Le Valli del Natisone su Internet fr. www.linftver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 6 (1091) Čedad, četrtek, 7. februarja 2002 Storia Natura Cultura www.linftver.it Dan kulture s Furlani Potekal bo 14. februarja na občini v Spetru Friulani e Sloveni a S. Pietro Giovedì 14 febbraio celebreremo a S. Pietro al Natisone la giornata della cultura slovena. Il primo anniversario deil’ap-provazione della legge di tutela della minoranza slovena è certamente occasione di riflessione per le opportunità che la legge offre sul piano culturale e linguistico (ma anche socio-economico). Ed anche sui risultati ottenuti, sui molti ritardi, sugli ostacoli che vengono frapposti all’applicazione della 38 e della 482. Ma può essere anche un momento di rilancio, di ripresa dell’iniziativa. Le associazioni slovene SKGZ e SSO hanno deciso di celebrare la giornata della cultura slovena nel segno della solidarietà, dell’amicizia e della collaborazione tra Friulani e Slove- segue a pagina 3 Slovenci v videmski pokrajini bomo letos praznovali dan slovenske kulture 14. februaija ob prvi obletnici sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Praznovali ga bomo v duhu prijateljstva, solidarnosti in sodelovanja med Slovenci in Furlani. Pred letom dni so visoki predstavniki furlanske kulturne in družebno politične sfere nastopili s pismom predsedniku senata v podporo našemu zakonu. Ob kulturnem prazniku se jim želimo zahvaliti, obenem pa skupaj oceniti sedanje stanje in začeti skupno delo s ciljem, da bomo prispevali k izvajanju zaščitnih zakonov 482 in 38, kar je v skupnem interesu. Praznik bo v Spetru z začetkom ob 18.30. uri, glasbeni kulturni program bo furlansko-slovenski. Osrednji trenutek pa bo razmišljanje na temo “Za rast evropske dežele”, na katero so vabljeni Baracetti, Cecotti, Corgnali in Marzio Strassoldo. Puno ljudi se je zbralo v nediejo 3. februarja na Livku za tretji “Čezmejni pust”. Na prireditvi je sodelovalo sedemnajst skupin. beri na strani 8 Slovenska manjšina gradi svoj jutri Kam gre slovenska manjšina? To je bilo vpra- šanje v središču pozornosti dvodnevnega simpozija, ki sta ga v petek 1. in v soboto 2. februarja priredili Slo- venska kultumo-gospodar-ska zveza in Svet slovenskih organizacij v kongresni dvorani znanstvenega središča na Padričah pri Trstu. Z njim se je zaCela tudi programska konferenca, ki se bo nadaljevala v naslednjih mesecih v veC etapah, bo poglobila iznešene predloge, priredila dodatne priložnosti za široko soočanje med pripadniki slovenske manjšine v Furlaniji-Juljiski krajini. Iz tako širo- Programska konferenca slovenske manjšine na Padricah ko zastavljenega posvetovanja bo slovenska manjšina izoblikovala smernice za prihodnje obdobje. Zela dobra udeležba na konferenci, število razpra-vljalcev in dobra kvaliteta posegov, iznešeni pogledi in predlogi so bili najbolj prepričljiv dokaz, da sta krovni organizaciji zadeli v Crno, ko sta se odločili za to prvo vsemanjšinsko programsko konferenco. V prvem delu simpozija, v petek popoldne, je prišlo do zanimivega soočenja s sorodnimi sosednjimi manjšinami v regiji Alpe-Jadran. beri na strani 4 COMdAISRE <2> COMBATTERE ?//.. Con um o pue _ 77' Venerdì si è tenuto a Pulfero il primo degli incontri tematici D “Forum di sviluppo” entra nella fase operativa Venerdì primo febbraio, con un incontro pubblico che si è tenuto nella sala consiliare di Pulfero, è entrato nella sua fase operativa il “Forum di sviluppo locale” ideato dal Natisone Gal di S. Pietro al Natisone. La società, creata per realizzare progetti finanziabili dai programmi dell’Unione europea, in questa fase in particolare attraverso i programmi Leader plus e Interreg III, è alle prese con novità organizzative interne, vista l’ormai assodata nomina di Paolo Marseu, dal giugno dello scorso anno sindaco di Torreano, a presidente. Resta, con la qualifica di direttore, Luciano Laurencig, che proprio venerdì ha presentato alla stampa il progetto del “Forum” che è stato suddiviso in quattro sezioni. Per ognuna di esse è stato scelto un responsabile: per la sezione lavoro Paolo Perini, direttore dell’Associazione piccole industrie di Udine, per le energie alternative e rinnovabili il funzionario regionale Pietro Giust, per la cultura il giornalista e direttore di “Slovit” Giorgio Ban-chig, per l’ambiente ed il turismo l’esperto Guglielmo Favi, (m.o.) segue a pagina 5 novi matajur četrtek, 7. februarja 2002 2 Incontro sulle lingue minori il 1 febbraio a Taipana Le nostre risorse da valorizzare Aktualno Venerdì 1 febbraio si è tenuto a Taipana un interessante incontro sulle lingue minori intese come risorsa da valorizzare. Promosso dall’amministrazione comunale il convegno è stato coordinato dal prof. Sandrino Coos. In qualità di relatori vi hanno partecipato l’assessore provinciale alla cultura Fabrizio Cigolot, il vicedirettore scolastico regionale Valerio Giurleo, il prof. Guglielmo Cerno e la direttrice della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone prof. 2iva Gruden. L’iniziativa prende le mosse dalla realtà linguistica e culturale slovena di Taipana, dall’esperienza di educazione anche in sloveno che viene portata avanti nella scuola dell’infanzia ed elementare locale da diversi anni ormai, nonché dall’approvazione delle leggi di tutela delle minoranze in I-talia e specificatamente della minoranza slovena nel Friuli-Venezia Giulia. Su quest’ultimo argomento ed in particolare sugli impegni assunti dalla Provincia è intervenuto l’assessore Cigolot. Il prof. Giurleo si è soffermato molto sulla ricchezza rappresentata dalle lingue regionali o minoritarie. La cornice storica è stata fornita dal prof. Cemo, mentre Živa Gruden ha trattato gli aspetti sociolinguistici e psico-linguistici dell’educazione bilingue. Il convegno che si è tenuto nella sala del consiglio W :ic Elio Berrà comunale è stato introdotto dal sindaco Elio Berrà che ha messo in luce in particolare l’impegno e la disponibilità dell’amministrazione comunale sulla questione della tutela della lingua e della cultura slovena locale. Fla ringraziato quanti operano a questo fine ed in particolare le autorità scolastiche che nell’ambito del progetto Sentieri - Stezice sostengono le attività scolastiche del pomeriggio che si svolgono anche in sloveno. L’iniziativa del Comune è stata senz’altro indovinata a giudicare dalla grande partecipazione di pubblico ed anche dalla qualità del dibattito che è stato coordinato da Sandrino Coos. Quest’ultimo anche in base alla sua esperienza di educatore ha chiarito il rapporto dialetto sloveno e lingua slovena ed in particolare il ruolo che a questo proposito può e deve svolgere la scuola. E’ senz’altro positivo dunque che le amministrazioni comunali si facciano promotrici di una discussione aperta e serena su queste tematiche e che su questa base elaborino progetti di ri-vitalizzazione di un patrimonio culturale prezioso quanto in pericolo. Oggi finalmente la sensibilità è cresciuta e gli strumenti anche legislativi ci sono. Pisnxo iz Kima Stojan Spetič 'k Nanni Moretti je umetnik, ki je ra-stel z nami, z našimi hrepenenji in razočaranji, veseljem in žalostjo. Bil je “Ecce Bombo” in požiralec Nutel-le, ki se je z vespo podil po rimskih ulicah. Z bolečino in upanjem je z nekaj filmi pospremil metamorfoze KPI v Stranko demokratične levice in Leve demokrate. Celo Willerja Bordona je uporabil v filmu, kjer je proti svoji volji igral levičarja v stranki. Navdušenje za Oljko in njeno zmago je kmalu splahnelo, ko je Prodi padel. Massima D’Alemo, ki je prevzel vladno krmilo v Palači Chigi je roteče prosil, naj vendar “reče kaj levičarskega”. Odgovora ni dobil, pa je umolknil, do lanskega