OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
i/
E @ u A m:
neodvisen dnevnik za slovenske
DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 18, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 34
Varnost na cestah
WASHINGTON, 17. februarja Danes se je začela važna konferenca najvplivnejših ame-skih javnih predstavnikov, go-vernerjev, šefov policij in drugih. Konferenca ima namen, da eni strani izsledi vzroke cest-^0 prometnih nesreč, na drugi strani da najde sredstva, kako omejiti te nesreče.
Eno med sredstvi je tudi ostrejša zakonodaja, kadar gre za izdajanje dovoljenj za vožnjo in za obligatni pregled motornih ■Vozil. Konferenca ima za nalogo, s praktičnimi in zakonodajnimi sredstvi omeji število smrt-^ih žrtev na ameriških cestah ^saj na polovico.
V Cleevlandu je bilo na ulicah ^ letošnjem letu že 22 povoženih smrti. Policijsko poročilo pravi, da so se ti smrtni slučaji pogodili v glavnem v temi. Torej 3^ tema ena od vzrokov, ki so krivi nesreče. Od 22 je bilo 12 starih ljudi. Povprečna starost Ppvoženih je bila 63 let. Treba 1 bilo opozoriti stare ljudi, naj tudi sami pazijo. Alkohol ima svojo vlogo; 27 odstotkov teh 'lesreč je zakrivil—alkohol.
^pripravljena Anglija
v Clevelandu se nahaja bri-sednica Eva Coff, tajnica in bla-ki se je zavzel za to, da Združene države ožje sodelujejo z Veliko Britanijo. Glede britanske obrambe je Kimpšon trdil, da ke je od leta 1950 dalje postoterila da stane Angleže letno približno pet milijard dolarjev.
General Simpson je britanski strokovnjak v vprašanju narod-obrambe.
Bojkot in kava
New YORK, 17. februarja—
oslanik Brazilije pri Združenih državah Joao Muniz je nastopil ^oper ameriško propagando, da začne bojkot kavi. Več kot polovico kavinega pridelka ima ^razilija. Poslanik Muniz ozna-bojkot braziljanski kavi kot /trajno nevarno akcijo, ki je nasprotna vsem principom politike med dobrimi sosedi, ka-
k or
sta Brazilija in USA.
VUDA SE LOVI S ŠTEVIIKAMI, KO GRE ZA BREZPOSELNOST
WASHINGTON, 17. februarja—Delavske unije so same od sebe zbrale podatke o trenotnem stanju brezposelnosti v Ameriki. Trdile so, da je brezposelnih čez tri milijone delavcev. Federalna vlada je objavljala svoje številke, ki so bile za približno en milijon nižje. Kdo je imel prav? K temu vprašanju se je oglasil sedaj tudi trgovinski tajnik federalne vlade Weeks, ki je priznal, da je bilo začetkoma januarja že nad tri milijone brezposelnih ali točno 3,087,000, oziroma približno 728,000 več, kot se je to prvotno poročalo.
zbor "^van Cankar"
„ ^edna seja dramskega zbora Cankar" s6 vrši jutri, v petek ob 8. uri zvečer v dvorani 3, staro poslopje, Slov. nar. na St. Clair Ave. Seja je ^^žna radi igre na pustno ne-®ljo in prosi se članstvo, da se ^^deleži v polnem številu.
^lezen
. Precej nevarno bolan se naha-^ na svojemu domu Mr. Leo ®lko, stanujoč na 15714 Damon ^ve. Zbolel je pretekli četrtek. ^ parno, da se mu ljubo zdravje cim preje povrne!
^ bolnišnici
Včeraj je bila ponovno odpe-ЈЗ-Па v Euclid-Glenville bolniš-^jco Mrs. Catherine Stefančič iz 612 Muskoka Ave. Za prevoz J® skrbela ambulanca Mary A. yetek. Prijateljice jo lahko obi-mi ji pa želimo, da bi čim P'^eje okrevala!
^ozdravi
in Mrs. Rudy in Louise ozan pošiljata vsem svojim prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz dežele solnca in šobnega življenja—St. Peters
Pia. kamor sta šla na oddih.
V	istem času je bilo po statistiki federalne vlade 59,778,000 delavcev na delu, zopet nekaj manj, kakor se je prvotno poročalo.
