izobraževalna društva ob božičnih počitnicah, ko so dijaki v domovini, z veseljem sprejela to ponudbo. Vsa vprašanja v tem oziru naj se pošiljajo na predsednika S. D. Z.: iur. Marko Natlačen, Dunaj VIII.. Strozzigasse 42. — Sedaj je ugoden čas. da se nam uresniči naša stara zahteva po lastnem vseučilišču. Ves slovenski narod naj ponovi glasno svojo zahtevo po najvišjem kulturnem zavodu!
+ »Slovenska dijaška zveza« je založila nove razglednice, in sicer sliko treh najodličnejših slovenskih rodoljubov, ki so delovali zlasti v obmejnih krajih — na Koroškem in Štajerskem, namreč sliko Slomška, Andr. Einspielerja in Ant. .la-nežiča. Razglednice so prav fino izdelane in jih priporočamo vsem somišljenikom, da sežejo zlasti sedaj za božične praznike in novo leto po njih. Bodimo tudi tukaj dosledni in izvajajmo načelo: Svoji k svojim! Ne kupujmo raznega blaga te vrste, ki se nam ga ponuja po prodajalnah in ki prihaja večinoma le od raznih nemških firm! S tem ne bo nihče trpel razen nem-i škili tvrdk, a »S. I). Z.« pridobi znaten dohodek, ki ga porabi za organizacijo najbolj eksponiranih obmejnih krajev! — Dobivajo se razglednice v Ljubljani v prodajalni »KatoliSkega tiskovnega društva«. Naročajo pa se na naslov: Ferd. Tomažič, cand. iur., Ljubljana, Vrhovčeva ulica 9.
+ Tržaški slovenski poslanci pri Bie-
ncrthu. Po nemških poročilih posnamemo: Rybar s slovenskimi tržaškimi poslanci se je posvetoval z Bienerthom. Zahteval je, naj se prično v Trstu graditi justična palača, poslopje mornariških oblasti in obrežne zgradbe. Nadalje je zahteval, naj se odločno nastopi proti bojkotu avstrijskega blaga v Turčiji. Bienertli je rekel, da se hoče informirati, a da mora varčevati. Seveda, gre se za jug, ki ga Bienerth prezira, zato pa varčuje. Rybar mu je primerno odgovoril, da stavbe, ki jih zahteva, že vsebuje proračun in sc gre zgolj za že dovoljene in sklenjene zgradbe.
+ Nemško prodiranje. Bojeviti Nemci so se zagnali s podvojeno silo na svoje delo. in sicer se gibljejo zdaj ob bodoči progi belokranjske železnice. Ob postajah belokranjske železnice, ki bodo blizu kočevskega ozemlja, dasi na slovenskih tleli, hočejo ustvariti nemške kolonije. Schulverein in Siidmarka delujeta vzajemno v tem smislu. To je bil vzrok, da so hoteli imeti postajo v Lazili, ne pa v Uršnih selili. zato, da bi tudi iz Uršnih sel dobili slovenskih otrok za šulvereinsko šolo v Lazih. Zdaj pa snuje šulverein šolo v Ro-dinah v črnomaljski župniji in je že določil denar za poslopje in za vzdrževanje šole. Politični šolski nadzornik nebodiga-treba Perz pa dela z vso močjo za šulver-einske namene. Nemci imajo torej zdaj namen prodirati ob novi železnici proti vzhodu in proti jugu. S tem sc je ha vi 1 tudi »volksrat« v Kočevju, ki je sklenil, združiti vse nemške moči k temu delu ter je pozival še celo toliko sovraženi »bauern-butid«, naj pristopi. Pozor torej, somišljeniki ob kočevski jezikovni meji.
+ Vekoslav Legat umrl. Danes je Jo-šla v Ljubljano žalostna novica, da je umrl v Celovcu vodja tiskarne »Družbe sv. Mohorja«, gospod Vekoslav Legat, v starosti 56 let, za probujo koroških Slovencev zaslužen mož. Pogreb bo v torelk na novo pokopališče v Ljubljani. Bodi nvu lahka zemlja slovenska!
+ Osebna vest. G. Josip Ličan, tajnik nadškofijskega ordinarijata v Gorici, je promoviral v Rimu »cum laude« za doktorja bogoslovja. Čestitamo!
Poročilo o zborovanju »Kat. učiteljske zveze« na Dunaju. Pretečcni ponedeljek se je vršil shod delegatov vseh katoliških učiteljskih društev v Avstriji. Zborovanje se je vršilo v »Katoliškem učiteljišču« v XVIII. okraju. Delegatov se je udeležilo okoli .10 iz različnih dežel, ki so govorili v imenu okroglo 7000 članov. »Slomškovo zvezo« je zastopal njen tajnik g. nadučitelj Iv. Štrukelj iz Dobrepolj. Shod je otvoril in po običajni molitvi pozdravil navzoče delegate g. Viktor Diir-port, učitelj na pedagogiju, ki je predvsem naglašal. da je namen »Katoliške učiteljske zveze« pokristjanjenje ljudstva po šoli. Da se ta smoter tem lažje doseže, je društvo list »Die padagogisehe Warte« prevzelo v svojo lastno režijo. List ima že doslej nad 1500 naročnikov ter ga kot strokovni list zaradi izvrstnih člankov priporočamo. Prinašal bode tudi pregled o gibanju in napredku vseh katoliških učiteljskih društev v Avstriji. Shod je sklenil, da priredi zveza med počitnicami pedago-gični kurz v Briksnu. Trajal bode en teden, obsegajoč 15 predavanj. Predavali bodo najnovejši pedagogični veljaki, kakor: Forster, Willmann, Hornich itd. Glede povišanja učiteljskih plač na Tirolskem sc je shod izrekel solidarnim z ondotnim učiteljstvom in sklenil krepko resolucijo v njihov prid. Shod je obsodil delovanje in namen »Svobodne šole« ter zahteval, da se v katoliških šolah goji po krščansko-mislečih učiteljih v meji sedanjih šolskih zakonov verski duh. Delegati so bili z zborovanjem kaj zadovoljni, ki je bilo še isti dan pozno v noč zaključeno. Pristavimo le še, da smo občudovali veliko vne-tost, visoko izobrazbo in fin nastop ondot-nih učiteljev in tudi mnogih plemenitih dam-učiteljic, ter si želeli, da bi se naši svobodomiselni kolegi in koleginje od njih marsikaj naučili!
Novomeške demonstracije je danes okrajno glavarstvo v Novem mestu zaključilo in kaznovalo: Hans Ogoreutza na 50 K, Jožefa Poula 30 K, Norb. Lak-nerja 40 K, Simona Berganta 20 K, Franca Jakšeta 20 K Franca Kendata, Emila Du-rinija, Viktor Pritova na 10 K globe, Fr. Atižnia pa na 1 dan zapora. Celo zadevo imelo je cela dva meseca v rokah državno pravdništvo in ker se seveda ni moglo popolnoma nič druzega dokazati, kakor par »Zivio«-klicev, je vsako nadaljno sod-uijsko postopanje ustavilo in predložilo celo zadevo okr. glavarstvu. Obsojenci so takoj vložili priziv na deželno vlado in upati je, da se obsodba okrajnega glavarstva v Rudolfovem razveljavi in obsojence popolnoma oprosti. Celo Novo mesto je nad tem postopanjem okr. glav. silno ogorčeno, zlasti ker je veliko obsojenih že prej sedelo dolgo časa v preiskovalnem zaporu. Vsi imenovani obsojeni so bili po § 11. kaz. zak. iz leta 1854. Obravnavo je vodil konceptni praktikant Novo-meščan Golia, ki prakticira pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu.
Dobro ga je zavrnil. Znani »vse-slovanski« junak žalostne postave, »gene ral« Čerep Spiridonovič, predsednik latin-sko-slovanske lige v Parizu (hotel Kontinenta!!) je posla! belgradskemu radikalnemu »Dnevnemu Listu« sila bombastičen telegram, s katerim zida Srbom gradove v oblake in prorokuje Avstriji smrt. Srbija naj kar ponudi Rumuniji tri mil. sedmo-graškili Runnmov, Lahom Trst(!), Madja-rom, Poljakom in Čehom pa neodvisnost -- in »Srbi čc dobiti sve«. Mimogrede priporoča tudi bojkot kot bojno sredstvo. Sprejem tega izliva nazovi-generala, gla-sovitega bivšega predsednika »Blagotvo-riteljnega društva« je »Dnevni List« kvi-tiral z —- »bedakom« in še nekim turškim neprestavljivim nazivom.
Srbski dijaki za italijansko vseučilišče v Trstu. Graški akademiki okrog »Srbadije« so čutili zopet enkrat potrebo stopiti v nasprotje s Hrvati in Slovenci: šli so v žrjavico op kostanj za Italijane. Kostanj je v tem slučaju italijanska univerza v Trstu. Nočemo se prerekati z mladimi akademiki, ki jih zadnji čas vežejo tako trdne vezi z Italijo in italijansko kraljevsko družino; razloge, zakaj je laška univerza v Trstu za nas absolutno nesprejemljiva. podajamo itak danes na drugem mestu. Le to hočemo srbski mladini povedati: ako dobe Lahi univerzo v Trstu, bo od tržaškega Srbstva kmalu ostala kot zgodovinski spomenik le še pravo- i slavna cerkev.
—	Balon, o katerem je »Slovenec« poročal, prišel je od Zagradca sem v Do-brepolje med deseto službo božjo. Plul je čez vse hribe in šel preko Lašč. Danes je došla sem vest, da je padel doli v Ribnici in da sta iz njega padli dve »kelnarci«. Ta je pa prav ribniška!
Semenj. Prihodnji četrtek, dne 17. t m, bo v Kandiji pri Novem mestu semenj za goved in prešiče. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo.
—	Umrl je na Mirni dne 1. t. m. Franc Zaplatar, večletni ključar podružne cerkve sv. Helene. Nai v miru počiva!
—	»Hrvatska štedionica« v Trstu prične poslovati s 1. januarjem 1909.
—	Skrivnosten umor se je pripetil 7. t. m. v parku blaznice Stenjevac na Hrvatskem. Tega dne je prišel tjekaj k obisku svoje sorodnice veleposestnik Anton Benčič iz Pazina. Komaj pa je stopil skozi vrata na dvorišče, začutil je silen udarec zadaj na glavi. Ko si je od prvega strahu nekoliko opomogel in pogledal za storilcem, ni zapazil žive dušd. Kmalu nato se je Benčič onesvestil in prenesli so ga v Zagreb v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali težke notranje poškodbe v glavi vsled razpočenja črepinje. Kljub naporom zdravnikov je Benčič po strašnih mukah umrl.
—	Krščansko-socialno gospodarstvo na Dunaju. Računski zaključek o podjetjih dunajske mestne občine izkazuje nad 10 milijonov kron prebitka, in sicer pri plinarni 3,799.506 K, pri elektrarni 3,816.337 kron, pri cestni železnici 2,800.416 K in pri pokopavanju mrličev 153.554 K, pri skladišču 50.511 K.
Nemška zagrizenost. Okrajni za-stopi na Dunaju zahtevajo, naj se s posebnim zakonom zagotovi, da je učni jezik na Nižjem Avstrijskem samo nemščina.
Iz Kamnegorice. Dne 13. t. m. bo »Delavsko bralno društvo« ponavljalo igro »Dve materi«. Začetek točno ob 3. uri popoludne, program ostane isti kakor pri prvi predstavi, le nekaj več se bo pelo. Kdor želi videti zares kaj lepega, naj ne zamudi lepe prilike.
Jubilejno hranilnico ustanove slovenski trgi na Goriškem.
V ponedeljek vsi na volišče za kandidate
Sa L* I
Štajerske novice.
š Graško sodišče in ljubezen do slovenskih uradnikov. Avskultant g. Ferdo Lašič je iz Kamnika pisal županu v Mot-nik pismo, v katerem ga poziva, naj z ozirom na ljubljanske dogodke dvojezične napise namesti s samoslovenskimi. Vsled »prijateljske« ovadbe je prišel Ferdo Lašič zaradi tega v disciplinarno preiskavo zaradi uradnega pregreška izven službe ter je bil — čujte in strmite — zaradi te malenkosti kaznovan z — odpustom iz sodne službe. Četrt ure po ti »obsodbi« je dobil Ferdo Lašič doktorsko dostojanstvo na vseučilišču v Gradcu.
š Dnevnik prične izdajati z Novim letom liberalna stranka za Spodnje Štajersko.
š Slovenci in graška trgovska iti obrtna zbornica. Odbor graške trgovske in obrtne zbornice je odklonil pri volitvah v to zbornico kompromis s Slovenci. Pol milijona Slovencev ne dobi niti enega zastopnika v tej zbornici. Slovenci se udeleže volitev v I. trgovskem in v II. obrtnem odseku.
Liuhlionske novice.
lj Ljubljanski somišljeniki S. L. S. jutri v nedeljo na shod ! Jutri v nedeljo točno ob pol 10. uri dopoludne jc v veliki dvorani »Unionovi« shod somišljenikov S. L. S. Vabimo na shod vse somišljenike S. L. S. O političnem položaju poroča drž. in dež. poslanec dr. Jan. Ev. Krek, o deželnozborskih volitvah pa prof. Evg. Jarc. Vstop imajo le somišljeniki S. L. S. Somišljeniki, prihitite v obilnem številu na to pomenljivo zborovanje!
Ij Javno predavanje S. K. S. Z. Opozarjamo na javno predavanje, ki bo v torek, točno ob pol 8. uri zvečer. Predava g. dr. Lenard.
lj Vincencijeva družba ima jutri v Ma-rijanišču zjutraj ob pol 7. uri sveto mašo in zvečer ob 6. uri zborovanje.
lj Volivno gibanje v Ljubljani. Jutri ob 10. uri dopoldne ima kandidat narodno-napredne stranke v splošni kuriji g. Josip Turk volivni shod v »Mestnem domu«. -Uradniki so v splošni kuriji priglasili svojega kandidata in dali danes opoldne nalepiti po Ljubljani lepake za poštnega ofi-cijala in občinskega svetnika Karola Maverja. Jutri ima Etbin Kristan shod železničarjev.
Ij Zaradi odstranjenja napLov se bodo morali zagovarjati pred deželnim sodiščem: Žiga Vodušek, odvetniški konci-pijemt; Leopold Tratnik, visokošolec; Vladimir R oh rman, tehnik; Ernst Windischer, trgovski sotrudnik; France Miklavc, trgovčev sin; Josip Lotrič, preglednik vžit-ninSkega zakupa; Franc Kozinc, učiteljišč-nik; Franc Podržaj, brivec; Rudolf Est. vseučiliščnrk; Aibin Orehek, imejitelj anončne pisarne; Martin Sušnik, tesar; J. Bukovnik, tiskarski vajenec; Ciril Kranjc, ključavničarski pomočnik; Franc Fatur, ključavničarski pomočnik; Franc Krapež, kavarnar; Jožef Štrus, postreščdk; Anton Meglič, obrtni vajenec; Ludovik Lovšin, delavec; Franc Škof, delavec; Viljem Le-ben, zidarski vajenec. — Prič bo zaslišanih nad s tO:
lj 70-letnico praznuje v ponedeljek čvrst in krepak velezaslužni slovenski pevec tenorist g. I v a n Meden. Kdor je kedaj sodeloval z g. Ivanom Medenom, ve, koliko je on pripomogel slavi slovenske pesmi. Bog ga nam ohrani še mnogo let!
lj Še neke vrste jubilej. Dne 31. decembra letos opolnoči bo minulo 25 let, odkar ima ljubljanska občina c. kr. užit. zakup v lastni režiji, torej je to za ljubljansko mesto letos tudi neke vrste »jubilej«. Stari pazniki se še spominjajo, kako je bilo na Silvestrov večer leta 1883. Do polnoči se je vpisovalo cestnino na staro nemško židovsko knjigo, po polnoči pa v novo slovensko mestno knjigo. Do polnoči so še »revidirali« Bernfeld-Svarcovi »re-videnti«, po polnoči pa novi mestni pregledniki. 21. decembra 1803. je bilo še vse nemško uradovanje, I. januarja 1884. pa namah vse slovensko. Veliko polajšanje je bilo to za službujoče osobje pri užitnin-sketn zakupništvu in pri slovenskih trgovcih. Ob tem jubileju naj bi pazniki dobili posebne nagrade!
Ij Jutri popoldne na koncert »Slovenske filharmonije« v veliko dvorano »Uniona«.
Ij Nocojšnja zabava. Okrog nas zunaj zima, mraz, notri prostrana gorka dvorana — mize belo pogrnjene in kar je važnejše: na odru svira pod vodstvom izbor-nega kapelnika g. Talicha ves orkester naše Slovenske filharmonije. Danes zvečer svira ta godba v veliki dvorani »Uniona«: Suppe: »Pikova dama«, overtura; E. Grieg: »Norveški ples št. 2.« Lortzing: »Orožar«, overtura. Morskovvski: »Sere-nada«. Penn: »Cvetlica in čebelica«. Ber-liov: »Marche Hongroise«. To vse se bo slišalo in videlo nocoj v veliki dvorani hotela »Union«za nizko vstopnino 60 vin.
Ij Združeni narodni odbor je storil sJklep, da ostane v permanenci.
Ij Premeščenje oddelka za pismonoše na glavnem poštnem uradu v Ljubljani se je izvršilo včeraj. Zdaj je imenovani oddelek v poprejšnjih blagajničnfh lokalih, kakor smo že svoj čas poročali.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Vsled bolezni g. Fiale je sinoči v zadnjem hipu prevzel vlogo Nikija v opereti »Valčkov čar« gosp. operetni tenor Hess. — V nedeljo popoldne ob 3. uri se igra prvič igrokaz »Grof Monte Christo«; zvečer zadnjič v sezoni opereta »Netopir«. — V torek in četrtek se poje opera »Carmen«.
lj Nevaren prijiljenec. Tukajšnji prisi-Ijenec Tomaž Celilk, doma iz Cerknega na Goriškem, je dne 3. julija nekaj sitnaril, ker je bil nekoliko vinjen. Paznik France Komatar ga je zato odvedel v posamezni zapor ter mu hotel odvzeti steklenico z vinom in uro. A Čelik ga je jel zmerjati, da je »pes, lump in ravbar«. Med tem, ko mu je hotel odvzeti paznik uro in vino, je po nesreči padel, nakar ga je jel obdolženec s pestjo nabijati. Šele dva druga paznika sta ga rešila iz tega mučnega položaja. Čelik se je zdaj lotil nadpaznika Kermavnerja in mu strgal bluzo. Malo kasneje je pa vrgel po'krov od »'kible« v čelo paznika Freceta in ga poškodoval. Čelik pravi, da je bil preje od paznikov te-pen ter je v svoji zmešanosti storil napako. Sodišče mu je priznalo trinajst mesecev težke ječe za kazen.
lj Neka stranka išče takoj nemeblira-no malo stanovanje za družino treh oseb. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
Telefonska In brzojavna porotna.
JUGOSLOVANI V SREDIŠČU POLO ŽAJA. — VLADNA KOALICIJA V ŠKRIPCIH.
Duna;, 12. dec. Parlamentarni položai je skrajno kritičen. V ospredju stoji opozicija »Narodne zveze« Jugoslovanov. Vladna koalicija Čehov. Poljakov iu Nemcev ne spravi skupaj dvetretjinske večine za nujnost budgetnega provizorija. Brc/ jugoslovanskih glasov pade nujnost in ž njo vlada ali pa parlament. Med jugoslovanskimi poslanci prcobvladuje mnenje, da je treba parlament razbiti in privesti do novih volitev, ki bi s stališča Jugoslo-
vanov /.boljšale parlamentarni položaj. Po mnenju mnogih Jugoslovanov bi bilo namreč v korist parlamenta, če izginejo iz površen tiste stranke, ki nimajo nobenih tal več med ljudstvom. To je: mladočeška stranka na desni in nemški »Freisinn« na levi. So pa med Jugoslovani tudi elementi, ki nočejo iti do skrajnosti, toda do zdaj prevladuje radikalno mnenje. »Narodna zveza« ima v torek zjutraj odločilno sejo iu od njenega sklepa je vse odvisno, oso-bito obstoj sedanjega parlamenta in vlade. F>oložaj| je do skrajnosti napet in nihče ne ve kakšen bo izid. Napram opozicijonal-nemu nastopu Jugoslovanov stopa v ozadje celo nemško-češki spor. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel zadnje dni dolgo konferenco z načelnikoma »Narodne zveze, dr. Susteršičem in dr. I v č e v i č e m, ki sta mu jasno in brez ovinkov opisala resnost položaja.
PARLAMENTARNE TEŽKOCE.
Dunaj, 12. decembra. Bienerth nadaljuje pogajanja za pooblastilno predlogo, a doslej težkoč še ni odpravil. Češki in nemški agrarci odločno vztrajajo na svojem stališču. Ni izključeno vladanje s paragrafom 14.
ITALIJANSKO UČITELJIŠČE V GRADIŠKI.
Gradiška, 12. decembra. Furlani so veseli, ker se nahaja v državnem proračunu za leto 1909 postavka za ustanovitev laškega učiteljišča v Gradiški.
VAŽEN KOMUNIKE RUSIJE.
London, 12. decembra. Tukajšnji listi poročajo iz Peterburga, da bo Rusija izdala komunike, v katerem bo izjavila, da aneksiji Bosne in Hercegovine nikdar ni pritrdila in da Angleška, Francoska in Italija stoje na istem stališču. Rusija da je prijazna zvezi balkanskih držav.
ZVEZA MED AVSTRO-OGRSKO, NEMČIJO IN BOLGARIJO.
Carigrad, 12. dec. »Sabah« poroča, da jc bolgarska vlada uradno obvestila turškega komisarja v Sofiji, da je Bolgarija sklenila zvezo z Avstro-Ogrsko in Nemčro. ter namignila, da bi bilo dobro za Turčijo, če bi se pridružila tej zvezi.
KONFERENCA SE VRŠI ?
Rim. 12. dec. Minister Tittoni je prekinil svoj dopust in se vrne v Rim, ker so glede na balkansko konferenco došla iz Dunaja in Peterburga ugodna poročila.
BOJKOT NA SRBSKEM IN TURŠKEM.
Dunaj, 12. dec. Tukajšnji listi poročajo iz Belgrada: Dne -4. januarja se v Belgradu in sploh v Srbiji zopet s polno močjo prične bojkot ne samo proti avstrijskim trgovcem, ampak proti avstrijskemu blagu sploh. Bojkot bo vodil centralni odbor v Belgradu, ki bo imel podružnice po Srbiji in bo v stalni zvezi z bojkotnim odborom v Carigradu.
SRBIJA NAROČA ŠOTORE.
Berolin, 12. dec. Srbska vlada je naročila pri neki nemški tvrdki 100.000 šotorov, kateri morajo biti v mesecih febru-variju in marcu oddani v Belgradu.
ANGLEŠKE SANJE.
London, 12. dec. »Times« menijo, da se bo glede na Bosno med Avstrijo iu Rusijo v kratkem doseglo sporazumljenje. Bosna postane avtonomna provinca pod avstro-ogrsko suvereniteto. (Bo pač nekoliko drugače.)
BOJEVITI SRBSKI VIŠJI ČASTNIKI.
Belgrad 12. decembra. »Politik« pri-občuje članek višjega srbskega častnika, v katerem se zahteva, naj Srbija takoj napove Avstriji vojno in naj svoje čete oboroži z mitraljezami.
UGODNE ITALIJANSKE FINANCE.
Rirn, 12. dec. Finančni minister Car-cano je zbornici predložil proračun za I. 1909., ki izkazuje 33,57.1632 lir prebitka.
PREOSNOVA TURŠKE MORNARICE.
London, 12. dec. Turška vlada je naprosila angleško, da ji pošlje admirala, ki bo reformiral turško vojno mornarico.
Revmatične
Mu v Stubfrt,	S^VC V."-
Meteorologično poročilo.
ViSina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
Čis opazovanja
11
Q. zveč.
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
7140
7142 7173
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
03
brezvetr. 0 4 1 sl. vzhod 2'6 I sl. jjvzh.
oblačno
> a 3
to c
■SS » »
15-4
VOLITVE NA TURŠKEM Carigrad, 12. decembra. Danes je bilo tu izvoljenih v turški parlament vseh 10 mladoturških kandidatov: 4 Turki, 3 Grki, 2 armenska advokata in 1 Žid. Volitev je bila končana ob 7. uri zjutraj. Veliki vezir in naučni minister sta propadla.
MALO OBSEDNO STANJE V INDIJI.
Kalkuta, 12. decembra. V Indiji ostane permanentno obsedno stanje, ker so prišli na sled zaroti, ki je nameravala pomoriti vse državne uradnike in angleško oblast odpraviti.
Proti malokrvnosti
uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-množuje kri in tvori hitro močno in zdravo
meso.
Scottova emulzija
učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v preteku 32 let.	2249 1
Pristna le s to znamko
—	ribičem
—	kot garancijskim
znakom Scottovega ravnanja.
Cena originalne steklenice :	2 K 50 vin.	:
Dobi se v vseh lekarnah.
Srednja včerajšnja temp. 0 0°, norm. — 11°.
Gospodu
Maksu Zalokerju
izdelovatelju drož
3246	v Ljubljani.
Namesto svojega nemškutarske-ga zastopnika gosp. Dragotina Golloba nastopili ste zdaj Vi.
Na Vaše „Poslano" z dne 5. dec. 1908 odgovarjava Vam na kratko to-le:
1.	Zahvaljujeva se Vam za Vaše dragoceno priznanje, da ste rabili celih 26 let, da ste se ..strokovno" izobrazili za izdelovanje drož.
2.	Ravnotako jemljeva z zahvalo na znanje, da se je vzlic šestindvajsetletni izobrazbi še le v najnovejšem času začelo širiti Vaše podjetje, česar Vam prav nič ne zavidava.
3.	Istotako konštatujevaz zadovoljstvom, da po Vašem priznanju tega razširjenja ni provzročila kakovost Vaših drožij, temveč častna diploma in zlata kolajna iz londonske razstave, ker je splošno znano, po kateri ceni in poti se dobivajo take častne diplome in kolajne.
4.	Konečno pribijeva s posebnim zadoščenjem, da v svojem »Poslanem11 niti z najmanjšo besedico niste mogli ugovarjati narav-nost izborni kakovosti najinih drožij, ki prekašajo vse podobne izdelke drugih tvornio, vsled česar se nama odjemalci vsaki dan množe.
In tega niste Vi najmanj krivi, ker nama neprostovoljno delate jako vspešno reklamo. Za to Vam izrekava toplo zahvalo in se Vam priporočava še za bodočnost.
Ljubljana, dne 11. decembra 1908.
Fran Golob & Josip Polak
lastnika Jugoslovanske drožarne' v Ljubljani.
3237 Zahvala.
Zaizkazane izraze sožalja povodom smrti ljubljenega nam
Karola Stupica
zahvaljujemo se najtopleje vsem prijateljem in znancem, posebno pa prečastiti duhovščini v Šenčurju in Dobit, osobju tvrdke Fr. Stupica, darovatel jem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremljali nepozabnega na zadnji poti.
Na Viru, dne 11. decem. 1908.
Rodbina Stupica.
Sprejmem
iučavničarske
ga preddelavca
takoj v trajno delo. J&kob Praželj, vodovodni inštalater in ključavničar v Novem mestu.	3222 3—2
U| • ^	enonadstropna, z ogra-I W	jenim vrtom in več stano-111 ^ U	vani' se proda. Primerna " *	tudi za obrtnike. Prosta lega ob Ljubljanici, na Prulah št. 4. Ljubljana. Pojasnila	se dobe pri lastnici hiše ravno tam.	3194 3—1
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
<odarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2J8B Sprejme se spreten
mesarski pomočnik
v trajno službo pri Ernestu Humru, mesarju v Litiji.	3235 3-1
fjeliko božična razstava!
v nedeljo dne 13. t. m.
v odprti trgovini
JnjlešKsžn skladišča oblek" l O. ^ernateuic i
LJUBLJANA, Glavni trg 5.
!! Isti dan se ne prodaja!!
Ustanovljeno 1862
Telefon Itcv. 684
# ^
c. k/ dvor. ^tJiJ/ mallnlat w
DUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih pe£i
za vsako porabo od navadne do najfinejše In na|-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emajlirane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle pefci za regulirati od 15 K višje. Zaloga r gnjiftfc, Štedilnikov in strojnih ognjišč. Najbolj&e plinove pefci, kamini trni in emajl. Železne pefci s petnicami za dve ali tri sobe.
Patent-vložki
Dobi se v vseh boljših trgovinah
Zaloga pri k. a. kregar, LJubljana,
Sv. Petra cesta št. 2.
Proda se
Najboljša krma za pse je in ostane
Fattingerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.-. 5 kg poštn. prosto K 3 20,
Fatt>ngerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K3"50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolače za pse In krmo za perutnino VViener-Neustadt. Nad 2i0
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod iivinozdr. nadzorstvom.	467 26 — 21
Učenka
za trgovino v Ljubljani z narejeno obleko in drugim blagom se sprejme takoj. Naslov pove uprava „Slovenca". 3234 3-1
Dve hiši
se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 10
3164 3-1
L ' v
lisa
z Dedne mečje "-jSž?
pri Kranju, pošta Tupaliče.
Več se izve pri lastniku Matiji Rozman - u.
Poštenega in spretnega
urednika iitejo
v Mariboru za list, ki bode izhajal trikrat na teden. Sprejme se takoj. Kdor se hoče potegovati za to mesto, naj se obrne J s svojimi zahtevami in pogoji na uredništvo „Slov. Gospodarja" v Mariboru. 3218 3—;
hoče cebe aii svoje otroke obvarovati
kašlfa
hripavosti, katara, zaslezanja ka-tara v grlu oslovskega in dušlji-vega kašlja, naj si omisli zdravniško preizkušenih in priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
s tremi jelkami.
5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 40 vin., škattiica 80 viti. dobivajo se: v Ljubljani : Lekarna pri .Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri ..Mariji Pomagaj", M Leustek ; Ubald pl. Trn>.oszy, Jos. Mayer, O. Plccoll, pri „Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske in Blelweisove ceste; Ivan Gjuričič v Metliki. Jos Ancik, Ribnica, A Roblck, Radoljica, D. Rirc. Idrija. H Brilli, Litija, E. Burdich, Sk. Lova, llugon Roblek, Tržič, Karol Andrijanfc v Novemmestu, Karol Šavnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 *4— i
Odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu javlja vsem družbenikom. prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrl njen dolgoletni sotrudnik gospod
Vekoslav Legat
poslovodja Mohorjeve tiskarne
danes po kratki a mučni bolezni v 56 letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v Ljubljani v torek dne 15. t. m. ob '/23 uri pop. na pokopališče k sv. Križu
ri
V Celovcu dne 12. decembra 1908.
-1
Družba sv. Mohorja.
Veliko božično prodaj
Priporočam veliko zalogo oblek zn dame, gospode, deklice, detke In otroke po zelo znižani ceni.
Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Ako želite!
kupiti ali prodati kako posestvo, zemljiSče ali gostilno itd.,
se obrnite na prvo Itoncesijonirano posredovalnico na Gorenjskem, v Kranju. Glavni trg št. 189. 3116 5-3
trgovska pomočnika
manufakturne stroke, vojaščine prosta, sprejme takoj neka tukajšnja trgovina. Ponudbe pod: ,,En gnos", na upr. „Slovenca".
3225 1-1
■	m oienjena oseba ali
pa kak samec, imajoč pri sebi kako osebo za gospodinjstvo za prevzem
vodstva gostilne In trgovine ,fisr
Trgovsko izobražene osebe, katere imajo prakso za potovanje imajo prednost in za potovonje postranski zaslužek.
Kapitala ni potreba investirati, pač pa je potreba položiti kavci|0. — Pogoji po dogovoru.	3196 3-3
Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod šifro „GOSTlLNA".
J.KORENCAN
in
§«r Velika ^f
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd. 2575
Pa/ulns - briket
najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob in štedilnikov prlprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
I > o li e rn ia - pre m o <z
kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica St. 3.	(4)
Išče se izobraž na
Telefon št. 155.
Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
plokutiranje in snaženje stanovanj
3245 1	priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
(M
--------- I -Jul>ljf» II JI ________
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno j na debelo.
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadru a v Medoiih (Korte)« pošta Pirano — ielezmft. postaja Por« torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Najlepše božično darilo
sedaj K 7*_.
Enkraten poskus vas prepriča,
da je najboljša in najcenejša samo čudovito izdelana srebrna Feniks remontoir ura, s 3 masivnimi lep« graviranimi pokrovi, 22 rubini, anker-k')-lesje, dobro idoča, 3 letnim 3227 2—1 jamstvom. Proti povzetju K 7.
Tovarna ur, LEOPOLD SCHAECHTER, Dunaj XVI/2, Lerchenfeldergiirtel 5 S
16a
sam
za tovor,
dvouprežne ali za samca in
1 kočija r.::;
kakor tudi več konjske oprave se
po ceni proda. Poizve se tu, Resljeva cesta št. 30.	3250 3-1
Za izdelovanje in popravljanje
ledenih omar in
vseh mizarskih del
3202	se priporoča	3—1
Pavel Batjel mizar, Radeckega cesta št. 1.
na Vrhniki št. 182, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kletima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 1
Izmed najboljšega najboljše!
Da zadostim tudi najrazvajenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave, ki presega v kakovosil, izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava je zmes najizbranejših vrst, najfinejšega prošzvora in nudi ::	čudovito fino, aromatično in oživljajočo pijačo.	::
Z mlekom mešana tvori dober zajtrk in podlago k udobni malci, Brez mleka kot „Crn" Je prijeten zaključek vsake pojedine ali večerje; ima moč in oživlja.
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
ECarol Planinšek
Ljubljana, Dunajska cesta, vogal Sodnijske ul.
3244 12 t
gospodična ali vdova
ki je zmožna v šivanju in da bi imela veselje do vzgoje otrok. Naslov pove upravništvo Slovenca.	3233 3-2
, Proda se dobro idoča ZIZZ
gostilna
na jako ugodnem kraju z lepim sadnim vrtom. Polja, travnikov in gozda za domačo potrebo; vsa poslopja v dobrem stanju. Več se izve pri lastniku v Grebinju št. 2, Spod. Koroško.	3223 5-2
TRGOVINO
na jako ugodnem prostoru v ,Nar. Domu' v Spod. Dravbergu
da v najem
hranilnica ln posojilnica v Spodnjem Drauberju na Koroškem.
!!! Za 5lcuen5^e trgcuce zelc ugodna prilika. !!!
Nastopi se lahko takoj.	--
3240	Pojasnila daje in ponudbe sprejema
Hranilnica in posojilnica p. Spodnji Dravberg, Koroško.
naravna
alkalicna kislina
lti.se pu liruKU ui^UiciiiSKih avtoritet ■•> ,.n .o.uniu fspehotu rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi td„ ter
katarih v sapilih,
itslizenju, kašlju in hrlpavosti.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh.
Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalog? pri Mihael Kastner-iu In Peter Lassniku-Lliihll-tn*	iu R2—46
,Katoliška bukvama'
v Ljubljani
priporoča sledeče važne novosti:
POCZijCj Anton Medved. II. del. Cena K 4 —. elegantno vezana knjiga K 5 40.
Kakor je prva zbirka Medvedovih „Poezij" zaslula po vsi naši domovini in našla prijateljev in častilcev v vseh krogih, tako bo tudi drugi del gotovo še bolj poglobil in povzdignil vrednost in velikost našega pesnika.
W ■ Hur. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ludvig \Vallace Cena vezani knjigi K 4 50. — Lepšega berila in darila za Božič si ne moremo misliti kot ,Ben-Hurja"; roman vzbuja 111 ohranjuje zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgoji ne vrednosti. Pred oči nam živo stopa življenje Gospodovo od rojstva do smrti; opisuje se nam poganstvo v svoiem zunanjem blesku, a tudi notranji trhlosti. Osebe v romanu so mojstrsko karakterizovane.
Andr»ej Hofer, tirolskl junak
Igra v 5 dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt> in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 vin., 10 izvodov K 5 —. — Ne samo, uprizoijena na odru, temveč tudi kot podučilo in kratkočasno berilu bo našla ta knjižica mnogo prijateljev
Zbinlca ljudskih iger IX zvezek — Cena 80 vin., po pošti Q0 vin. — Knjiga Ima sledečo vsebino: za moške uloge: 1. „Na betle-hemskih poljanah", 2. ,Kazen ne izostane", 3. Očetova kletev". Za ženske uloge: t. ,Večna mladost in večna lepota", 2. „Čašica kave". — Vsebina prejšnjih zvezkov je označena na ovitku IX. snopiča.
II R P
** ^ v podobah. Slovenski. Cena 80 vin., trdo vezan KI'20 — Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z živopestrimi podobami in tničnim besedilom za vsako črko abecede. — Otrokom bo v pravo vesel/e in lahek poduk.
Očes naS j Malavašič. Cena K 150. trdo vezana knjiga K l-70. To lepo povest so slovenski časopisi že opetovano priporočali.
Zlatokopl XVI. zvezek Spillmannovih povesti z zanimivo naslovno sliko. Cena 60 vin., trdo vez. 80 vin. — Opozarjamo tudi na prej izišle zvezke te zbirke, ki se je med Slovenci tako hitro splošno priljubila in razširila 3238 8—1
,»RatolKRa buKucsrna" u Ljubljani.
Najnovejši Meni nakit za božič, drevesce
12 kos. sort. pisanih In srebr. stvklen. krogliic in sadežev skrbno zavitih v k.rtonu, po velikosti in izvriltvi K —*40, 50. — 60. - -70, —-80, r . 1*30. 2- . - 6 kos. v kart. v večji Izvriitvi K--60, •80, —-90. Zbirka 24 kos. za K - -80, !•-, 1-20. -3ti kos za K 1-35, 1-60,2--; 18 k. K 2-10. 2-50 2-60; «0 k K 2-20. 2-80. 3-20. 3 kosi Blekl. balončk. K - 50, angel| za božično drevesce * -4n, —*50, - 60. -Lamelta,angel.lasci. srebr. a i /lati, kuv. K - 06; žica za orehe 10" kosov K —*20. Svečice 24 kosov v kartonu K - 50, — 60; večje 15 kosov v kartonu K - 58, — 75. drža|cl za sveče, tucat K —'50. — Razpošilja proti naprej vposlanlm denai|em, naročila čez 2 kroni po povzetju
C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad' 1731 razpoftiljrlnica v Mostu 1879 7—1
Ilustriran glavni katalog na zaht. vsakomur zastonj in franko
Podružnice
Spljet,	Celovec
in	Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vlojje na knjižice in nate- l|§|! I/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih ^r^KZ /2 /0
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst_
Rezervni fond K 300.000.
HI. priloga 286. it§Vi |VSlovencafl dnč 12. decembra 1908.
* »Dom in Svet«. — Kdor je pred dvaindvajsetimi leti vzel v roke številko »Dom in Sveta«, je pač dvomil, ali se bo to skromno književno podjetje tudi moglo ohraniti. Pa »Dom in Svet« je premagal vse dvome, od leta do leta je rasel in se razvijal, ter pridobival na moči in na ugledu. Vsak letnik je pomenil korak naprej in je dopolnjeval slovensko literaturo z več nego enim doneskom trajne vrednosti. Tako si je list pridobival vedno več čita-tcljev in je privabil v svoj krog najboljše slovenske pisatelje in umetnike. Tradicijam svojega nepozabnega ustanovitelja je ostal zvest »Dom in Svet« tudi poslej, ko je prišel v druge roke. Nikogar ni odbijal, vsakogar je vabil na pravo pot in podpiral vsako dobro in narodu koristno književno stremljenje. V kritiki objektiven, vsekdar resen in nepristranski, se je ravnal »Dom in Svet« po načelu, da mora sam v dejanju izvrševati in kot dejstvo pokazati, kar zahteva od slovstvenega delovanja. Tako je »Dom in Svet« sam na sebi književen spomenik v zgodovini slovenskega slovstva, ki bo trajno sled zapustil tudi za bodoče čase. Pa iz njega je izhajala vsekdar iniciativa tudi za drugo delovanje na polju književnosti in umetnosti. Cela šola književnikov se je zbrala okolu tega ognjišča in je obogatila naše slovstvo s lepimi spisi in knjižicami. Delo se je začelo deliti, vz-rastli so novi listi in lističi, a »Dom in Svet« je ostal v sredini, vesel vsakega nadebudnega pojava na polju naše književnosti. Veliko se je snovalo in ustanavljalo v tej toli živahni dobi, kar izhaja »Dom in Svet«. Pa mnogo tega, kar je bilo nezdravo v svojem početku ali je zašlo na kriva pota, je usahnilo — žal, da tudi marsikaj dobrega vmes. A »Dom in Svet« tega procesa ni čutil; enakomerno je napredoval brez nevarnih kriz, nobeno nasprotovanje mu ni moglo škodovati in nobena izku-šnjava ga ni odvrnila od njegove poti. Tako pojde »Dom in Svet« svojo pot tudi nadalje. »Katol. tisk. društvo« daje listu mogočno zaslombo, ki mu je poroštvo neotna-janega obstanka. Naši književni in umetniški sotrudniki so ostali »Dom in Svetu« zvesti in njih vrste se množe z mladini naraščajem, ki hrepeni, da sledi stopinjam njihovih korakov. Za bodoče leto ima »Dom in Svet« pripravljenih več krajših in daljših spisov od znanih dosedanjih sotrudni-kov; pesništvo in povest bosta dobro zastopani. Finžgar in Medved bosta kot doslej bogatila list s svojimi doneski; za ilu-stracijski del pa jamči najmodernejše urejena »Kat. tiskarna«, ki smatra »Dom in Svet« kot svojo častno zadevo.
Cena listu ostane ista kot doslej: Za celo leto 10 K. za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark.
Zeleč, da ostanejo »Dom in Svetu« zvesti vsi dosedanji prijatelji, priporočamo našim somišljenikom, da ga z naročanjem in sodelovanjem podpirajo.
Perje za postelje in puh
7899 priporoča po najnižjih cenah 52—4
F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
«■ & k « S
Lancaster od K 26- , Flobert-puftk® od K 8'50, pištol«! od K 2'-, samokresi od K5-—. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno Stev. 77
1631	Češko.	23