maja, ko je v Sanremu odkrito povedal, da se mora Berlusconi za zmago zahvaliti samo Faustu Bertinottiju. Spet je spregovoril prejšnji teden, ko je na rimskem trgu Navona stopil k mikrofonu in se izkašljal. Dejal je, da s takimi voditelji Oljka ne more zmagati. Priznal je, da se sam z Bertinottijem ne more pogovarjati, kljub temu pa se morajo politiki meniti z njim, da ustvarijo skupno fronto proti Berlusconiju in desnici. Fronto, ki naj govori razumu in srcu hkrati. • Morettijev izbruh so voditelji levosredinske opozicije na odru spremljali z vidno zadrego, pomešano z brezbrižnostjo. Kakor sovjetski velmožje na strehi Leninovega mavzoleja med vojaško parado ob obletnici revolucije... In vendar je Moretti povedal vsem razumljivo in vidno resnico. Bil je kakor otrok v pravljici o kraljevih novih oblačilih, ki je med množico dvorjanskih lažnjivcev edini vzkliknil, da je kralj vendar nag in da prelepih, v ustih vseh dvorjanov hvaljenih nevidnih oblačil sploh ni in nikoli ni bilo. Voditelje leve sredine so medtem že okrcali sicilski pisatelj Andrea Camilleri, Dario Fo in Franca Rame, subretka Alba Parietti in igralec Silvio Orlando. Oljka sedaj tvega plaz. Med umetniki se pogostoma dogaja, da se navdušijo za zmagovalca, a z enako na- glico tudi zavržejo poraženca. Navsezadnje je želja ostati vedno na po-zomici, pod reflektorji, povsem razumljiva. In vendar je levica vsa povojna leta imela s svetom kulture in umetnosti čudovito zavezništvo, kjer je drug drugega oplajal z idejami in navdušenjem. Kaj se je tokrat zalomilo? Morda je bilo v opoziciji laže. Kulturnikom in umetniškim ustvarjalcem je lažje igrati vlogo kritikov družbe in njenih napak, kot pa kritizirati svoje na oblasti. Disidenti so utihnili celo v vzhodni Evropi in jih sedaj lahko iščeš z leščerbo sredi belega dne. Je pa tudi res, da je velik del krivde pri vrhovih leve sredine, ki so po zmagi leta 1996 mislili, da držijo Boga za brado, kritike pa so zavračali kot nadležne muhe, z antipatično aroganco, ki je marsikomu zagrenila veselje. Moretti je v svojem kriku vpijočega v puščavi pozval levico k večji enotnosti, voditelje Oljke pa, naj se zaboga sporazumejo tudi z Bertinottijem. Taje iz brazilskega Porto Ale-gre odgovoril, da se z Morettijem ne ukvarja, Oljka pa je.itak mrtva. Težko bo prepričati politika, ki ima do leve sredine tak mrhovinarski odnos, naj se premisli. Pa je vendar naša dolžnost poskusiti še enkrat. Drnovška so potrdili na vrhu LDS Januar se je s političnega vidika iztekel v znamenju portoroškega kongresa Liberalne demokracije Slovenije. Največja slovenska stranka je potrdila svojo vodilno vlogo in ponovno izpostavila liderstvo predsednika Janeza Drnovška, saj je bil ponovno potrjen na čelu stranke. Sam kongres pa je nudil priložnost za nekatera interna nesoglasja in za dejstvo, da so se znotraj stranke izraziteje pokazale določene struje. Gotovo najmočnejša je tista, ki se prepoznava v predsedniku Drnovšku, drugi dve pa se zbirata v bivših pripadnikih Zveze socialistične mladine Slovenije in okoli nekaterih gospodarskih krogov. Takšna strankarska diferencijacija se je pokazala tudi pri imenovanju novih vodilnih kadrov.Tako je za generalnega sekretarja bil imenovan Peter Jamnikar, ki je izraz občinskih odborov LDS, medtem ko ni prodrla kandidatura Gregorja Golobiča, ki jo je predlagal sam Drnovšek. Premier Drnovšek se je kaj kmalu “opomogel”, saj si je po Delovi anketi spet prepričljivo zagotovil naziv politika meseca. Na prvo mesto ga je postavilo 287 anketiranih. Več glasov so dobili naslednji politiki: Milan Kučan (113), Janez Kopač (78), Franci But (44), Dimitrij Rupel (42), Igor Bavčar in Tone Rop (po 41), Zmago Jelinčič (40) in Janez Janša (37). Kakšen pa bi bil rezultat, ko bi v teh dneh obnavljali slovenski parlament? Volitve bi se ugodneje kot pretekli mesec iztekle za socialdemokrate, ki bi pridobili 1,2 odstotka glasov, nacionalno stranko, ki bi volilni izid popravila za 1,1 odstotka in stranko - Janez Drnovšek mladih, katere uvrstitev bi se popravila za 0,3 odstotka. Ostale parlamentarne stranke bi se nekoliko slabše odrezale. Liberalna demokracija bi izgubila 1,8 odstotka glasov, Združena lista socialnih demokratov 1,4 odstotka, Slovenska ljudska stranka 1,2 odstotka, Nova Slovenija 0,9 odstotka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije pa 0,1 odstotka glasov. Delež neopredeljenih je ostal enak, se je pa za 0,4 odstotka dvignil delež anketiranih, ki ne bi volili nobene od parlamentarnih strank; za 2,6 odstotka več bi bilo tistih, ki na volitve sploh ne bi šli. Vlada in parlament sta jo pri ocenjevanju svojega dela odnesla najslabše v zadnjem letu. Vlada je v primerjavi s preteklim mesecem dobila več kot osem odstotkov manj pozitivnih ocen in tako dosegla najni-Zjo stopnjo odličnosti v zadnjem letu; delež slabih ocen je namreč porasel za enajst odstotkov in je najvišji v zadnjem letu. Pri tem je ostal delež srednjih ocen v primerjavi s preteklim mesecem skoraj nespremenjen, delež neopredeljenih pa se je znižal in je z 10,2 odstotka najnižji v letu dni. (r.p.) D rettore Mencinger ha detto no Il rettore ha detto no 11 partito dei giovani della Slovenia (SMS) ha proposto al rettore dell’Università di Lubiana Janez Mencinger di candidare a presidente della Repubblica. La risposta è stata negativa in primo luogo a causa del mandato di rettore che è ancora lungo e Mencinger non intende interromperlo. Inoltre le precedenti esperienze politiche a metà degli anni 90, a suo giudizio, non sono state positive. Amicizia con la Bosnia I rapporti tra Slovenia e Bosnia - Erzegovina sono buoni. Lo hanno dichiarato i ministri degli esteri sloveno Dimitrij Rupel ed il suo omonimo Zlatko Lagun-dzija che hanno affermato anche di voler aumentare la collaborazione economica tra i due paesi. Rupel ha dichiarato che la Slovenia continuerà ad investire in Bosnia ed Erzegovina. Attualmente in più di 200 a-ziende miste sono occupati due mila addetti. Le esportazioni slovene in Bosnia l’anno scorso hanno rag- giunto i 400 milioni di dollari e le importazioni 70 milioni di dollari. Sicurezza c’è Da una recente indagine emerge che in Slovenia i cittadini si sentono sicuri. Lo ha dichiarato un’alta percentuale, ben il 72 per cento. Al contrario coloro che si sentono minacciati sono l’il per cento. Tra questi ultimi in particolare le donne e le persone con basso livello d’istruzione. Al primo posto per la peri- colosità vengono posti i tossicodipendenti, seguono i criminali e gli incidenti stradali. Più disoccupati Alla fine del 2001 gli i-scritti all 'Istituto per l’occupazione erano in Slovenia 104.316 (+ 1,1 percento rispetto al mese di novembre). La maggior parte di loro ha indicato come causa di disoccupazione la conclusione di un rapporto di lavoro a tempo determinato (32.088). Senza bilancio La commissione affari interni del parlamento sloveno ha proposto nei giorni scorsi la destituzione del sindaco e lo scioglimento del consiglio comunale di Velika Poiana. Le accuse più gravi mosse agli amministratori di quel comune è di non aver votato il bilancio ne’ per l’anno 2000 ne’ per il 2001. Parte dei parlamentari d’opposizione ha invece giudicato l’intervento di carattere politico, visto che il sindaco è socialdemocratico. L’ambasciata americana La Slovenia ha ricevuto nei giorni scorsi dai diplomatici della Jugoslavia le chiavi dell’ex ambasciata jugoslava di Washington che è ora di proprietà slovena. Si tratta di un edificio di tre piani in via California 2410, in stile socio-realistico il cui valore è stato valutato in 7,3 milioni di dollari. Ora verrà dato il via alla ristrutturazione che si dovrebbe concludere in alcuni mesi e poi vi si trasferirà l’ambasciata