Kdo je v očeh federalne vlade brezposeln? Le tisti, ki je v delavskih državnih uradih prijavljen kot tak, ki je zgubil delo, pa ga zopet išče. Samo ti se smatrajo za brezposelne. Če pa vzamemo razno sezijsko delo in se-zijske delavce, ki so po končani seziji brez dela; dalje razne poljske delavce in delavce, ki tre-notno ne iščejo druge zaposlitve, potem gre za številno delovno moč izven treh milijonov, ki so po vladini birokraciji priznani.
Kako je zaposlenost skokoma padala v zadnjem času, priznava vlada sama. Objavlja namreč številko 986,000, ki so postali nezaposleni samo od začetka decembra do začetka januarja.
Vendar tudi te številke niso zanesljive. Iz delavskega, kakor tudi iz drugih tajništev, prihajajo "pojasnila, da se nove metode, kako izračunati točno število brezposelnosti, šele študirajo. Tudi se ne morejo pojasniti razlike med objavljenimi številkami, ki druga drugo tolčejo.
Konkurzi naraščajo
V	New Yorku je število kon-kurzov v poslovnem svetu na-rastlo za 277, katera številka je najvišja od leta 1941 dalje. Prejšnji teden je bilo 238 konkurzov, dočim se je število teh konkurzov v prejšnjem' letu vrtilo okrog 200.
Humphrey v preiskavi
Clevelandčan George Humphrey je federalni zakladni tajnik—finančni minister. Federalna vlada sklepa z dobavitelji dobavne pogodbe, ki gredo v milijarde in v milijone. Član federalne vlade bi ne smel biti v nobenih poslovnih stikih s kakim podjetjem, ki dobavlja ali bi lahko dobavljalo svoje produkte federalni vladi za njene potrebe. Znan je slučaj obrambnega tajnika Wilsona, ki je moral, vsaj formalno, znebiti se svojih delnic in drugega premoženja pri General Motors Corporation, katere je bil ravnatelj.
Clevelandčan Humphrey je bil poleg drugih podjetij najbolj zaposlen denarno in kot ravnatelj pri clevelandskem podjetju Han-na. Humphrey še ni sledil vzgledu Wilsona in tudi še ni podal točne izjave, kakšne so njegove zveze z raznimi industrijskimi podjetji, koliko ima v njih premoženja in kako je s tem premoženjem razpolagal potem, ko je postal finančni tajnik. Tako na republikanski, kakor na demokratski strani se pripravlja oster napad na Humphreya, napad, ki bo odmeval verjetno tudi v Beli hiši.
Stanje atomske energije
V vprašanju izrabe atomske energije v vojno obrambne namene in napade v vseh oblikah modernega orožja, sta se pojavili v Združenih državah dve istruji: prva, ki je zagovarjala
tajnost, druga, ki je stala na stališču, da je tudi za ameriško moralo najbolje, da je ameriško ljudstvo točno poučeno o položaju.
Združene države in njih zavezniki: Vseh atomskih skrivnosti, katerih so Zedinjene države v posesti, ne poznajo njeni zavezniki, tudi Angelži ne. Slednji so ponovno stavili zahteve, da se atomske skrivnosti med Washingtonom in Londonom ne skrivajo, marveč med obema državama delijo. Izdajanje atomskih skrivnosti bi pomagalo drugi državi tudi gospodarsko, ker bi ji prihranilo ogromne stroške, ki so v zvezi z raziskovanjem atomske energije.
Predsednik Eisenhower je predložil danes kongresu posebno spomenico, ki obravnava vsa ta vprašanja: tudi v koliko so Združene države pripravljene dati atomske skrivnosti svojim zaveznikom na razpolago; dalje. Kako naj sfe atomska energija s privatno udeležbo izkorišča v civilne namene.
Omejitev oblasti predsednika
Znan je predlog ohijskega senatorja Brickerja, da se omejijo pravice predsednika republike, ko sklepa za Združene države veljavne mednarodne dogovore s tujimi državami. Smisel Brickerjevega predloga je v kratkem ta, da morajo Združene države po svojih zakonodajnih telesih sprejeti vsako tako pogodbo, kakor sprejemajo vse druge zakone, če naj ti dogovori postanejo za Združene države veljavni. Predsedniška oblast bi bila s tem zelo omejena.
Bivši predsednik Truman je v tem predlogu Brickerja videl tendenco nekaterih Amerikan-cev, da se naj Združene države povrnejo k izolacionizmu. Bela hiša, tudi predsednik Eisenhower, vidi v tej zadevi vprašanje osebnega prestiža. Politična borba za in proti traja že dolgo časa in je izredno ostra. Bricker sam je pripravljen na, kompromise, ko gre za besedilo njegovega zakonskega predloga, ni pa pripravljen umakniti se, ko gre za stvar samo. V senatu mora dobiti za sebe dve tretjini.