Ji
m
Primerna božična i in novoletna darila I
5
Velika zaloga juvelov, zlatnine, J»« 3 srebrnine ter raznih ur. **
h
u.
s. fc
»Oi .v
3H
"S
n
At
4
A H
Blago prve vrste. Točna postrežba. : Najnižje cene. :
2 45 Lud. Černe 3
* juvelir, trgovec z urami ter za- * : priseženi sodnijski cenilec. : *
Ljubljana, Wolfove nI. št. 3.
«
K *
l V
ti
11 *(
* i
m
ffll
M -#it§
Stavbeno, umetno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesaike
Josip Weib!
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajnčih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajltne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verando, stolpno križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijalitcta: valjlčnl zastorl in solnčne plahte po najnovejšem zistemu a samodvigalniml 3050 52-3	oporami brez vijakov.
mcciiisKBin
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljcnega perju K 2. ro'belega	K 2 80, belega K l, finega K 6, najboljšega skubljenega	K 8, sivega puha K belega K 10, prsnega puha K 12,	od f> kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje S^S
gostega, jak<> trpežnega, rdečega, modrega belegt ali rumenega nunkiog-blaga, 1 pernica velikost 170X1"» cm z 2 blazinama, velik »st 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K lt», s polpuh-nn K 20, s puhom K 24. p"saraezne pernice K 12. 14. Iti, blazine K 3. K 3 50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dešenici St. 222.
Češki les. ?599—55
Za ueugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto.
Na|nove|še slovenske produkcije v oktobru.
Gramofoni
In plošče vseh sistemov in mark
Neprekosnl glede glasu In reprodukcije. — Prva specialna uvozna hl£a za gramofone.
V* Ur A »4 U+%*	**
27f0 26-1
K Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspitalgasse 10.
f>5 Največja zaloga plošč v vseh znamkah » d K 3'— višje.	c°j
lr.borni rodbinski aparati od K SO'— vlile. Pokaže »e	:...
o', zastonj, ne da bi se s llo k nakupu. Zamena vseh plošč	vj
najkulantne|ša. Lastna poprnvljalmca. — Pošilja se vsak
uj ::	dan na deželo. Prospekti zastonj.	o°j
?
@
Imate li doraslo
hčerke
novo platno
z narodnimi
kolkom 1 kos 23 ml
Naročite ji najcenejše in najlepše tkano blago lastnih to-ZahtevajtB f varn. izdelkov: barhenta, pOVSOd ■ flanele,damasta,Kradla,
kanafasa, najmodernejšega blaga za dainske kostume, itd., vse po najnižjih cenah lastnega tovarniškega Izdelka pri tvrdki
Frantiiek Mejdr,
K 16 | strojna tkalnica in razpošl-
Ijalnlca v Usti na Orlici, J Hutvald št. 38, Češko. J
2.140 2 -1
Naredite ji veselje in
kupite ii opremo

Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Krtinjsko,
Največja proizvajanja priznano najboljib pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kutoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Le najfinejše, posušene
kokosove orehe
predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakoršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
jedilno
mast
ki se rabi za praženje, kuhanje In pecivo.
Dobro izurjenega, spretnega
8trug;arN k 4*3-31
pomočnika
sprejmi takoj v stalno službo Fran Šwi-gelj, tov. stolov Breg, p. Borovnica.
Plača po dogovoru.	2887 c
Slovenska trgovina E
Katinko (Maver
pri „soincti" za vodo
v mestni palači.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, muderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gonporie in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanju cvetlic točno po naročilu. - Za kupčevalce na debelo najnižjo ceno.	2552— 11
!iz celke ne!
m
N
M <
O
a o
®
Modna trgovina
A. ŠINKOVIC dedičev v Ljubljani
priporoča svojo bogato zalogo modnega blaga za dame in gospode« zlasti: najmodernejše svilene, čipkaste in volnene bluze, vsakovrstna spodnja krila, predpasnike, reformske hlače za dame in deklice, moderce po najnovejšem kroju; velika zaloga normalnega spodnjega perila! srajc, jopic,nogavic, kakor tudi rokavic: glacž, švedskih in volnenih.
Vsakovrstna kožuhovina je v veliki izbiri.	3147 5-3 Vse potrebščine za krojače in šivilje.
Postrežba točna, cena zmerna.
- -•»•33»/° : cr	> IM'
Preobleke^^-^Po pravila.
LMikusch
lotarnt deinlkoT, Ljubljana, Mestni trg 15.
o»l*itla lzb'rt * «»5W to v rfnig<m aredtJatm v. * s s toliko tnoi k» tuefi r. t s s
VMI««HIM
KRILA, PERU.O in OTROČJE --. OBlEKCE =
v po natnižih c«nch.
KRI STO F 9 € porot BBČftB
Muhliona. SUri tre *»•»•
f
.38F Ugoden nekup
ostankou