slovena negli Usa. Kultura novi mata j ur četrtek, 7. februarja 2002 Friulani e Sbven incontro a S. Pi segue dalla prima Il legame tra Friulani e Sloveni non è di oggi e la loro collaborazione può contribuire a fare crescere ulteriormente nella nostra società la sensibilità sui temi dell’identità, della valorizzazione delle lingue minori o regionali, sulla valenza formativa che ha l’educazione bi- e pluri-lingue e soprattutto sul fatto che la nostra battaglia culturale si colloca in una prospettiva avanzata, europea. Nel concreto e nell’immediato si tratta inoltre di collaborare al fine dell’applicazione migliore possibile della legge 482 di tutela delle minoranze linguistiche in I-talia e della legge 38 specifica per la minoranza slovena. La giornata della cultura slovena, che avrà anche quest’anno il patrocinio del comune di S. Pietro al Natisone, si articolerà in due momenti: uno musicale che vedrà il dialogo di due formazioni musicali, una friulana ed una slovena, ed uno di approfondimento. Sul tema “Per la crescita di una regione Europea” sono stati invitati ad intervenire Fon. Arnaldo Baracetti, il prof. Sergio Cecotti, mons. Duilio Corgnali ed il prof. Marzio Strassoldo. Si tratta di quattro personalità autorevoli del mondo politico, istituzionale e culturale friulano che un anno fa interveni-rono con una lettera al presidente del senato Mancino a favore dell’approvazione della legge di tutela per la minoranza slovena nelle tre province di Trieste, Gorizia e Udine. La giornata della cultura slovena sarà anche l’occasione per ringraziarli pubblicamente per quell’atto importante e tramite loro tutto il variegato e ampio movimento culturale friulano che ci Lepa udeležba na četrtkovi predstavitvi v Čedadu Precei zanimanja za Trinkov koledar Dosti uglednih gostov, sodelavcev in bralcev se je v četrtek 31. januarja zbralo v knjižnici društva Ivan Trinko v Čedadu, kjer je urednica Jole Na-mor predstavila Trinkov koledar za leto 2002. Pomen zbornika kot izraz kulturne ustvarjalnosti Slovencev v Furlaniji ter kot vsebinsko zanimiva predstavitev tega dela slovenskega telesa širšemu slovenskemu prostoru, je izpostavila na predstavitvi tudi generalna konzulka v Trstu Jadranka Sturm Kocjan. Trinkov koledar tudi letos sega v preteklost, globoko nazaj v zgodovino a tudi v povojno dogajanje med Slovenci na Videmskem, obenem pa ima pogled uperjen v bodočnost. Povezuje obmejni pas FJK s Posočjem, kar prihaja do izraza pri samih sodelavcev pa tudi pri obravnavanih temah. Posveča precejšen prostor domači slovenski besedi, kar prispeva k temu, da ga tudi domačini radi primejo v roke, istočasno pa predstavlja bogastvo dialektov in govoror, ki so se ohranili v vsem obmejnem pasu. Za likovni vložek, ki je vsako leto monografski, so se uredniki tokrat odločili za predstavitev Beneške galerije v Spetru, njeno skoraj tridesetletno delovanje, njeno poslanstvo kot povezovalec Slovencev in Furlanov oz. Italijanov.O tem je pisal prof. Paolo Petricig V drugem delu večera se je razvila zanimiva razprava. Najprej je tekla beseda o najpomembnejšem dogodku v lanskem letu in sicer sprejetju zaščitnega zakona. O dolgoletni poti zakona je spregovoril eden od protagonistov dolgoletnih prizadevanj Slovencev sen. Stojan Spetič. Prof. Roberto Dapit, sicer že dolgoletni sodela- « i Kaj gledata? Kaj bereta ta dva? Trinkou Koledar za ljeto 1954. bereta. Ilustracija iz časopisa Slovenski glas Beneških Slovienju v Belgiji vec koledarja, je podčrtal prav jezikovno bogastvo med Slovenci na Videmskem in izrazil zaskrbljenost, kaj bo z njim tudi po sprejetju zaščitnega zakona, ki govori le o slovenskem jeziku. Z Adrianom Qualizzo, ki je napisal zanimiv prispevek o beneškem pustu, pravzaprav je naredil pravo raziskavo o “skapjaču” in osvetlil ta lik na osnovi pričevanj starejših ljudi že zlasti iz sredenjske občine, se je razmišljanje pomaknilo na področje biologije. Adriano Qualizza pa se je z njemu značilno vehementnostjo predvsem zelo močno zavzel za vidljivost slovenskih televizijskih programov. K diskusiji se je nato o-glasil Zdravko Likar, ki je tudi on napisal za Trinkov koledar in sicer o projektu revitalizacije obmejnega prostora tudi v turistične namene s projektom Parka spomina, ki obnavlja objekte iz prve svetovne vojne in jih povezuje v zanimiv evropski načrt. Na koncu je prišla na vrsto tudi domača slovenska beseda. Prebral je svoje spomine na vojno in na beneške vojake Remo Chiabudini. 3 E’ inevitabile che le lingue spariscano? Metà delle lingue che conosciamo sono sparite, svanite nel nulla negli ultimi cinque secoli. Oggi questa tendenza storica sembra accelerare ulteriormente. Se le stime attuali verranno confermate, circa la metà delle lingue nel mondo - secondo le stime dei linguisti, nel mondo esistono attualmente tra le 5.000 e le 6.700 lingue - potrebbero estinguersi nel corso dei prossimi cento anni, scrive la prof. Schiavi Fachin. Quali sono le cause di questo sempre più rapido processo di estinzione? Perchè dobbiamo preoccuparcene e che cosa possiamo fare per arrestarlo? Queste sono alcune delle domande che guidano Daniel Net-tle e Suzanne Romaine in un viaggio alla scoperta di una realtà ancora quasi del tutto sconosciuta al pubblico. L’estinzione delle lingue, sostengono i due studiosi, non è una fatalità di cui banalmente dolersi. Al contrario è la spia di una tendenza più generale che investe l’intero ecosistema mondiale. Il libro a cui fa riferimento la prof. Schiavi è di Daniel Nettle e Suzanne Romaine, Voci del silenzio, Sulle tracce delle lingue in via di estinzione, Roma, Carocci editore 2001. L’autrice Suzanne Romaine, docente all’Università di Oxford, sarà nei prossimi giorni in Friuli, a Udine. Una sua conferenza aprirà il Corso di formazione per gli insegnanti di Friulano che si svolgerà con cadenza settimanale all’Università di Udine da metà febbraio a metà giugno. La conferenza della prof. Suzanne Romaine si terrà venerdì 15 febbraio alle ore 16 nell’Aula 7 di palazzo Antonini. L’iniziativa è promossa dall'Istituto di didattica delle Lingue moderne e dal CIRF -Centro Interdisciplinare di Ricerca sulla Cultura e la Lingua del Friuli. Razstava je nastala na osnovi sodelovanja šol obmejnega pasu Še do sobote maske v Špetru V špetrski občinski dvorani je še na ogled zanimiva dokumentarna razstava o Ritualnih maskah v Alpskem prostoru, ki je nastala v okviru projekta Stezice. Razstava bo odprta še do 9. februarja, ob delavnikih med jutranjim urnikom občinskih uradov ter popoldan od 17.00 do 18.30. Za šolske skupine je ogled možen tudi po telefonskem dogovoru (0432-727034 -Večstopenjski zavod, 0432-727490 - Dvojezična šola.) Sabato a “Sereno variabile” va in onda il pust di Rodda Appuntamento con le Valli del Natisone e in particolare con il “pust” di Rodda (ma non solo), sabato 9 febbraio, sugli schermi televisivi. La trasmissione “Sereno variabile”, condotta da Osvaldo Bevilacqua e in programma su Rai2, ha infatti effettuato delle riprese nella frazione di Pulfero, intervistando alcuni dei suoi abitanti a proposito delle tradizioni carnevalesche della zona. Durante la trasmissione, che andrà in onda alle 18.15, si parlerà anche dell’attività di bed & breakfast nelle nostre valli. Un appuntamento da non mancare Program prireditev v mesecu februar Kaj nam ponuja kinogledališče Tolmin? Kaj nam ponuja za tel miesac Kinogledališče Tolmin? V saboto 9. februarja “Pustna minestra’’ od 18.00 do 20.00 v nediejo 10., ob 18. uri Taksi 2 (akcijska komedija) v pandiejak 11. ob 20. uri Razpoložena za ljuhezan v četartak 14. ob 20. uri Zoolan-der (komedija) v petak 15. ob 20.00 revija pevskih zborov Gor. Posočja v saboto 16., ob 18.00 Zoolander; le v