V vprašanju samem se ne more trditi, da bi bili republikanci ali demokratje enotni, da Brick-erjev predlog ali sprejmejo ali ga odklonijo. Važno je to, da se o predlogu mora, bodisi pozitivno ali negativno, pač sklepati in se napoveduje, da bo glasovanje končano danes, jutri, vsekakor pa še ta teden.
*
Mesec marec bo odločilen
WASHINGTON, 17. februarja—Novo objavljeni podatki brezposelnosti so prisilili tudi Belo hišo, da se je izjavila. Predsednik Eisenhower je dejal, da se bo videlo, kakor mu to svetujejo njegovi svetovalci, v mesecu marcu ali nazadovanje gospodarstvu in brezposelnost
VOJNA JE IMELA TUDI KULTURNE VPLIVE
Južni Pacifik je poln raznih otokov. Okrog velikega otoka Nova Gvineja so manjši otoki, ki ynajo skupno ime Admiralsko otočje. Vojna na Pacifiku je seznanila tudi prebivalstvo tega otočja, kako se živi drugod, recimo v Ameriki. V kratkem času se je prebivalstvo spremenilo prav v temeljih svoje družbe. Da pride do takih velikih socialnih sprememb, so drugod potrebna desetletja, če ne stoletja. V čem so bile te spremembi^?
Prebivalstvo je odvrglo primitivno lepotičje, se jo oprijelo zidanja strnjenih naselbin—mest, katerim je dalo zunanjo obliko, ki je slično ameriškim mestom. Tudi ceste naj bodo take, kakor so v Ameriki.
Prebivalstvo je začelo z gradnjo šol in se mu je priljubila tudi naša "ljubezen," ki naj bo predstopnja bodočega zakona. Do sedaj so se ženske kupovale, odslej se bodo poročile iz ljubezni.
Še z nečem se bavi to prebivalstvo: z mislijo namreč, da bodo tudi pri njih uvedli dvotirni politični sistem. Ali bodo dvema političnima strankama dali ime republikancev in demokratov — za to se še niso odločili.
Z mrzlo vojno se bo nadaljevalo!
Edina nada-še kaka bodoča konferenca
NEUMNOST ALI ZLOBNOST?
SILVERTON, Ore., 17. februarja — To mesto, ki ima 3,100 ljudi, ima moškega, ki si je stavil za nalogo, da vznemirja policijo in požarno brambo. Telefonira od raznih strani. Enkrat gre za namišljeni roparski Vlom v banko, zopet za mestne naprave, kot na primer vodovode, ki da bodo razstreljeni in podobno. Policija in gasilci pridejo na mesto, kjer pa je vse v redu. Zanimivo pri tem je, da policija kljub velikemu naporu ne more izslediti nagajivca.
V LORAINU JE SLABO
LORAIN, O., 15. februarja— Državni urad, ki se bavi z zaposlenostjo in nezaposlenostjo, je javil vznemirljivo vest, da je v mestu že 2,400 brezposelnih in da ni veliko upanja, da bi se položaj zboljšal. Koncem spomladi je računati, če ne bo "čudežev," da bo v Lorainu 3,000 de-avstva brezposelnega. Nekaj se mora ukreniti, pravi urad, in poziva mestnega župana, da kaj ukrene. Poglavitna industrija Loraina je jeklo.
PRED TEŽKO ODLOČITVIJO
V Washingtonu se vodijo uvodne preiskave zoper aktivnega polkovnika ameriških mari-nov Franka Schwable. Schwable je star 45 let in se je udeležil vojne na Koreji, kjer so ga komunisti ujeli. Med ameriškimi vojnimi ujetniki pri komunistih je bil Schwable po vojaškem činu marinov najvišja šarža. V vojnem ujetništvu je podpisal izjavo, da so Amerikanci na Koreji vodili vojno z zastrupijeval-nimi sredstvi. Schwalbe trdi, da je bil k tej izjavi prisiljen. Ali je v skladu s ponosom in častjo, dolžnostjo in zakonom, če polkovnik poda tako izjavo, četudi so okolnosti še tako hude!
Zadušnica
V soboto zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica ob peti obletnici smrti Franka Pire, in sicer v cerkvi sv. Vida. Sorodni ki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
gresta naprej ali pa smo na boljši poti. On, predsednik, bo stavil predlog če bo šlo na slabše, da se zviša dohodek, ki naj bo dav ka prost in ki je sedaj $600 na leto. Obenem pa bo uporabil vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da zajezi brezposelnost.