40 metrov cefira, barhenta, flanele, volnine itd. lepo zbranih, v ko3ih 1 — 8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana izvozna tvrdka	2152 8-6
V. J. Havliček » bratr
v Podčbradih, Češko.
Naročite takoj! — Priporočilo I P. n. pošljite mi 40 metrov ostankov Tn je že drugo naročilo In prosim, da mi pošljete zopet dobro blago, kakor pri prvem naročilu. Z odličnim spoštovanjem	M. Z.
v Čcchah v Prostčjova, 2. 12. 1907. 2152 H-l
\
Novost!	Znamenito!
Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec.
briljantno angel zvonilo za božično drevo št. I
popolnoma Iz kovine s 6 pozlaC. angelcl 30 cm vls. Ne-zdrobljiv vrh bož. drevesca. Garantira se za funkcioniranje. Najlepši ln najnovejši okras bož. drevesca, ki ga naj ne pogreša nobena krSC. družina.
Gorki zrak treh
prižganih sveC vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni Izboljšani jekleni beticki pa udar-jajona troje zvoncev in blagozvon-čno, srebrnodsto zvonjenje zadonl, mlado in staro
prestavljajoč v božično blaženost Kos stane s kartonom in navodilom vred preti naprei vposlanira Ml K I -50 Hi
3 kosi K «•— J , . „ 5-20 6 kosov „ 7-50 9 „ „ 10-80 12 „ „ 13-50 21 . „ 26.50 Po poštnem povzetju 2t vin. več. Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno In p osebno fino po-nlkljano, s sukaniml stebriCi za zvonce iti tremi prekrasno žarecimi srebr. lamettastiml rožami, ki potem, ko so prižgane sveCe, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod.
vred naprej poslano Jt<r K 2-—. 3 kosi .... K 5-50 i 9 kosov ... K 15-50
1.....p 7-25 12 . . . . „ 20-25
6 kosov . . . . n 10-50 | 21 „ . . . „ 39-50
Po postnem povzetju 20 vin. vet. Pri naročitvi več kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov Izbranih umetno Izgotovljenlh razglednic, med temi božične in novoletne, lii jih prodajajo povsod po 10-12 vin.	722 7 t
Zamena dovoljena ali denar naza|, zato nlkak rlziko. NaroČila naj se pravočasno naslovljnjo na:
C. In kr. dvor. založ. HANNS KONRAD, Brilx 1878,ČeSko.
Zahtevajte moj najnovejši glavni katolog, katerega o-poSljem zastonj In poštnine prosto.
mmm
tropinoveo kranjski brinjtvao
Odlikovano v Parizu.
*c dobi v lodlb od SO litrov naprej po prav primarni oaai v zanesljivi kakovosti v
včlež^anjarni in rektifikarni sadja
M. Romar A Co.,
LJubljana,
Spod. Šiška, poleg; Koaler« Java pivovarna.
Založnik c. kr. avstr. (irt^voMi ar v
Klobuke
cilindre in čepice
vnojnovejiih fnconoh in v velikih Izberab
priporoča 11153—21
Ivan Soklič.
Pod tranfto It. 2. PMttjt i!ik. MtnHi,
Kje se dobe najboljši poljedelaki ■troji, kakor miatilnioe, gepaijnl, alamoreznioa, čistilnica«, prefte
ia aadja I. t d	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v LJubljani, Mar. Terezija eaata itav. I., Valvazorjav trg fttev. 6.
In zakaj: zato, ker to dotičnl stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in ie ravno radi te?a, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Mo|l stroji so povsod I a k o priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbaaih potrebščin, portland-cementa, traverz, ie-lezniSkih lin In druge različne žeieznlne In raznega orodja, nagrobnih krtiev, tehtnic.