saboto 16. ob 20. uri Divja dirka (komedija) v nediejo 17. ob 17.00 spet revija pevskih zborov Gor. Posočja an ob 20.00 ponovitev filma Divja dirka. V pandiejak 18., ob 20.00 Italijanščina za začetnike (drama - srebrni medved Berlin 2001) v četartak 21., ob 20.00 Gospodar prstanov (pustolovski fantazijski film) v saboto 23., ob 17.00 an ob 20.00 Gospodar prstanov v nediejo 24. ob 18. uri Gospodar prstanov v pandiejak 25., ob 20.00 Zaobljuba (drama) v četartak 28., ob 20. uri Princeskin dnevnik (komedija). Kot naši bralci dobro vedo se v Sloveniji vsi filmi vrtijo v originalnem jeziku in imajo podnaslove v slovenščini. Aktualno Na Padričah začetek programske konference Kam gre naša manjšina? s prve sram Dolgoletna prizadevanja za zaščitni zakon so nesporno utrudila slovensko manjšino. Ko je bil zaščitni zakon sprejet pa ni napočilo, kot smo pričakovali, novo obdobje, ki bi nam omogočilo, da bi se lahko končno posvetili sebi in načrtovanju svoje bodočnosti. Nasprotno, znašli smo se v novi politični situaciji in z občutno slabšim položajem. Zakon se ne uresničuje, priča smo načrtnemu zavlačevanju pri izplačevanju prispevkov (lani le tik pred koncem leta), kar močno pogojuje delovanje manjšinskih ustanov, celo znižuje se nivo pravic, ki so bile doslej priznane in jih je uživala slovenska manjšina na Tržaškem. Iz teh ugotovitev in predvsem iz volje živeti v koraku s časom, z organizacijsko strukturo, ki najbolje odgovarja današnjim potrebam, se je rodila vsemanjšinska programska konferenca kot priložnost za odkrito, javno in vsestransko analizo stanja, na osnovi katere graditi bodočnost. Eno od bistvenih vprašanj, s katerim se slovenska manjšina na politični ravni ukvarja že dalj časa, je vprašanje skupnega zastopstva, ki naj sloni na širokem konsenzu, naj bo legitimno, uravnoteženo, priznano od italijanskih in slovenskih sogovornikov ter seveda učinkovito. Predsednika krovnih organizacij Pahor in Pavšič sta ponudila v razmislek nov predlog, ki ni dokončno oblikovan, je pa na sobotni konferenci naletel na pozitiven odziv. Tak model zastopanosti, je dejal Pavšič, se opira na dejstva, na vrsto izkušenj in potreb. Sestavljata ga dve jedri, dna nosilna stebra. Prvi je izraz civilne družbe, organizirane slovenske manjšine, ki deluje v okviru k-rovnih organizaciji. Kot vemo pod okriljem SKGZ in SSO s članicami deluje v treh pokrajinah 320 organizacij (ustanov, društev in skupin). Drugi steber predstavljajo slovenski izvoljeni predstavniki. Teh je 165, kot smo ugotovili ob skupščini, ki jo je na o-snovi zaščitnega zakona sklical predsednik deželn-ga sveta Martini. Med k-rovnimi organizacijami obstaja že 32-članska koordinacija, podobno telo, naj bi izvoli tudi predstavniki krajevnih uprav. Rudi Pavšič Na tej osnovi pa bi nastal vsemanjšinski parlament. Ob njem naj bi deloval še svet modrecev, ki naj bi nadzoroval, da vse poteka po dogovorjenih tirnicah. Sobotno zelo intenzivno delo na konferenci je potekalo po tematskih sklopih. V dopoldanskem delu so bila obdelana v d-veh tematskih sklopih naslednja vprašanja: Institucionalna umestitev manjšine, pravna osnova in njeno uresničevanje, gospodarstvo in teritorij. Popoldne so prišli na vVsto pa šolstvo in vzgoja, šport in vzgoja, Sergij Pahor sociala, kultura in mediji. Vsako poglavje posebej so uvedli po eden ali več poročevalcev, ki so podali izhodišča za razmišljanje (teh je bilo 20), sledila je razprava, ki je bila prav tako bogata (spregovorilo je 29 razpravljalcev). Nedvomno so bila nekatera področja bolj poglobljena, druga terjajo še dodatno a-nalizo in soočenje. Vendar prvi korak je bil narejen. Sedaj bo v kratkem i-menovana delovna skupina, ki bo obdelala zbrano gradivo in nadaljevala z delom. Režiser s srcem v roki V soboto je na shodu Oljke stopil tik pred zaključkom na oder na rimskem Trgu Navona režiser Nanni Moretti in zelo enostavno povedal, da s taksnimi voditelji Oljka ne bo nikoli zmagala na volitvah. Taisti voditelji so bili vsi na odru in pred Morettijem govorili relativno maloštevilnim simpatizerjem o problemu sodstva. Morettijev poseg je v bistvu anonimno manifestacijo spremenil v vsedržavni dogodek. Režiser je govoril s srcem v roki in marsikaj poenostavil. Klicem naj gredo voditelji domov, pa bo vse prav je lahko kvalunkvističen. Ni namreč res, da postane neko gibanje zmagovito, če preprosto “počisti” z vodstvom. Če so objektivne okoliščine slabe, ne more zmagati Se tako dober general. Podatki na primer kažejo, da Berlusconi ni zmagal le zaradi svojih televizij. Njegov konsenz je danes zasidran v družbi in med Številnimi delavci. Zmaga torej koalicija, ki zna razumeti družbo in njene potrebe ter tej dru- žbi in tem potrebam najti verodostojne in konkretne odgovore. Besede, kot bi bilo treba, nujno je itd. nič ne pomagajo, če jim ne sledijo stvarni predlogi. Berlusconijeva Šolska tabla v oddaji Bruna Vespe je tehtala kot kamen, čeprav se bo izkazala za demagoSko. Skratka, če se zakotali na pesek nekaj glav in na prestol sedejo princi, ki čakajo na kraljevo smrt, Se ne pomeni zmage. Lahko so novi princi Se slabSi. Morettijev nastop pa je ob razpoloženju vendarle opozoril na nekaj bistvenega. Oljka zagovarja večinski sistem. Ta zna biti v politiki zelo krut. Dejansko se na “bazi”, in to v Italiji, že dogaja, da kdor izgubi, izpade iz igre za daljši čas ali pa za vedno. Rimski vrhovni voditelji pa se le zavrtijo v polemičnem plesu in si nato zagotovijo primerna mesta in seveda vidne kotičke v raznih televizijskih oddajah. Stranke koalicij ohranjajo svojo moč prav zato, ker jamčijo voditeljem poražene koalicije, da ostanejo na povrSju kot liderji strank. V ZDA je na primer živih kar nekaj bivših predsednikov, o katerih vemo malo ali nič. Poraženi pa sploh izginejo. Tak sistem je ekstremen, vendar si mora širše vodstvo poražene koalicije zastaviti vprašanje o razlogih za poraz. To toliko bolj, če poraz Številčno ni bil katastrofalen in če je vlada taiste koalicije dobro delala. Med omenjena vprašanja sodi neizbežno tudi to, če so bili generali, ki so vodili bitko, resnično primerni. Niso namreč vsi voditelji za vse čase. Včerajšnje zasluge se lahko spremenijo v sedanje pomanjkljivosti. Osebno menim, da je Rutelli v danih razmerah, ko se je Oljka v resnici že predala pred ključnim spopadom, doživel dober osebni rezultat. Isto velja za Fassina. Rutelli je dal tudi novega kisika Marjetici in zapustil krepko dediščino. Dvomim pa, da bo taisti Rutelli zdržal Se štiri leta in pol in lahko nastopil kot protikandidat tekmecu Doma svoboščin, ki ne bo nujno Berlusconi. Med ostalimi stvarmi pa Oljka danes nima jasne figure jutrišnjega voditelja. Ta se bo moral “zgraditi” in verjetno ga ne bodo našli med sedanjimi tajniki ali predsedniki strank. Večinski sistem pa sloni na prepoznavnem in prepričljivem premierskim kandidatom. Tudi zato je ozračje v koaliciji tako napeto... Furlani, Slovenci na Koroškem, Ladinci v Dolomitih in Italijani v Istri - Podobnosti in razlike Zanimanje za sodelovanje je Kot uvod v programsko konferenco zanimivo soočenja o manjšinskih jezikih v evropski regiji Alpe-Jadran s prve strani “Manjšinski jeziki v e-vropski regiji Alpe-Jadran. Od delitve do sodelovanja”. Na to temo so v petek 1. februarja na simpoziju v Padričah spregovorili pripadniki furlanske skupnosti v naši deželi, ladinske v Dolomitih, slovenske v Avstriji ter italijanske v Istri. Videmski Zupan prof. Sergio Cecotti, ki je s Silvano Schiavi Fachin zastopal furlansko skupnost je izhajal iz ugotovitve, da je sodelovanje med manjšinami v Italiji prava nujnost, zato da dosežemo izvajanje zaščitnih norm. Izrazil je tudi precejšen optimizem glede usode furlanskega jezika, saj je stopnja zavesti precej visoka. K pouku furlanskega jezika v šoli se je prijavilo 80 procentov furlanskih družin in zanimivo je, da so se prav vsi prijavili k pouku fur-lanščine v občinah, kjer so se upravitelji protivili o-predelitvi manjšinskega te-ritorja po zakonu 482, kot Sergio Cecotti v primeru občine Tavorja-na pri Čedadu. Zelo pomenljivo je tudi dejstvo, da je več prijav od govorcev. Univerzitetna profesorica Silvana Schiavi Fachin se je osredotočila na v-prašanje formiranja učnega kadra, kar se pa teoretskih izhodišč tiče se je zavzela za dvojezično in večjezično vzgojo, ki močno dviguje kvalitetni nivo pouka - je podčrtala - in pozitivno vpliva tudi na šolski uspeh. Povsem drugačen, kot Silvana Schiavi Fachin se razume, je bil pristop pripadnikov slovenske manšine v Avstriji. Prvi je spregovoril Bernard Sadovnik, presednik Narodnega sveta koroških Slovencev in lokalni upravitelj, ki je podrobno obdelal vprašanje vključevanja v čezmejno povezovanje in sodelovanje tudi kot priprava na vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Zavzel se je za informativno in izobraževalno ofenzivo, ki naj bi bila podlaga takemu po- vezovanju ob krepitvi regionalne zavesti in infra-strkture. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizaciji, se je pa osredotočil na temo jezikovne raznolikosti v E-vropi in na vprašanje, kako jo zagovotoviti. Posebnost in šibkost ladinske skupnosti v Dolomitih, ki šteje kakih 40 tisoč pripadnikov je, da je deljena v tri pokrajine in pet dolin, od tega je odvisna tudi zaščita, ki se močno razlikuje od kraja do k-raja. Najvišja stopnjo varstva uživa v pokrajini Bočen, najnižjo v Bellunu, ki spada tudi v drugo deželo. Ilda Pizzini, predsednica krovne organizacije La-dincev Union Generela je opisala prizadevanja La-dincev, da bi se ohranili in izpostavila še zlasti prostovoljno delo v organizacijah. Šolski intendant Roland Verrà je pa opisal mesto ladinskega jezika v šoli. Ob italijanščini in nemščini imajo učenci v pokrajini Bočen še dve uri tedensko pouka v ladinskem jeziku, v pokrajini Trento pa ni i-mela ladinščina vstopa v šolo vse do 90. let, novosti v pokrajini Belluno pa zaenkrat ni prinesel niti zakon 482. Silvano Sau v imenu O-balne samoupravne skupnosti in Maurizio Tremul za Unijo Italijanov sta spregovorila o položaju I-talijanov v Istri, “o računih z zgodovino, ki niso še zaprti”, o zaščiti, ki mora zadevati jezik a tudi vse druge aspekte manjšinskega življenja. Tremul je izpostavil tudi težave, ki izhajajo iz dejstva, da manjšina živi v dveh državah in da med njim ni še stekel glede tega vprašanja efektiven dialog. Na koncu se je zavzel zato, da bi ustvarili manjšinski network, ali konfederacijo manjšin našega območja, ki naj bi ob vzajemni solidarnosti omogočala izmenjavo izskušenj in informacij ter oblikovanje skupnih projektov. Aktualno novi matajur Četrtek, 7. februarja 2002 5 Forum di sviluppo, prime proposte da raccogliere dalla prima pagina Secondo il coordinatore del progetto, il cividalese Mauro Pascolini, “le Valli del Natisone con il Forum diventano laboratorio di sperimentazione, un esempio esportabile anche in altre realtà alpine interessate da programmi europei”. L’obiettivo rimane quello di stimolare e raccogliere le esigenze che un territorio complesso come le Valli propongono. Gli incontri - dopo quello di Pulfero il prossimo, con data ancora da definire, riguarderà la sezione cultura e sarà coordinato da Banchig - serviranno a raccogliere idee per il rilancio di un territorio che ha patito come pochi altri il fenomeno dell’emigrazione. Il materiale raccolto sarà presentato, in dicembre, nel corso di un convegno pubblico e poi messo a disposizione di tutti. In particolare, però, troverà spazio in uno strumento operativo che verrà affidato alle amministrazioni locali. Uno degli scopi del “Forum” è anche quello, come ha chiarito Pascolini, di “rafforzare il concetto di i-dentità, rivalutando la peculiarità etnica *di quest’area”. Questo senza dimènti- “Planinska” more bit zadovoljna Mauro Pascolini, coordinatore del “Forum di sviluppo locale" care il ruolo strategico delle Valli del Natisone, punto di raccordo tra Cividale e l’alta Valle dell’Isonzo. Da qui in poi, insomma, come ha detto Favi, il compito, che non si nasconde ambizioso, sarà triplice: “Capire, interpretare e coinvolgere”. (m.o.) La tabella riassuntiva degli investimenti previsti fino a questo momento dal Natisone Gal. Molti dei progetti sono in fase di realizzazione, come la creazione di un portale, da parte dell’lnsiel, per la gestione dell’offerta e della domanda turistica. Tra un mese verrà poi presentato il progetto del Parco della memoria. Cinquecento milioni di lire sono destinati alla ricettività non professionale, in sostanza al bed & breakfast. Il bando relativo è ora all’attenzione della Direzione regionale turismo Planinska družina Benečije se je v petak 1. februarja zbrala za nje redni občni zbor, ki je biu lietos te deseti. Člane, parjatelje an goste, ki so paršli tudi taz Slovenije, Goriškega an Tržaškega, nekateri an v imenu planinskih društev s katerimi ima PROGRAM 2002 februar /april - febbraio/aprile TeCaj plavanja / Corso di nuoto Telovadba / Corso di ginnastica 14.4.2002 Svet Louranac (Podbonesec) lahek/facile 28.4.2002 Istra (z avtobusom) - lahek / facile 12.5.2002 Quaman (skupaj s Cai Val Natisone) - lahek / facile Planinska parjateljske odnose, je na začetku pozdraveu predsednik Igor Tuli, ki je na kratko poviedu dielo an program, ki sta bla spejena v teku lieta 2001. Se ankrat puno zadovoljstva za kočo Dom na Matajure, kjer vsako nediejo je kajšan član, ki skarbi za jo daržat odparto. 26.5.2002 S kolesom v Kobarid - lahek / facile 9.6.2002 Srečanje planincev - lahek/facile 23.6.2002 Pal piccolo - lahek / facile 6/7.7.2002 Triglav - zahteven / impegnativo 19./20./21.7.2002 Monviso (skupaj s PD Kobarid) zahteven / impegnativo 18.8.2002 Passo Volaja - lahek / facile Tudi gaspuod Zuanella je želeu pozdravit Planinsko Dom na Matajure postaja tajšan prestar, kjer se srečajo furlanski an slovienski sviet an kjer se rodijo parjateljske vezi. Tuli je tudi razluožu di- 8.9.2002 Sveta masa na Matajurju - lahek /facile 22.9.2002 Krn - lahek / facile 6.10.2002 Svinjak - lahek / facile 20.10.2002 Burnjak - Gorenj Tarbi (Slednje) November 2002 Izlet v neznano - lahek/facile 31.12.2002 Matajur - Silvestrovanje v koci elo an programe, ki jih namerava Planinska spejat lietos. Na tuo se je guorilo o številkah, o računih: gole številke nam pravejo, de tudi za kar se tiče tuole Planinska je lepuo dielala, je znala pametno ponucat, kar je imiela v kasi za še potriebne diela v koči, an ostaja tarkaj, de se bo moglo an za napri študie-rat an dielat z optimizmom. Sledili so pozdravi gostu an piesmi Beneških korenin, ki po uradnem nastopu, so poskarbiele z ramonikami an z glasuovi za kolono sonoro vičerje an še napri, dokjer tudi zadnji parjatelji Planinske družine nas nieso pozdravili. AZIONI INVESTIMENTO/COSTO PREVISTO FONDO MONTAGNA COFINANZIAMENTO LOCALE TOTALE PUBBLICO PRIVATO TOTALE Azione 1.1 Gestione del GAL L. 280.000.000 144.607,93 L. 280.000.000 144.607,93 . Azione 1.2 Gestione del Programma L. 159.700.000 82.478,17 L. 159.700.000 82.478,17 Azione 1.3 Coop. allo sviluppo L. 330.000.000 170.430,78 L. 330.000.000 170.430,78 tot. Sottomisura B1 L. 769.700.000 397.516,88 L. 769.700.000 397.516,88 Azione 2.1 Servizi informatici L. 360.000.000 185.924,48 L. 40.000.000 20.658.28 L. 40.000.000 20.658,28 L. 400.000.000 206.582,76 Azione 2.2 Centri sociali telematici L. 159.800.000 82.529,81 L. 30.000.000 15.493,71 L. 30.000.000 15.493,71 L. 189.800.000 98.023,52 Azione 2.4.1 Rete di ser. imprese L. 200.000.000 103.291,38 L. 100.000.000 