Domača tvrdka!
Luka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve ul.4
tik novega ooslopja Katol. tiskarne
izvrčuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsako- ■ m kot: žepne, stenske ter ure budilke, vrstne UlC, zlate, srebrne in nikelnaste ure, dalje
verižice, orstone brrn,noz,i6no zlatn,s?24in5lrer
Vsa popravila se Izvrše solidno ln po nizki ceni.
U Ameriko In Kanado
najzložnejia, najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line
«4 4 43	Bližnji odhodi
Iz Trsta,drtmaioga pristnniS&m« Pannonia, 5. jan., 23. febr. 1909., Carpathia, 4. marca 1909. Iz Liverpoolai Lusitania največji najlepši parnik 26. dec. 1908, 6. febr., 21. febr. /0. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909. Mauretania 23. jan., 13. fbr., 6 marca, 4. aprila, 24. apr., 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.

(
cj
CJ C
cj u
3 J*
C
O J*
N CJ U JO
CJ C CJ
u
r
Slovenci Slovencem 4
y Zelo važno za trgovce in obrtnike j
t
Ker imam še precejšnjo zalogo
reklamnih koledarjev zal.1909
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
= Cene so brez konkurence
V
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad že ocl lč> v. naprej
Vsem Slovencem se priporoča	3078 (20—(J)
Fr. ISIIČ, Ljubljana, Mestni trs n.
Izvolite poslati po vzoroe!
Barhenta flanele - -modnega blaga
platna, damaata, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havliček in brat, Podčbrady
(kralj. Češko). 2114 17
1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perllnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.	;;;
Pristen le tedaj, Če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na
. . riimpnnm nnnirii^ ••
1W" Doslej nedosežen ! !
Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč!
...................... x
A. VIVOD - MOZETIČ, Ljubljana
\ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
Slovenska modna trgovina
/ moEfnl salon ja moderne domske iiloDuke^f
se najvdanejše priporoča velecenjenim damam, V* S^Klobuke sprejemam v popravilo.
(v zakonito zajamčen opravi)
rumeno, steklenica K 2 — belo, , , 3—
2667 pri 12 4
Viljemu Maager-ju
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogisko monarhijo:
W. Maager, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.
Božično darilo.
POZOR STARŠI! Najlepše darilo so priznani H. HEITZMANNOVI
pianlni in klavirji. =====
Prodaja jih proti ceniku z izrednim popustom ter na delna odplačila edino le narodna tvrdka	3219 2
ALFONZ BREZNIK, Gpadišče St. II.
II
Praktična darila za
1 BOZIC I
3128
priporočata
6-5
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ul. 9.
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih plošč ln gramofonov
ceniki od gramofonov In ploif na razpolago.
Fr. P. Zajec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 26.
Najccnvji«
dežnite in soinčniti
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in naJboqil kakovosti slavnemu p. n. občinstvu Ia preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
=== v Ljubljani ===== Pred škofijo Stev. 19. — Sttri trg štev. t Prešernove ulice štev. 4. 163 H_M mm Popravila točno in oano. aa
Z električnim obro- f tom urejena tvornica g
G. Skrbič g
148 Zagreb43'7 • llioa fttev. 40 9
priporoča
svoje slovite solidne ln cene ža luzije, lesene, tkane in platnene rolete, železne in lesene za-tvornioa za izložbe in proda-9 jalne ter prosi, naj »e tej solidni Q tvornici izvoli nakloniti največje za-0 upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
O
VODOVODI
kanalizacije, kopališča§|
Načrti I it izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
M mm A na
Konrad
Beethovenove
^ ar - Ha ■ «B ■-<» 1lc d
Lachnik, Ljubljana
ul.4. Brzojavi: Lachnik, Ljubljana |
gjjjgjL" ..»'ovne«"	286. dn6 12. decembra 1908.
Prej »EDISON". DUHAJSKA CESTA. Nasproti __ftaocrne „E«ropar Oseko soboto ln sredo no« projrom!
Predstav,, ob nedeljah in praških, ob 10 in II urTTonn.H^^'!"6,'"','18^^"'1^ 0S 4" 5" 6-1 UL
Cene crosioranr	i!".,''7 dopold-,n ob a-. s., s., 7., a. in 9. ur, popoidne.
-'3	SMT JliiJfi-- -S I slave pozni ža n Ocenil pUo^oVS Tot I "	— P.,he P,Jrel.
————————----- -v'' 10 v- s	Rovnoteljstvo kinematografa „P<itliž".
gra^HPOfa^TMlHa^tel^lVnJM^^	HilillllB1................. .."" """ * '--------------
Pno kranjsko padjetfa za umetno steklarstvo i« slikanje na stekli
flflnstn flsnoln, Llubljana
Dunajska cesta št 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predsto]ništ«fom kakor p. n. občinstvu za pre-vzttje tn solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za stefcU»rstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaln® steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2m 52-5
Narisi in p;»or.3Čtini rca zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
Vino za buteije
iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: mu&kat, maraskin, posip, brajda, ružioa, kobilara izvanredno dobro, čisto nsravno
---------prodaja po 80 h (40 novdčev) liter =
Uprava biskupskih dobara; KflHSjt, p. PUilflf, Otl)H HrH, (IfggliD)
2947 16-10	Petar Galzigna, upravitelj.
Posoda za naročeno vino n >j se pošije na špediterja G. Caroipascoi, Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu.
j® mlina hrtra&k« zavarovalnica osnovana od občin« " svobodnega sm ke. glavnegea mesta Zagreb«. 11
h im^. osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavai vanje
?r?tD ,hi«. T 1 ? ^rotl požaru in vPePelitvl P" blisk" nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslop]a, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opr. vo gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodi b pogojih In nizkih cenah. - Vsa pojasnila daje:	1395 32—1 I
Glavni iHstup „Croafle" y Ljubljani, Gosposke ulice 4.
C*a vsa večja mesta na de£eli se iščejo zastopniki.)
QO
'■J
o
K«*
O
O
todpisaaa ims. v zalogi najvnnovrtitnojAe trpežno, krasno
blago «a bandora, baldahlna, raanobarvng
plašče, kaatule, plnviale, dalnatike, Tajanje, albe, koretolje prt« itd.
sploh 7M, kar «e rabi v cerkvi pri »lužbi božji. - Pravimi Udi mnenje, preuovljenje »tare obleke ln vsa popra-MU., — Izdeluje rožno hi poSteno po najnižji eecii tandara in vso druyo obleko.
Proč&stifce gospode prosim, da sio blagovoli pri Garočiliii «irati na domačo tvrdko tar ne. uv&žajoio tajib tvrjji <|r» it«v m potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpošienejšo poDtreitso in najnižjo e»n», natrjuje, da bedes hvaležna tudi u. najmanjša aar-čilc Najodiifinejžim apošiovanjara is priporoča 2922 23
Ana Hofbauer,
^ejlieljlca zalogo cerkvene obleke, orodja to posooi-v IJublJant, Wolfove alloe 4.

fr* *
H*
&


(T
Babica ANA TRTNIK
roj« Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valemte, naznanja, da stanuje sedaj
na Poljanski cesti štev. 9 ^
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.

Veletrgovina železa
p o
o	Peter Majdič, Celje
O se priporoča cenjenim odjemalcem.
00000 gooooooooooodooooooooocooooo
o
8 o
pegisfrcvajia zadruga i neomejeno zav«zo
v lastnea* zadružnem liGmu y Ljtlbljflfli
na Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja
K 59,197.246-20 K 12,888.795'«
N N
m
N N
obrestuje hranilne vloge po 4 V|0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekočI račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933'24.
Posojuje na zemljišča po S V« % z « Va °/o "a amortizacijo ali pa po O1/4 o/o brez amortizacije! na menico po 6 °/0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga
URADNE URE i vsak« dan od 8.-12. in od 3,-4. izven
nedelj in praznikov.	2oi
N