51.645,69 L. 100.000.000 51.645,69 L. 300.000.000 154.937,07 tot. Sottomisura B2 L. 719.800.000 371.745,67 L. 70.000.000 36.151,99 L. 100.000.000 51.645,69 L. 170.000.000 87.797,68 L. 889.800.000 459.543,35 Azione 3.1 Servizi minimi turismo L. 799.640.710 412.979,96 L. 220.000.000 113.620,52 L. 1.019.640.710 526.600,48 Azione 3.2 Parco tematico memoria L. 500.000.000 258.228,45 L. 500.000.000 258.228.45 Azione 3.4 Anim. turistico-culturale L. 150.000.000 77.468,53 L. 150.000.000 77.468,53 tot. Sottomisura B3 L. 1.449.640.710 748.676,94 L. 220.000.000 113.620,52 L. 220.000.000 133.620,52 L. 1.669.640.710 862.297,46 Azione 4.1 L’ambiente naturale L. 275.370.906 142.217,20 L. 124.626.400 64.364,16 L. 124.626.400 64.364,16 L. 399.997.306 206.581,36 tot. Sottomisura B4 L. 275.370.906 142.217,20 L. 124.626.400 64.364,16 L. 124.626.400 64.364,16 L. 399.997.306 206.581,36 Azione 5.1 Ricettività non prof. L. 502.488.384 259.513,59 L. 482.488.000 249.184,26 L. 482.488.000 249.184,26 L. 984.976.384 508.697,85 tot. Sottomisura B5 L. 502.488.384 259.513,59 L. 482.488.000 249.184,26 L. 482.488.000 249.184,26 L. 984.976-384 508.697,85 TOTALE AZIONI L. 3.717.000.000 1.919.670,28 L. 70.000.000 36.151,99 L. 927.114.400 478.814,63 L. 997.114.400 514.966,62 L 4.714.114.400 2.434.636,90 Beneške križanke Rešitev prejšnje številke Za senjam svetega Valentina bo v Ažli tudi špietarski targ Sveta maša, tombola an razstave v galeriji “ Valentino Simonitti” V Ažli bojo imiel za senjam svetega Valentina štier dni praznovanja. Začnejo v četartak 14. an tisti dan bo targ v Ažli namest bit v Spietre (il mercato del giovedì di San Pietro si trasferisce il 14 ad Azzida). Ob 10.30 bo sveta maša. Ob 19.30 bo druga maša, takuo bojo mogli prit an tisti, ki čez dan dielajo. Par teli maši bo pieu zbor Pomlad iz Podbonie-sca. Po maši bo tombola. Kartele, ki koštajo adan evro vsaka, jih predajajo v gostilni Centrale, tista blizu cierkve. Tel dan od 10.00 do 13.00 an od 17.30 do 19.30 se bo moglo iti gledat tudi razstavo - mostro od Valentina Zaccaria Simonit-tija, ki je v galeriji, ki nosi njega ime le v Ažli. V petak 15., ob 20.45, le v galeriji Simonitti bojo tisti od Gruppo speleologico Valli del Natisone kazal diapozitive “Speleovalli 1995-2002”, predstavijo tudi bukvaca “Rifugi nelle Valli del Natisone”. V saboto 16., od 10. do 18.30, v galeriji Simonitti, “Rally, che passione!”. Na teli razstavi bojo kazal fotografije an modelčke (modellini) od makin, ki jih je na ruoke naredu vasnjan Antonello Venturini. V nediejo 17., od 15. do 17.30 se bo spet moglo iti gledat razstavo o Valentinu Simonit-tiju. Praznovanja za svet Valentin jih je organizu komitat za Azio, na pomuoč so parskočil vasnjani an galerija “V.Z. Simonitti”. 6 novi matajur Četrtek, 7. februarja 2002 Risultati 1. Categoria Villanova - Valnatisone 0-0 3. Categoria Audace Savognese 1-2 JUNIORES Buonacquisto - Valnatisone sosp. Giovanissimi Pozzuolo - Valnatisone 1-1 Amatori Reai Filpa - Valli Natisone 1-0 Poi. Valnatisone - S. Lorenzo 1 -4 Ost. al Colovrat - Xavier rinv. Calcetto Sol Caribe - Merenderos 6-3 Special five - Bronx team 6-7 Autoudine - Paradiso dei golosi 4-6 Paradiso dei golosi -1 emme 5-4 Il santo e il lupo - S. Marco 9-6 Il santo e il lupo - Socogas 2 n.p. Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Coiloredo 3. Categoria Savognese - Ciseriis Serenissima - Audace JUNIORES Valnatisone - S. Gottardo Giovanissimi Valnatisone - Union 91 Amatori Anni 80 - Reai Filpa Valli Natisone - S. Daniele Pizz. Rispoli - Poi. Valnatisone Pizza Split - Osteria al Colovrat Calcetto Diavoli volanti - Merenderos Bronx team - Autoudine Moby Dick - Paradiso dei golosi Elettr. Manzanese - Il santo e il lupo Classifiche 1. Categoria Ancona, Reanese, Lumignadco 33; Col-loredo di Montalbano, Flumignano 24; Riviera 27, Union Nogaredo 26; Trivignano 25; Tarcentina 24; Valnatisone, Buonacquisto 22; Tricesimo 19; Tfe stelle, Ven-zone 17; Majanese 15; Villanova 14. 3. Categoria Arteniese 38; Moimacco 36; Chiavris, Ci- seriss, Bearzi 28; Serenissima 24; Savognese’, Gaglianese 21; Stella azzurra, Savorgnanese 20; Fortissimi 17; S. Gottardo 5; Audace, Donatello 3. JUNIORES Valnatisone 31; Buonacquisto 30; Lava-rian/Mortean 27; S. Gottardo 23; Serenissima 21; Cussignacco 16; Rivolto 15; Azzurra 14; Corno 11; Sette spighe 10; Com. Lestizza, Trivignano 4. Giovanissimi Valnatisone 28; Union 91 27; Moimacco 19; Manzanese* 16; Comunale Pozzuolo* 12; Serenissima 10; Gaglianese* 9; Buonacquisto 7; Torreanese* 4; Savorgnanese 3. Amatori (Eccellenza) Bar Roma 20; Reai Filpa, Warriors 18; Šport= Anni 80 17; Baby color 16; Termokey, Mereto di Capitolo 15; Valli del Natisone, Osteria della salute 14; Ediltomat 13; S. Daniele 9; Tissano, Fagagna 8; Caffè Miani 7. Amatori (2. Categoria) Pizz. Rispoli 16; Campeglio, Linea golosa 15; Polisportiva Valnatisone, S. Lorenzo 14; Gunners, Bar Savio 13; Agli a-mici 11; Carioca 9; Team Calligaro, L’arcobaleno 8. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 25; Ai cons, Piaino 18; Atletico nazionale 14; Moulin rouge, Moimacco 12; Pizza Split 11; Xavier, Bar Manhattan 9; Panda calcio 8; Orzano 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Con un gol dello sloveno Winkler gli amatori pulferesi sconfiggono nel derby la Valli del Natisone Il Reai colpisce e tiene botta I Giovanissimi pareggiano senza entusiasmare in attesa dello scontro diretto con V Union ’91 La Valnatisone è uscita indenne dal campo del fanalino di coda ottenendo un pareggio a reti inviolate. I ragazzi allenati da Fulvio Degrassi hanno avuto due occasioni per sbloccare il risultato, la prima con Enrico Cornelio, il cui tiro è stato deviato dal portiere Leonardo Zucchiatti, quindi con Gianluca Peddis che non è riuscito a concludere da pochi passi dalla porta avversaria. Gli Juniores della Valnatisone hanno giocato solo u-na ventina di minuti l’incontro esterno contro la diretta inseguitrice, il Buonacquisto. La fittissima nebbia ha costretto l’arbitro a fare rientrare tutti negli spogliatoi. Momento difficile per i Giovanissimi della Valnatisone che hanno giocato a Sammardenchia con la Comunale Pozzuolo. I ragazzi allenati da Chiarandini, ancora incompleti nell’organi- co, hanno perso l’occasione per rimanere in testa alla classifica. Dopo avere chiuso in vantaggio la prima frazione di gioco grazie al gol realizzato da Francesco Cen-dou sono stati raggiunti nella ripresa dagli avversari. Domenica 10 a S. Pietro scontro al vertice con l’Union ’91. Gli Esordienti della Valnatisone hanno giocato un’amichevole con i Fortissimi perdendo per 3-5. I tre gol dei valligiani sono stati realizzati da Emanuele Chiacig su rigore, da Domenico Polverino, con una spettacolare conclusione all’incrocio dei pali da fuori area, e da Michele Miano. La squadra sarà impegnata nel torneo di S. Giuseppe, a Percoto, dove giocherà nel girone B assieme all’Assosangiorgina di Udine e all’Union ’91/B. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero si è aggiudicato il derby con i cugini della Valli del Natisone. I ragazzi di Battistig sono passati in vantaggio al 15’ con lo sloveno Aljoša Winkler. Alla mezz’ora, a seguito di un brutto intervento sul portiere Alberto Birtig, nasceva un battibecco tra Simone Vogrig e Bertolutti, che venivano espulsi. Gli Skrati cercavano con insistenza la via del pareggio. A 10’ dalla fine veniva espulso il difensore sloveno del Real Tomaž Winkler, la Valli del Natisone accelerava i tempi, ma il Reai si difendeva rispondendo con azioni di rimessa. La Polisportiva Valnatisone ha subito una pesante sconfitta interna col S. Lorenzo. Sotto di due gol, i ducali hanno accorciato le distanze all’inizio della ripresa con Petrizzo, sfiorando poi il pari con Dominici. Nel finale gli ospiti sono andati a se- Staffetta, bene la Nediške doline Il G.S. Nediške doline ha conquistato in dicembre, alla staffetta podistica “24 x 1 ora” tenutasi a Udine in occasione della manifestazione Telethon, la quinta posizione su 25 staffette iscritte. Il migliore della squadra valli-giana è stato Gianni Adami, seguito da Antonio Trinco, Gianpaolo Causerò, Marco Terlicher e da altri venti atleti. Marco Terlicher riceve il cambio da Ugo Bucovaz gno ancora due volte. Osteria al Colovrat di Drenchia fermata dal blackout elettrico che ha costretto l’arbitro al rinvio della gara contro lo Xavier. Nel calcetto di Eccellenza i Merenderos, scesi in campo con problemi di organico, hanno perso con il Sol Caribe. A rete sono andati Emiliano Dorbolò (doppietta) e Cristian Onesti. Il Bronx Team ha regolato lo Special five con i gol di Michele Guion (due), Daniele Cappello, Stefano Moreale, Moreno Moratti (tre). Il Paradiso dei golosi ha superato l’Autoudine con tre reti di Francesco Sarnica, due di Michele Dorbolò ed uno di Stefano Pace. I sanpietrini hanno poi battuto la I emme servizi (doppietta di David Specogna e reti di Simone Blasutig Daniele Marseu e Massimo Medves). In Terza categoria II santo e il lupo si è riscattato sconfiggendo il S. Marco. Il bottino è stato firmato dalle doppiette di Patrick e Cristian Birtig, Marco Carlig e Moreno Mauri e dal gol di Graziano Iuretig. (Paolo Caffi) nivano comminate le espulsioni di Duriavig e Valenti-nuzzi. Allo scadere Specogna respingeva una punizione calciata da Del Gallo. Nella ripresa al 13' l’Audace si portava in parità con un colpo di testa di Ruben Oviszach che metteva alle spalle di Balutto il pallone servito da Chiabai. Al 17’ Balutto volava a deviare in angolo il pallone colpito di testa da Elvir Besič, imbeccato da un ispirato Chiabai. Al 22’ la Savognese tornava in vantaggio ancora su calcio di rigore. L’arbitro si faceva trarre in inganno dall’esperto Del Ben che, leggermente ostacolato da lussa, si lasciava cadere a terra assieme al difensore. Alla trasformazione ci pensava Del Gallo che spiazzava Specogna. Da questo momento iniziava una fase caotica con l’arbitro che sventolava cartellini a destra e a manca, facendo arrabbiare non poco le panchine ed il pubblico presente, (p.c.) Prime partite per le giovani atlete della Polisportiva Val Natisone, sponsorizzate dalla ditta “Gubane Qualizza”. L'esordio dell'Under 13 ha avuto luogo a Cividale con la blasonata formazione dell’Asfjr. Le nostre ragazzine non sono state molto fortunate,infatti le loro fatiche si sono concluse con un 2-0 (25-10 e 25-8 i parziali) a favore delle ducali, anche se si sono rifatte nel terzo set di consolazione vincendo per 25-23. Siamo soltanto ai primi passi, la buona volontà non manca... e comunque, l'importante è ritrovarsi, giocare e divertirsi. Ragazze, in bocca al lupo! AUDACE 1 SAVOGNESE 2 Audace: Specogna, Trinco, Dugaro, Zambelli (lussa), Colapietro, Duriavig, Stulin, Trusgnach, Martinig (Oviszach), Chiabai, Elvir Besič. Savognese: Balutto, Drecogna, Bledig, Zufferli, Zanutta, Meneghin, Marseu (Bordon), Congiu, Lombai (Del Ben), Del Gallo (Al- Simone Bordon - Savognese dato la vittoria alla Savognese. La gara iniziava con l’Audace in attacco ma fermata da un dubbio fuorigioco. Al 18’ cross invitante di Martinig per Elvir Besič, che non riusciva ad agganciare il pallone. Al 27’ un fallo di Dugaro frenava la corsa di Del Gallo, l’arbitro concedeva la massima punizione trasformata dallo stesso giocatore. Al 42’ ve- Alla Savognese un derby “condizionato” mir Besič), Valentinuzzi. Arbitro: Gianmarco To-neatto. Merso di Sopra - Il signor Toneatto, “l’uomo dal cartellino facile”, ha condizionato l’esito del derby giocato in modo corretto dalle due formazioni valli-giane. Alla fine chi non ha visto la gara può pensare che in campo ci sia stata battaglia, con i quattro e-spulsi nella formazione di casa (Ivan Duriavig, Gianni Trinco, Fabio Stulin e Roberto Dugaro) più quattro ammonizioni, mentre nelle file ospiti è toccato a Moreno Valentinuzzi lasciare anticipatamente il terreno di gioco. Anche altri cinque dei giocatori gialloblu sono stati sanzionati con il giallo. Oltre a questo “show” sono stati concessi due calci di rigore non proprio limpidi, e contestati dai padroni di casa, che hanno SPETER Klenje Gremo na snieg! Snega lietos ga niesmo vidli Buog vie ki, pa zima nie Se par kraj zatuo se moremo Se troStat, de poSprica tele naSe bregi... Zatuo, puni upanja an.trošta, ko-mitat za Klenje je organizu “Clenia sulla neve / Klenje na sniegu”. V nediejo 3. marca se nabasajo na ko-riero, ki jih popeje do Tar-biža an potlè še na Svete Višarje. “Bojo vsi kontent, mladina, zak puode Sijat an se puzat (pattinare), “starina” pa zak puode molit na svete ViSarje!” so nam jal. Za vse druge novice pokličita Moschiona, tel. 0432/727429. SREDNJE Cernecje Senjam svetega Pavla Ankrat go par Čemeč je biu za svet Pavel, na 25. ženarja, velik senjam. Potlè tudi tele, ku drugi po naših vaseh an dolinah, se je zgu-bu. Pa za farane ostane le an poseban dan. Lietos za počastit svetega Pavla, ki je tudi patron cierkve, so se zbrali par maš, ki je bla v nediejo 27. ParSu je piet zbor iz Podu-tane an čeh telim pieucain so se parložli an tisti iz svetega Pavla. Je bluo ganljivo, komovent čut vse tele glasuove, ki so kupe, pod vodstvom (sotto la guida) od meštruna Stefana pru lepuo zapiel. Po maši so se ušafal kupe z našim gaspuodam don Rinaldo v faruže par Cer-nečjah, kjer je bluo na-pravjeno za vse farane za pit an za jest, an kjer so i-miel cajt za se pomenat. An potlè pa na kosilo, ki so ga napravli v Zajčjovi družin an na kateri so bli povabljeni vsi korist an še gaspuod. SOVODNJE Matajur Zapustila nas je Antonia Gosgnach V videmskem Spitale nas je zapustila Antonia Gosgnach, uduova Gosgnach - Tonina Karosaco-va po domače. Učakala je 89 liet. Na telim svietu je zapustila še adno sestro, navuo-de an Zlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v četartak 31. ženarja zjutra v Matajure. PODBONESEC Laze Pogreb v vasi Za venčno je zaspala Pia Zabrieszach uduova Platta. Umarla je v videmskem š-pitale. Žalostno novico so sporočili vsi nje te dragi, v parvi varsti Ginetto an Edda, Lia an Dino, Nora an Tino, bratje, sestre, kunja-di, navuodi an vsa žlahta. Nje pogreb je biu v saboto 2. februarja popudan v Lažeh. DREKA Praponca Umarla je Irma Poljakuova V videmskem Spitale je v mieru zaspala Irma Pra-potnich. Imiela je 77 liet. Irma je bla ta parva od danajstih otruok Poljakuo-ve družine iz Praponce. V Žalost je pustila vso nje veliko družino an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v torak 5. februarja go par svetim Stuoblanke. Naj v mieru počiva. Debenije Žalostna novica Na naglim je v San Lorenzo di Fiumicello umarla Antonia Tomasetig, uduova Tomasetig. Imiela je 86 liet. Tonina se je rodila v Juhovi družini, kjer seda ni vič obednega, še hiše ne. Za neviesto je šla v Flipovo družino le v Dubenijem. Potlè, ki je ostala sama, je hodila h sinu Renzu v Fiumicello za preživiet zimo, poliete an kar so bli kaki lepi dnevi se je pa vračala v rojstno vas. Z nje smartjo je v žalost pustila sina Renza, hčere Anno, ki živi tam v Milane an Mirello, ki je pa v Kar-niji, zeta, navuode, prana-vuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala par svetim Stuoblanke, kjer je biu nje pogreb v sriedo 6. februarja popudan. Planinska družina Benečije TELOVADBA CORSO DI GINNASTICA od sriede 13. februarja do petka 26. aprila vsako sriedo an petak od 18.30 do 19.30 v telovadnici v Spietre za vpisovanje: Igor - tel. 0432/727631 v večernih urah Cai Val Natisone