AVa AVa AVA
A^k ATA AVA ATA AVA .sVA ATI JWa A^ AVA *WA Mk AV* ^ 1
OSREDNJA BANKA ^
i...................................W	_ CUstfedn
HRANILNIC, r"r,i,ia' mu-
Vto«« m bNjiiio* In rafiun 4 * I« 4 "4 %. Kupt»vttnj« in prodaja vrodn. papirja*. Upraira |M fiuvalaa zaloga brazplaftae.
fimmmmmmmmsmsam
I., Vippliajerrtr 22 (Ustfedni banka česk]foh spofitelen)
PoaaJHa akrajem, mestom, občinam In drobim javnim koiporadjain proti tmorflzacffi aa tS	L,n,Pr*vn,t PflBtojbine. Financiranje Jasnih podjetij. Emisija lastoib 41. ban-
* ""'"""1» kt(ef' "žlvajo pupilirno sigurnost In sc »mrjo r»WH it vsakovrstne kavcije
Dal. kap. IfiOtLOOO- -
J Tclcertnl: .IporobuU".
2 Otoonlranje kavcij la s vadij rasnlb ml. ■ Rakonl mcnjic aama ~ denarnih »»vodov. • Bankovaa inlormacijt In avete brexpla2r.o.
Hodna trsouina PAVEL MHGDIC, Ljubljani!, Prešernove ulice štev. J
~[f|
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovrat niki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, dnmski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterlja,porte,žnore; resice,kroplocežnorezatip tnlke. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne res;ce, čipke in žnore. Šerpe iz svile čipk in volne. Nrgavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojence,posteljnepodlogeizkavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle.
Ra<lične podloge In potrebščine za kroječe ia šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki
Pajčolani za neveste, mirtovi venci.
Darosko perilo, spodnja krila, predpasniki in koralne obleke.
Modrci in p itrebščlne za modrce. Glacc-ro^avice in rokavice za uniformirance
pletene, letne in 3imske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe.
3057 10-8
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot-srajce, jopice in hlače.
Mrežaste In potne jopice, srajce, č pice in šport-pasovl.
Nogavice, naramnico, odeje in biazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce.
Ogrevalci za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd.
Denarni promet do 31. okt. 1908 B . B . „ u	rjlr.cr	Manje viog 31. oktoDra im
„ .... ,	Lastna glavni "ia K 354 64&13. A
čez 54 milijon, kron. __SL--.-„-- | cez 15 mshjon. kron.
MT Sedaj: Miklošičeva cesta št„ 8fl pritličje "VI * a st n i hiši nasproti hotela „Union" ia frančiškansko cerkvijo
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
Gostilna s koncesijo KRAMAR
v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 5.
se odda w najem (zakup) s 1. februarjem 1909, ali pa tudi takoj.
Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. FK&9HK POČEK,
Ljubljana, Stari trg št. 30.	2883 8 -8
tsmOBSem čfSito.
Najcenejša in nojbitreJSa vožnja » Ameriko je s parniki Severonemškega lloyiz
□ Bremena Hea-VorL
s cesarskim! brzoparniki Kaiser Wilhc!m II. Kranprinz Wi!helm, Kaiser1 Wilhelm d. — umi Grosse» ..........
pggT Ppekomopsb.a vožnja traja same 5 6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 50
Edvard Tavčar-la, v KoMoiskih um it.35
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane js »sat torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja s« tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanreiino ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bgltlmor* in na vso ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buanoa Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
:: Ljubljana :: I filftMDk •• Uulillann ::
sv. Petra cesta štev. 21 le WUlSyi9 sv. Petra cesta Jtev. 21
krznar in izdeiovatelj čepic
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, d raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, | gmim—» mufe in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — § |	g
Š Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože o:» divjačina g g BfflMI S po najvišjih dnevnih cenah.	2876 18 12 | |	|
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško
Špecialiteta: „Salva«or" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
Požiljatve na dom sprejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon št. 82.)	-
Gramofoni 1
Milko Krapeš
uror, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, arab. tula nikel. žepnih In različnih atenakih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, pr-slane, uhane, biaere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
ISvHmftlfinA nainovejše slovenske plo-uramorone šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 19
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
I! Prvo slovensko !!
c. Kr. oblastveno potrjeno 1» 90
ucilišce za Krojno risanja
branja c7esi/i
Ljubljana, Stari trg it. 28.
S Dobi se tudi kroj po žluotnl meri.
ffiainifci v c/LmwiJeo
yfat4>n itriijo	po c&ni in
**r/nt*s//ii/tr poten *ili rut/ sc cbrnqit>
>St77iori<Ti/{hi ete/x<x
f JjiiAfrani Jiblv&vcnskv ^>nkiH>rs(t*ttiftyfisnil£A Atfcsebmpilačne,
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Slovenske gospodinje!
Ako se ravnate po geslu „Svoji k svojim", tedaj ne kupujte več kavine primesi (cikorije) iz nemških tovarn, temveč samo
»Zuezdne" dvorijo
ki jo izdeluje
„Prva jugoslovanska
tovarna za kavine surogate" v Ljubljani.
Zavrnite odločno podobno nemško blago in zahtevajte pri svojem trgovcu, naj vam da slovensko
„Zuezdno" ci^orijo
Svoji k svojim!
svojim!
Okoli 100.000 kom, v rabi, 5 letno jamstvo, 8 dni na poiskus.
Vsaka britev v etui
Britevšt 31, najfinejše solin!. srebro-jeklo. 1, votlo brušena, zokrnš.držalom, kot kaže slika v okrašeni šatuljl K 2*50. St 32 Ista, toda '. votla, K 3-—. St 83. Ist., toda ' , votla, K 3-80. Št. 8"0U. S črnim, gladkim -Irža-jem 1 . votla, K 1'50. Brivska priprava v politirani ieseni omarici z zrcalom se zapre in vsebuje: britev, jermen, čopič posodico in milo, K 5*—, 6*—, z varnostnim glavnikom *u v več. Nikak rtzikol Ako ne uga|at denar nazaj! Pošilja po povzetju svetovno-znana ivrdka
HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni zoložniK, Most (BrOx) it. 114Z Češko.
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zaston| in franko.
2721 10-1
urar in trgovec
Lepa božična
in novoletna darila!
Prešernove ulice
Najraznovrstnejša in naj-cenejša izbera: briljantni uhani in prstani, zlate, srebrne in nikelnaste ure in verižice. Prave švicarske ure »Union« ki so prav fine in natančne, a skoro nič dražje od drugih vrst. Vsakovrstne lepe stenske ure, namizna oprava iz pravega M in kina srebra. —
169
Šivalni stroji lahkoteko-či, kolesa najboljših vrst i vse kolesarske po-—n trebsčine.	~
Ceniki s koledarjem na f DellUCar
zahtevo zastonj in po- S tovarn pravih švicarskih
štnine prosto.	^	4
31519_.	/- ur „UNI0N" v Bielu, Švica.

Optični zavod
Fr.P.Znlec«,w-
Stari trg 26
priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih a&at, &6io»lc«v, dttljnoqledov, toplomerjev, zrahomerjev itd. 06»la in 6£ipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravita to&no in ceno.
Velika zaloga pravih ftvicar« akih žepaih in atenskih ur, zlatnina in arebrnina.
Nikel ure od gld. 1-90 do 10-Srebrneur«. . 3 00 , 40-— Zlate . . „ 1J — „ ?iS0'—
Zahtevajte moj novi cenik, ki ffa
pošljem brezplačno.
2050 20 18
FR. SEVCIH, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice l ""
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvršujejo točno.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto
PREPREČAJTE SE
da dsSite najcenejšo in najboljfi* blago samo pri tvrdki
barhenti, damaski, gradli, kana-kretoni, cofi.-i itd, vse po najnižjih cenah lastne tovarne, in zahtevajte povsod
NOVO PLATNO
<■" z narodnim kolkom. H
Kos 23 m za K 16 franko.
Najboljše
klavirje
r. :: prvovrstnih dunajskih tvornic in
harmonije
amer. sistema prodaja in i »posoja najcenej* edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik Grad šče št 11
(blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj „Glasben« Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blaeoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 52 — 2
Podružnice: Pran« z men|nlnlcaml: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Ceika Lipa, CeSka Kamnlca, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jlčln, Plzen, Zvitava tn Liberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. VVollzelle 10, Taborstrasse 1. III. Ungargasse 77 lvo(|al Rennwegn), III. Lfi-vvetmasse 27. IV. Wiedtier Hauptstrasse 12, V. Scliotibrurmerstrasse 88 a, VI, Gumpendorferslrasse 22, VII. Mnriallilferstrasse 70, VIII. Lerclienfclrier-strasse 132, IX. Alserstrasse 32, XVIII. VViihrincicrstrasse 82, XtX. Dobllnger Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32.
SHBKK
mmammamatam
Menjalnična delniška družba
71
ME
DUNAJ, I., VVollzelle 1.
flke. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000.
• • • •
Naikulantne|šl
nakup in prodaja ::
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ::
:: Zamenjava in eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Ne zamudite naročila!
Ponudim, dokler je kaj zaloge, velike brezhibne ostanke 6-16 m dolge: kanafasa, oksforda, barhentov itd., 40 m le K 1675; 40 m pristnobarvnega kanafasa za površnike ~ za K 18-- franko, torej nikakih nadaljnih stroškov. - Blago je dobro in bo vsak zadovoljen ^
Ig. Brož, edina kršč. tkalnica v liachod-u, Češko.
A. Hermann veležganjarna za
LIVOVKO
in tropinovec v Varaždinu, Hrvatsko
priporoča svoje špecijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na žganjarno v Varaždinu ali pa na
glavnega zastopnika za Kranjsko	2391 7
H. 8UTNER nrar tp ,trgovec z zlatnino ln srebrnino
Ljubljana .*. Mestni trg nasproti rotovža Ljubljana
Josipa
v Ljubljani.
Pristno, 6e na pod platu
ustanovno : leto : 1860
l
S®


j*
Vsak dan jih izdela

2994 12-5
ce
tovarna
60.000 pare v!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, --Z gumi in modno blago. ......
s /[. Jfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št 3
priporoča velikansko pber zimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., ja gospode in dečke.
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.
Pozor, gg. trgovci in pekovski mojstri!!
Podpisani paromlin si usoja slavnemu slovenskemu p. t. trgovstvu naznaniti, da je oddal s I. decembrom svoje zastopstvo
D
i
, trgovcu v Ljubljeni,
Slavno slovensko p. t. trgovstvo naj si bo zagotovljeno, da je največjo stremljenje podpisanega hrvatskega paromlina, da zadovolji v vsakem oziru svoje cenj. odjemalce z znanim izvrstnim blatiom, kojega izdeluje iz najfinejših pšeničnih vrst.
Nadejajoč se, da podpira slavno slovensko občinstvo vseskozi hrvatsko, t. j. slovansko podjetje, prosi podpisani paromlin, da blagovoli slavno slovensko p. t. trgovstvo doposlati našemu zastopniku, gosp. M. Lavrenčiču, kar največ naročil.
• 224	7. najodličnejšim spoštovanjem	2 2
GKcljsKo društ i belouar. parovnllna v Beloi/aru (ffruatsko)0
ii
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bllodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi —	po pošti pošljem za-
st nj in pošt. prosto.
l
l
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
2568 24-9
V—
ia: i
-v
Kavarna in restavracija
ŠVICAR I JA
se si. občinstvu najtopleje priporoča.
E <
H3T najcenejša vožnja v Ameriko. "JEs
6. Kristan
oblastvene koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
> 3
o
ti
2900 52- t
SEGr* Najcenejša vožnja v Ameriko.
Fotografski umetni zavod Avg. BerfhoBd
---g-
Ljubljana, Sodnijske ulice II.
I Izvrševanje vseh v fotografsko stroko | spadajočih naročil kakor: poveča vanje, | reproduciranje, fotografiranje tehničnih - predmetov, interijerjev itd ZUZI
| % Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini
II
BK KI H H
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovorna pohištva J. J. Naglas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
M jueija zdop pohištvo za spolne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproga, zastorji, modroci na vzmeti, žlmnati modroci, otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnej&e blago.
2823 52-7
n U
m
m ss m
gfeirbabn^-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zaloga skoro v »teh lekarnah.
•iSfiriir
■ y;SC H U T Z - M A R K E j (•>
J1ILIUS HERBABNV WIEN j S
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajšajoče mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Edino izdelovanje in glavna ruzDoJiijatev: Dr, HeUntHinoM lekarna (HerfcsljnyJev naslednik) „zur BnrmherzKRer, Dunaj, UHJi, Kalserstr. 13-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu ln Volšperku.
I
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila s® iz« vr&ujejo hitro in točno.
GENE BREZ KONKURENCE!
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga tefiovadske obBeke ! ! !
___2399 11
mi ■ i m n ■ 9mamjwt)mtivmbx££
Relifni križevi pot za farno cerkev Homec pri Kamniku. ::
Dragotin Hrovat
Stob-Domžale 3osi 3-2
se toplo priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in prijateljem umetnosti za izdelovanje
altarjev, križevih potov, podob in vseh v to stroko spadajočih del, kakor tudi v prenovljenje starih altarjev, ::	podob itd.


Najbolj varno naložen denar!
Stanje hranil, vlog:
nod 31 mil. kron.
Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.
rajšai« najcenejša UOŽIljCI■AfflerlllO
ton
mil
o
mi
mi

z modernimi, velikimi brzoparnik! iz
Ljabljanečez Antwerpen yNewYork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: .Finiand", .Kroonland*. „Vadcrland% ,Zeeland" in „Samland', kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom isi New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejen« v kajite za 2, 4 in 6 oseb, sa vsakega potnika eminentnega pomena, in tr^ja vožnja 7 dni.
Odbod Iz LluUlJane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo (ei Kanado, katera pa je Udatpo cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjoni sastopnik
FftAtišCDOLENC
Mi p*
ton my
ton P!
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah St. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	2425 21
Denarne uloge se sprejemajo tudi po poŠti in potem c. Hr. poštne hranilnice.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
a
int
M
O to«
vu
M 1 tou
m
Trgovina z moko in deželnimi pridelki.
Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Zaloga brinja in [sliv za žganjekuho.
f rs*
Domače slovenske tvrdke.
Brivci.
r^inff*** Karol, brivec In lasničar, Martinova L,1IUCI cesta 14.
Pranrhptti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridllLLClU fumov, Sodnijske ulice 2.
Kastelic 'vn,
brivski mojster, Sv. Florijana u. 25
KelŠin Stanko, brivec,
Kopitarjeve ulice 1.
KOSeC ,van> brivec, Dunajska cesta 7.
Matkovič D-, brivec, Pred škofijo.
Prtflfrraicpk M., frizer za dame in gospode, I UUM dJM3A Sv. Petra cesta 35.
SikUtlid	brivski mojster, Marije Terezije
Ctrmnli S. brivec in lasničar, zaloga lasnih mrežic, MimOll Pod trančo 1.
Cerkv. orodje in elekt. svetila.
IfrPCfJir ,van> izdelovatelj cerkvenega orodja in AlGgdl posode ter elektr. svetil, Elizabetna c. 3.
TrafniV	izdelovatelj cerkvenega orodja
11 dllll A jn elektr. svetil (zaloga) Sv. Petra cesta27.
čevljarji.
Kukman Fran. čevljarski mojster, Dunajska c. 14.
Ravnikar Anton' £evliarsl<' mojster Sodnijske Zamljen Ivan, čevljarski mojster, Kongres, trg 13
čevljarne.
HeriSCh Joslpina, trgovina s čevlji Židovske ulice,
Vohpi* eksport kranjskih črevljarskih izdelkov, ACUGi stari trg 9.
(lhlak Matej, trgovina s čevlji in čevljarski mojster UUldU Kongresni trg 6.
PodlCSIliK ^"V"1''* ,r80V'na s Cevli' in klobuki,
Pri 7latPfll rrPVIlV (l*«tnik) I-Keber zaloga ,111 IldlClll UCV1JU črevljev, domačega in
tovarniškega izdelka, Stari trg 9.
O r Julija, trgovina čevljev za gospode, dame in otroke, Prešernove ul. 5.
TrPft Karollna, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gačarjev trg 1.
7ihPft ^' naive'la zal°Ca čevljev domačega iz-IiiUClI delka, Prešernove ulice.
Črkoslikarji in pleskarji.
Rratfl Fhprl £rkoslikarja, stavb, in pohišt. piesk. Dldld LUC11 lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.___________
Rr5r»oli Tomo, pleskarski mojster, Dunajska OriCClJ cesta 16.
Filip, slikar za napise, črke in grbe, rrialUU Prešernova ul. 50.
Gostilne in restavracije.
Tociiniror Angela, trgovka in gostilničarka, Ko-VbMlUldl lodvorske ul. 33.
Češka budijeviška pivnica cesta
Vflčalf peter in Joslpina, restavracija poleg pošte, AUsdft Prešernove ulice.
MikUŽ gostilna, Kolodvorske ulice 3.
Pbpncki Canatnrii Pri Roži, plzenski prazdroj rucilb&l MlldlUlIJ v stekl., izvir, napoln.
Pri zlati kapljici r^"cljai Sv Petra
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6.
SlobodQik,XgMštt!i8kovino'gostilniCar'
Clriilj Rudolf, „pri Amerikancu", gostilna in pre-ORlllJ nočišče, Florijanske ulice 20.
Galanterijsko blago.
RflhnVPP Jernej, trgovina s papirjem in uaiiuvcu galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen.
r^f^ŽlJI fpk" ^ » trgovina otroških igrač in ple-V^Coitl C K tenin, Šelenburgove ul. 1.
r\/"vV> t*i A	Emil, galanterija, igrače in predmeti
LJUUI 1C	za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg glavne pošte.)
Hrihjir	Dragotin. zaloga razglednic, pisem-
lll lUtll	skega papirja, Šelenburgove ul 4.
Fran, trgovina s papirjem in galanterijo na debelo in drobno, Mestni trgll. (Olej inserat.)
VanAi Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska ACllUd cesta 20.
Kenda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20.
ič	r» trgovina galanterijskega blaga
aul CllC<tIl in otroških igrač. Stari trg 5.
Petričič	jtrgovina z Sa'anterijskim blagom,
Prndaialna »Katoliškega tiskov, društva",
llUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2.
v	..................................................... ""
Skulj A. trgovina s papirjem, Poljanska c. 12
Tftni 1., trgovina s papirjem in galanterijo, Sv. Petra. 1UIII Cesta 31.
Izdelovalnice drož.
Prtlflh F11®11 & Jo®- Polak, jugoslovanska izdelo-VIU1VU valnica drož, Sv. Petra c. 9.
7»\rAst*t> Maks, I. jugoslovanska tovarna
CjO 1U1VCI drož, Kladezneui. 17. Rečne ul.5.
Kleparji.
Gradišar Fran, kleparski mojster, Tržaška c. 2.
Remžgar
Ivan, kleparski mojster, Florijanske ulice 15.
Klobučarji, krznarjis
Jesenko Blaž» trgovina s klobuki, Stari trg 11.
I^Vpi^M krznar in zaloga klobukov, Kon-IVI CJ Ut grešni trg.
SOklič trgovina s klobuki, Pod Trančo 1.
Knjigarne.
JTatnlRka hllkvarna knjigarna, umetnine, AdlUlftAd UUhVdllld, antikvariat, Pred škofijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat.
Narodna knjigarna
knjig ter pisalnih potrebščin.
^rhwpntnpr L' knjigarna, knjige, muzikalije, vJVill n ulllllul umetnine, zaloga pisalnih in risarskih potrebščin, Prešernove ul. 3. (Mestna hranilnica.)
Knjigoveznioe.
Rrtll/IO Ivan, kartonažna tovarna, knjigovez -OUlldt „ica jn zaloga papirja, Šelenburgove
ulice. Ol. inserat.
Rrpckvar Fran, knjigoveznica Francovo nabrežje, Di Co&Tdl (Filipov dvorec.)
IfniiffntfPTnira katol. tisk. društva, Kopitar-AUJIgUVGUiltd jeve ulice 6, II. nadstr.
Konfekcije.
Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Mestni trg 9.
Gričar k Mejač, zau&%.
obleke, Prešernove
T iilrjp A, konfekcija za gospode in dame. dečke LiU&lb jn otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
RftVŠPk Marije nasl. Davorin Rovšek, trgo-lLUiaGA vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Krojači.
AhClIl J°8'P» krojaški mojster, Vegove ul. 12.
Slana Ivan, krojaški mojster, Sv. Petra nasip 67
Lekarne.
M. Ph. Čižmar 'Sffi
čičev trg.
lekarna pri zlatem orlu, Jur-
T pl/arna Leusteka pri Mariji pomagaj 11 a Kesljeva cesta št. 1.
Lekarna Trnkoczy
v Ljubljani, zraven ro-tovža.
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
Dogan
Pnnrntnik Simon, stavbeno mizarstvo, in iz-lldjJlUllilR delovanje omar za led s stroji, Jenkove ulice.
Trink	m'zarsk' mojster, Linhartove ulice,
A^oV««*. Ignacij, mizarski mojster, Oradaške
V eildl unče 12.
Manufakturno blago.
TPStlik Janko, .Pri Česniku", manufakt. trgovina, vColilA Stritarjeve (Lingarjeve) ul. Olej, inserat.
C^ fnhpl fl 1 k- '■< trgovina z manufakturnim VJI UUC1I1IK jn modnim blagom, Pred škofijo št. 1.
Keber manu'a'('urna modna trgovina, Stari
Kessler
trgovina z manufaktunim blagom, ogačarjev trg.
T
KOSteVC '•« modna trgovina, Sv. Petra cesta 4.
Lenasi & Gerkman,
blagom, Stritarjeve (Špitalske) nllce. (Olej inserat). Lozar J., manufakturna trgovina, Mestni trg 7.
P f l/Ti C i rr J0SIP i manufakturna rClKU!s,B Stari trg 4.
trgovina,
Pri sv. Cirilu in Metodu,
jeve ulice 1.
^kahprnp & E., trgovina z manufakturnim vmauoillt; blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10.
SOUVaH 'Iran' Ksav., manufakt. trgovina, Mestni
Ilfhanf feliks, trgovina z manufakturnim blagom Ul l/aui; na debelo in na drobno, Mikloščičeva c.
Ilrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllL Pod trančo štev. 2.
Modno in mešano blago.
Firiifjlf J°s}P. trgovina z mešanim blagom, uuudI Florijanske ul. 17.
Milffdif Pavel, modna trgovina narodne vezenine, UlflgUlU trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
Mpršfll trgovina modnega blaga, vezenin, pred-lmilJUl tiskailja, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
Orpllfilr Matej, trgovina z mešanim blagom. V^l tllCiv Kolodvorske ulice 26.
PnHlrt"!! ičdlr Josipina, modna trgovina ruUKIdJJCK za dame in
Ijarske ulice 2.
gospode Črev-
Pnfll^ffl IGaLt Rozalija, trg. z vsakovrstnim r uuRiapcK blagom za dame in gospode in otroke, Wolfove ulice štev. 5.
Pri nizki ceni (Žargi) zaS
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
Clfu&filLr Engelbert, modna trgovina za go-OKU3CIV. s pode, Mestni trg 19.
Cnnj Franja, trgovina z mešanim blagom. Pre-šernove ulice štev. 28.
v
SinkOVi C	modna trgovina, Mestni
Wlrimavpr Katinka, trgovina z mešanim bla-II lUllldj 01 gom „pri sulncu", Pogačarjev trg 3.
7{\rar Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-LVi CIj fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c.23.
Pekarije.
IVTpnPincffr' T., trgovina s špec. blagom in triCHttll^Ct dehkatesami.Sv. Petra cesta št. 37. in 42.
Božidar, trgovina z manufakturnim in 1 aiVrilW špecerijskim blagom, Zaloška cesta 5.
Pprlian ,van' trgovina s špecerijskim blagom, ItilUdU Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
ReffliC ^ tr&ovina S špecerijskim blagom, Škofje
Cnrlf Fr., trgovina s špec. blagom, dež. pridelki in J"1 A moko, Kolizej.
Cifčnjk A., trgovina špecerije, železnine in raznih JU3U1R barv, Zaloška c. 21._
v
Sjtfnhrkn trgovina s specerij. blagom, 1301 auu" žganjem in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Sarabon a., glavna
zaloga rudninske vode.
Ša t"A	novo urejena pražarna za kavo
uaifluuil jn mlin za djšave z električnim obratom.
Sarabon Ak'u,f0a,0&a brinia in 8livza žgan,'e-
7nrpr Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, Z/U1CU Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
letniški mojster in; i. zadruge, Dunaj,
Dostal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
Čprnp 'van> tapetniški mojster in zastopnik I. kranj-V^l lll> ske miz. zadruge, Dunaj, c. 28.
Urarji in zlatarji.
v
fprnA Ljudevit, zlatar in trgovec z urami, Wol-WCllin foveul. 3. Olej, inserat.
v
fti/lan Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino vuUGll Prešernove ulice.
lfrjinP7 Milko, urar in trgovec z zlatnino in sre-tttajJCi/. brnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
*SllttHPr H>' urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, JUU11P1 Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhar Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I lllldl uiice 4, dej inserat.
7nipp Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, LdJGl> srebrnino, gramofoni ln ploščami, Stari trg26.
Usnje.
lirPffar K- A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-AlGgdl ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
MarrhfltH Ivan, trgovina z usnjem na drobno illdUjllUlU in debelo, Sv. Petra cesta 30.
IptllrA Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije J C11A.U Cesta 7.
v
r Karol, pekovski mojster, Florijanske Li U4CK ulice 8.
, . . l x ■ Rrpnik za|oga ženskih ročnih del in potreb-Kflrp Anton, velika zaloga platna, bombaževme , JLF1 ClllA. jejn, Kongresni trg 7. (Olej inserat.) oai W švicarskih vezil, Sv. Petra cesta 8. !--—_-_-____-_
5	! jaeer T°ni» trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
harC Anton, izdelovanje perila, Sv. Petra c. 8. [J °
Vezenine itd.
ŠflTT* Anton, pralnica in svetlolikalnica, Kolo-1 ^ dvorske ulice
Plakaterji.
Vinske trgovine.
Pjnnn M., prodaja goriškega vina na debelo. IT ipail Zalokarjeve ul. 9.
Cff.^lu F. plakater in reklamno podjetje, Še-OlllLJlC jenburgove ul. 6.
Miklošičeva cesta 8. inserat.
MflteliČ Peter> 1 slov. zavod za plakatiranje i Stark Franja roj. Pin, vinska klet, Predilne ul. 10. iUd lCIlL in snaženje stanovanj, Škofje ulice 1	„__
štev. 14. (Olej inserat.) „	i
Vrtnarji.
T^fliPf Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-:	rij3) Karlovska cesta 2.
J	'•> trgovski in umetni vrtnar, Šelenburgove
l
Zeleznina itd.:
Golob	trS0Vina z železnino itd., Mestni
Cf,, jn Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji OllljMvid jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
A., trgovina z železnino, roman in OLldlilK portland. cementa, kuhinj, posode Zaloška cesta 12.
Posojilnice.
Ljudska posojilnica mgK-
V7Qimnnft podporno društvo, Kongresni trg 19 ItdJClllllU Olej inserat.
P^emogarji.
FTfOV^tin Makso, Velike čolnarske ul. 4. 111 U*- dlUl Zaloga 1. trbovelj. premoga.
P alti in ''i glavna zaloga najbolj, briketa, premoga f dUUli in drva, Nove ulice 3.
Stavbeniki.
TTIphČ Jcrnej> zidarski mojster, Hradeckega pred-H1CUS niestje i8.
Ogrin Ivan, stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5. Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Špecerijsko blago.
Rpriak Kr Snhpr ,rB°vina s Špec. blagom in DClJoh Ot JUUCJ, žganjem, Vodnikov trg 2.
Lesko vic & Meden trŠaa5ffi;
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
T nnfar Josip« trgovina z moko ln mešanim bla-LUlIUdl gom, Sv. Florijana ulice 7.
\T pncin c/pr ^te,an< trgovina s specerij., delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
Razne tvrdke.
A H »l m i C* '"an l-kranj. vrvarnain trgovina -^U^Un1^ konopnine, Sv. Petra cesta 33.
Rahnik Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana,
DdUllIR Poljanska cesta 3.
Brata TTlavka zalogakirurgičnihin ortopedičnih dld nldVftd predmetov, Prešernove ulice.
RfP7flik Alfonz, trgovina in izposojevalnica gla-DIClUIIv sovirjev. Gradišče 11. Glej inserat.
Gvetrežnik J°s,p> s°bni slikar, Karlovska c. 2
Češka deln. pivovarna ^J^tT
žele, Sv. Petra nasip 27.
Fnhiiail Fanl, mlekarna, Francovo nabrežje 7, rauljdll zraven ribjega trga.
TJrjsrh I- trgovina potnih potrebščin in predmetov 11 lotili ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3.
Gftt7l ml Sr T phar Podobaria' pozlatarja in UUU1 1111. Ot LCIMI, izdelovatelja oltarjev,
Turjaški trg 1. Glej inserat.
•JariC trgovina s praško šunko. (Wolfove ul. KolIniSIin ^ran' za'°£a porcelana in steklenine,
Kregar
Mestni trg
Ivan, zastopnik tovarne za kineško in alpaka srebro Bachmann, Elizab. c. 3.
Lavrenčič & Domicelj,
IOVTPn^i?' Maks, trgovec in zastopnik .vdVI CUL/J^ belovarskega paromlina, Dunajska cesta.
Mally Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2. Paklč ^ ' '5rV" '<ran's'<' 'esn'> košarski in rešetarski
obrt. Sanke. Pogačarjev trg.
Ivan, glavno zastopstvo Riunione Adriatica di Sicurta, Trst.
Perdail 'Van' £'avn0 zastopstvo zavarovalnice
PlJlh J°sip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20.
DnKnlr Josip, ključavničarski mojster, Francovo HCUG& nabrežje 9.
D p m j p Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-nC111 ILi bjCke tvornice likera, preje Franjo Pokom}', Zagreb.
RoVirman« v H » tre°vina z vegetabi-IMJIII IUftllll |jjami in deželnimi pridelki
ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
Rnučalr Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske flUlSCft uiiCe 32-34.
Skrl Jos'P> spedicijsko podjetje, Gradišče. 1.
SupeVC Fr» svečarna, Prešernove ulice 7.
Tehnična pisarna L"tnstavber:
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Vi d m'j f Josip, zaloga dežnikov in solnčnikov, IlUllldl pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat.
Vodllik	kamnoseškimoister' Kolodvorske
Zupančič lvan- metlar, Karlovska c. 6.
ZeleZnik ^ranc' tr20VS'fi zastopnik, Sodnijske
Opazka! Ako se oglasita vsaj dve tvrdki €ne vrste, dobita p seben oddelek.
Od 25. novembra do 25. decembra
prodajam v Šolskem drevoredu Ba "tffnZZii™1hm"0a„lrod MHlHiM	brez kože, od prašičev iz
prima siamno mm pit«
I. vrste kg. 1*50 II. vrste kg. 1*30
eso istih prašičev
L vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1-20. 3098 (17)
Elija Predovič«
■ o«
Globoko izpod cene
l prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina JjJ^ ^
Pred Škofijo štev. 19.
2811 37
Mmmtmmmtmm*mmmmm&ae
Vinske sodi
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po roizki ceni
1233
FRAN CASCIO
Šelenburgove ulice št. 6.
3214 5-1
Prvovrstni avstrijski pridelek
Kieinoscheg Derby sec
i nifiini.wniiiiiTrTfnnr—m«hmhbhhm
napravljen iz francoskih vin.
Kieinoscheg Marque d'or
i»»ratT'Dai'Mz.aanw
napravljen iz inozemskih vin.
3214 5-1
iva se povsodi!
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expellar
|< splošno prlin.no kot livr.tno bol bla2u]o£c In odvodno mazilo pri prchla]cn)u Itd. i cena 80 v.;
K 1 40 In K 8 — se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju lega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v ikatljab z nafto zaičltno znumko ,,Sidro*4 potem se je gotovo prejel originalni Izdelek
m
Richterjeva lekarna
pri »zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev 8 nova.
BV Dnevno r.zpoilljanje. 8357 48—1
gj* Cene brez konkurence!
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nad- KI zorstvom dr. Ivana Oražna u
raznovrstno skrtoijenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na TurlaJRem trga Stev. 4
rrm I. nadstropje.
Pojasnila daje dr. Iv. Oraien ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Uolfovlh ulicah Stev. 12.
f*Ugodna pr