V NEDIEJO 24. FEBRUARJA SAPPADA s koriero ob 7.00 iz Spietra (sriednje Suole) damu se vamemo ob 20.30 za se vpisat: Dino 726056, Lorenzo 723205, Renato 727047, Gregorio 727530 Dva parjatelja sta umarla an šla kupe na te drugi sviet, kjer sta igrala trešjet an briškolo, pila sladko vince an pie-la veselo piesmi, ku tle na sviete. ’No jutro adan parjatel j’ žalostno jau te drugemu: - Za me so šle par vsih sajetah tiste li-epe ure, ki srna uživala kupe: je umarla moja žena! * * * Karleto an njega žena Jožica sta imiela adno veliko ki-metijo na vesokim planine, an niesta mogla ušafat nomalo cajta za iti na počitnice, takuo de nista nikdar videla muorja. No nediejo sta ušafala kuražo za se pobrat v Benetke an ku sta paršla na plac svetega Marka je Jožica pogodernja-la: - Teli Benečani so pru neverjetni ljudje, imajo miesto vso poplavano an ušafajo muoč za se nabasat tu čarno barko an jo veselo piet! * * * - Ah, Pariz, Pariz, kajšno groznuo miesto, ga ljubim z vsiem sarcam! Mi store uživat te narli-euše dneve mojiga življenja! - Nu, nu, ki bledeš ču dan! - mu je jau njega parjatel, če te ni bluo nikdar v tistim mieste! - Imaš ražon, je ries, pa moja žena gre po an miesac vsako lieto! * * * An mladi turist je sreču adnega starega kimeta, ki je se-deu pod debelim kostanjam. - A je ries - ga j’ poprašu - de pred vojsko tle po vaših dolinah sta klatil kostanj an šele tu gričah ga nosil damu? - Ja, je ries. - An seda? - Seda čakamo vietar, de ga otrese na tla. - An potlè? - Potlè čakamo pa triestine, de ga poberejo! Za dobre štrukje pridita v Klenje Je nomalo pozno za napisat še kiek o Božiču, pa se nam huduo zdi pustit par kraj novico, ki nam je paršla iz fare svetega Pavia go par Cerneč. Jo povemo na kratkim. Za Božič so v cierkvi go par Cerneč napravli jaslice (presepio) an tudi posebno božično drevuo. Za ga napravt so se diel kupe Alda (ki, med drugim uči tudi sveto učilo našim otrokam), otroc an adna skupina od boy-scout iz Vidma. Vse tuole je bluo napravljeno na temo “luči”, tiste posebne luči, ki vsak od nas jo ima v sarcu. Otroc so v 'cajtu aventa parnašal pred utar vsako stvar, ki je bla potriebna za narest jaslice an drevuo takuo, de so se pru lepuo napravli za praznovat v pravi luči Božič, an ne samuo takuo, ki se donašnji dan gaja s pismom Ježušku al “Babbu Natale" za vprašat šenke! Naj še doložemo, de v srienjski fari tudi lietos so molil Devetico. Vsako vičer tu drugi vasi an vsaki krat se je zbralo zaries puno ljudi. Tele novice nam jih je poviedala Teresa dol s Podsriednjega. Dvajst žakjacu, an tu vsakim žakjace dobri, domači štruki, tisti ocvarti. So imiel ki pokušat tisti od gjurije gor v Klenji, ki za vaški senjam svetega Sin-toniha, na 17. ženarja, so an lietos (an je že štiernaj-sto lieto) muorli vebrat te narbuojše domače štrukje. Na konkorš so parnesli štrukje tudi taz Špietra, taz podutanskega kamuna, an še daj doz Čedada. Med adnim pokušanjam an drugim (kako težkuo di-elo!) so odločil, so decidli, keri so bli te narbuj dobri. Lietos je udobila Nives Jussig. Na druge mesto je paršla Teresina Chiuch, na tretje Irene Succaglia, na četarto Maria Brescon, na to peto Elsa Tomasetig, na Nives je n apravi a te narbuojše štrukje šesto Savina Corredig, na sedmo Ester Battaino, na osmo Nadia Tomasetig. Vsi te drugi, “pari merito”, na deveto mesto. Ka’ so udobile? ‘No lepo rožo, pjanto za tu hišo an tudi bukva, ki so ble na-rete tle doma an ki guorjo od Nediških dolin. Duo zna še runat štrukje, takuo, ku ankrat? Mi-slemo, de med čečatami, pa tudi med te mladimi ženam, dafa de jih je puno, ki znajo še kakuo napravt gu-bančanje, testuo, kuo oc- vriet (al pa skuhat) štrukje zatuo imamo ‘no proposto za Komitat za Klenje, ki skarbi an organizava telo lepo iniciativo: zaki druge lieto, blizu konkorša za te narbuojše štrukje, na orga-nizata tudi an tečaj (corso) za navast te mlade, kakuo dielat tele naše domače do-bruote? An dan v Klenji, v kaki hiši, kjer pridne žene iz tele vasi bi nas lepuo učile runat take dobre štrukje, kot jih znajo one runat... Poštudierita! An poljubček za Velio... an za Concito — Kronaka~————“—= Za svet Sintonih so organizal že tradicionalni konkors Kronaka Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad, v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30,10.30,11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26.16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan - ** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji.............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev. 732231 Občine Dreka................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter...............727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec...........726017 Tavorjana.............712028 Prapotno.............713003 Tipana................788020 Bardo................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm /Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge drZave: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sa2ana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato all'USPI Carnevale/Pust a Savogna (località terom/za) Sabato 9 febbraio ore 18 apertura chioschi ore 19 ballo con il ‘Trio Squalizza” Domenica 10 febbraio orel7 canti e balli per lutti i bambini. Seguirà grande spettacolo del mago magò “Roman” ore 19 ballo con “Jote & company” Martedì 12 febbraio ore 19 ballo con “Fantje od treh vasi” ore 22.30 premiazione della maschera e del gmppo più simpatico e originale Tendone riscaldato, lùnzionerà un fornitissimo chiosco, dolci tipici locali Comunità montana Valli del Natisone - Comune di Savogna Pro loco Vartaca TRADUZIONI Mi offro per traduzioni scientifiche dal tedesco e dal francese. Tel. elio 0432/727893 ore serali o mattina VENDESI a Savogna appartamento in palazzina di recente costruzione. Telefonare allo 0432/703072 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. FEBRUARJA Podboniesac tel. 726150 Cedad (Minisini) tel. 731175 VENDESI casa a schiera a S. Pietro: cucina, soggiorno, bicamere, bagno, orto e giardino. Tel. 0432/727631 oppure 732306 CERCO in affitto casetta o appartamento nelle Valli del Natisone. Telefonare allo 0432/727893 ore serali o mattina Impresa Cencig Dante S. PIETRO AL NATISONE Ultima villa a schiera centrale, sala, cucina, tricamere, (Diservizi, terrazze, giardino, ampio garage S. PIETRO AL NATISONE In palazzina ultimi due miniappartamenti termoautonomi, terrazza, garage, solai in legno a vista MANZANO Ville a schiera con salone, cucina, tre camere, biservizi, grandi terrazze, porticato, doppio garage, scantinato, giardino Per informazioni: 0432.716265 - cell. 335.7764573 Veliki parjatelji tud karje za se veselit Dobar uspeh tretjega “Čezmejnega pusta” Sonce ad dobra temperatura sta “spremljala”, v nediejo, tretjo izvedbo, edicion “Čezmejnega pusta”, ki so ga organizirali an lietos Gorska skupnost Nediških dolin (na parvi varsti se je predvsem potrudu Nino Ciccone), sauonjski kamun, kobariški kamun, turistično društvo Livek an Pro loco Vartača. Iz Vidma v Cedad: Pust je takuo še ankrat dokazu, da se more (al pa se muora) sodelovat tud, kar reči nieso pru “riesne”. Zaries puno ljudi se je zbralo na Livku za pogledat maške an za se lepuo posmejat, zak puno skupin so ble zaries smiešne. Vsieh kupe jih je bluo sedamnajst, ki so se srečale v Ceple-čišču o pudan an parletiele do Livka. Med skupinami smo videli tud adno zelo mlado, tisto od sauonjske osnovne Suole, an adno furlansk, ki je paršla dol z Mojmaga. An potlè marsinski pustje, ni-mar buj “nore” maškere taz Ruonca, parja-telij taz Tapoluovega,“mačkere” iz Trente, zmagovalke nogometnega parvenstva taz Livka, an puno, puno drugih... Informacije za vse • .- j