mmmm m ^hhbbhhihhhi^
Ugodna prilika!^

n
Vsled preselitve
mmsmm
Franc
prodaja tvrdka
v. Sou van
v svojih detdijnih trgovinah
;a Mestnem trgu
večino $uoje zaloge pod lastnimi cenami,
3230 2-1

m

■■m JI
n

0| to je. da?© y.s> 200 kron 4 !® 9 kron 50 vin. na loto.
Konfiresni tl*g i9	registrovana zadruga c omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak ^^ M 3 delavnik od 8. do 12. ure fliW
Druge hranilne knjižice se vsprejemajo kot gotov denar, ne da M se njih obrestovanje prekinilo. Hentt»i dar©U plafta hraullnioa sama «—— NnjMlgramejAH gsr-tiilc« km &ted«tnj« t -i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. ttu&nifc i. r., podpredsednik;.
(+41
ZtiMe ii^ffsaK
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se viaaM
nasaj za popolni inesek. •lika H* nar. velikosti.
St 365	*
^ srebrna dam-
ska remont, gl SaS9
fit. 322
srebrna moSka remont. S-M
St. 337
srebrna s sidro 16 kamnov 5»-dvojni plašč 6-56
Št. 341, srebrna s »idr* dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna 7—0*59
Anton Riffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrni« Uvoz v vsa dežele Maribor L 5., ata|er«ke.
Praktična novost!
Scepilnim strojem,Helleria zamorete drva hitro, brez ne varnosti in ropota cepiti v poljubno majhnekose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12'—.
Kjer sc ne dobi, naročite naravnost pri izdelovalcu.
Ludovlt Heller, ložener
Dunaj X., Laxenburger-strasse 33.
2846 13

661 39
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovi6evem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Zalogo pohištva
v ljubljanskem kolizeju na Marija Terezije cesti štev. 11
puc & Komp.
priporoča kompletno opravo za spalne Ht Jedilne sobe, železno pohiitvo,
tapetniške izdelke in blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastao mizarstvo in tapetniške dela niče.
:: Specijaliteta: Patent, spalni dim. ::
9931
Svoji k svojim!
■ velika Izbiro
m
i
daril za Božič
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega in tvorniškega izdelka. Nadalje se priporočam slav. p. n, občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih In čokoladnih bonbonov ter po-------strezam tudi s finimi desertnimi vini In raznimi likerji......
&gr Fini turinski pelinkovec. -mm
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šartelj, pince in drugo •	pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
~\T~ Iro-tro-nvn' se dobiva vsak čas črna in fina V Kd V d.1 XII bela kava ter izboren čaj i. t. d.
Jakob Zalaznik
2
o
C/>
tre
C/5< <
3121:6-5; slaščičarna, kavarna in pekarija.
m
Stari trg štev. 21.
i
L $ 1
BM
Žepni robci
v največji izberi. Zelo znižane cene!
ANTON ŠARC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8.


Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalii & Pontello
Ljubljana, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornainentov, kipov, fasad, plošč in desk iz ;060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52—4
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patent „Thrul".
Izdelane pc5tcl e
Iz rdečega posteljnega inleta. Frav dobri napolnjene. Pernica ali blazina 160 cm dolga l>6cm široka K 10 , 12—, IV- in 18'— 2 metra dolga, 140 cm široka K 14- , 16,— K 18 -, 21 . Zglavnik 8» cm dolg, .'.8 cir šlrok K 3 —, 3-50 in 4-—; 10 cm dolg, 70 cm širok K 4-50 In v60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci Iz žime za eno posteljo K 27 - , boljši K 3J-—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K tO-— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	2905
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plzno, Češko.
Lepe, sveže brezvejne
bukove hlode
dolge 1 80 in 235 metr. kupuje po najvišjih cenah franko kolodvor kupca ali prodajalca Fran Svigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica.	2888 7
HBfe	v m v
Bozic
1908 s
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plaiilu delavnih moči. Pooblaščen sem Izvršiti ta nalog. Pošiljam tore] vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 13-80 in sicer:
6 kom najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo;
6 kom. amer. pat srebr. vilic iz enega komada;
6 kom amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer pat. srebrnih kavinih žlic;
1 kom. amer. pat srebrna zajeinalnica za juho;
1 kom. amer. pat srebr. zajemalnlca za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašlc za podklado;
i kom efektnih namiznih svečnikov;
1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13-80,. Vseh teh 42 predmetov je poprej slalo K 80'— ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13 80. Američansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži hojo srebra 25 let, za kar sc garantuje V najboljši dokaz, da letd inserat ne temelji na nikakrAnl sleparili, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu nc bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
A. Hirschberg=a
eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
tna Dunaji II.. Rembraudstr. 19 S. L. Telefon 14597
r Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek za njo SfO vin. — Pristno le z zraven na- ^ ^ tisnjeno varstveno znamko (zdrava ^jK " kovina). — Izvleček iz pohvalnih^	r
pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne*	#
garnitme jako zadovoljen. Ljub-^ Jlj * ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik	^
v 27 pešpolku. — S pat. srebrno ~ T garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jako koristna, prosim, da mi pošljete še eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Btthm, okrožni in tovarniški zdravnik — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. ura-dav dež pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. ,	*985 ft—I
Odpremno in komisij, društvo „BALKAN" v Trstu, Rivo Grumulo st. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojavi s Balkansped.
Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu,
sprejema
v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljneje. Otvarja oarinske kredite, zaoarinl blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiičih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo = hitro in zastonj. =======