»
Predsednik Eisenhower se nahaja na počitnicah v Palm Springs, Calif. Ob svojem prihodu v to mesto je Eisenhower dejal samo to, da bo pet dni na dopustu.
Razne vesti s sveta
Bela hiša je odslovila pravnega svetovalca Eisenhower ja, profesorja Clarence Manion, ki je sicer profesor na pravni fakulteti univerze Notre Dame v Indiani. Manion je bil demokrat in se je priključil Eisenhowerju. Manion je pristaš ideje ohijskega senatorja Brickerja, da je treba omejiti oblast predsednika, kadar se ta pogaja s tujimi državami. O tem gre v senatu trenotna debata. Radi svojega prepričanja je Manion moral iz Bele hiše. Korak Bele hiše je napravil na kongres in na javnost najbolj mučen vtis.
Danes se predstavi v Rimu parlamentu novi predsednik vlade, Mario Scelba. Scelba bo izvajal program vlade, ki da bo izvajala gospodarske reforme.
Komunisti organizirajo še naprej protestne stavke po Italiji in je današnji dan določen za mesto Benetke in okolico. Na Siciliji je nastopila policija s sol-zilnimi bombami zoper demonstrante in to v mestu Mussome-li. V splošnem neredu so bili štirje poteptani in na posledicah tudi umrli. Scelba trdi, da se stavk v tovarnah udeležujejo le 35% italijanskega delavstva.
Tudi v Indiji, v mestu Calcutta nemiri še niso ponehali. Gre za mezdno gibanje učiteljstva, katerega ščuvajo komunisti. Policija je dosedaj pobila šest ljudi, na stotine aretirala, slučaj sam pa je predmet razprav v indijskem kongresu v New Delhi.
V	Panmunjomu na Koreji se je vkljub protestom Poljakov in Čehov razšla komisija, ki je imela opravka z vojnimi ujetniki in njihovo vrnitvijo.
V	Clevelandu je župan Cele-brezze odločil, da se radi boljše varnosti prometa postavi še enkrat toliko varnostnih in prometnih luči na cestah kot jih je dosedaj. Za to se bo potrošilo znesek $370,000.
KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV SE JE RAZŠLA
BERLIN, 18. februarja—Danes, v četrtek, se je vršil zadnji sestanek štirih zunanjih ministrov—Sovjetske zveze. Velike Britanije, Francije in Združenih držav. Ministri naj bi rešili vprašanje bodočnosti Nemčije in Avstrije. Oboje vprašanj je ostalo nerešenih. Vendar pa je iz izjav treh zunanjih predstavnikov—Velike Britanije, Francije in Združenih držav razbrati, da se bodo slične konference še poskusile.
Konferenca je trajala skoraj*-
štiri tedne. Zunanji ministri so | ob zaključku neuspele konferen-
se sestajali po en teden v zapad-nem, naslednji teden v vzhodnem delu Berlina. Dva tedna so se posvetovali na enem, dva na drugem sektorju. Ta sporazum o kraju je veljal prestižu Sovjetske zveze, ki je zahtevala, naj bo tudi ozemlje, ki ga ona kontrolira, sedež pozornosti, ne samo članov vseh delegacij, marveč svetovne javnosti.
Nemško vprašanje je zadnje trenutek stopilo v ozadje, ker je bila kaka rešitev sploh nemogoča.
Trije zapadni predstavniki so polagali nado na to, da se bo dal Molotov omehčati, vsaj kadar bi šlo za Avstrijo. Avstrijski zunanji minister Figi je naslovil na vse štiri ministre diplomatski, pa tudi človečanski apel, naj dajo Avstriji svobodo. "Njegov apel ni zalegel pri Molotovu, ki je imel glede Avstrije predlog, da naj vzame na znanje, da dokler bo Nemčija deljena, bo tudi Avstrija zasedena. Ce pa hoče Avstrija neodvisnost, je ta neodvisnost možna samo za slučaj, če se o njej sklene še druga pogodba, ki določa, da bo Avstrija za vedno nevtralizirana. Avstrija torej na sovjetsko zahtevo ne bi smela rabiti svoje državne svobode, da se lahko politično veže s katerokoli drugo državo.
Vprašanje nemirnega Daljnega vzhoda se ni premaknilo niti za točko naprej.
Spričo neuspeha konference se je v javnosti začelo z ugibanjem, ali naj se sestanejo štirje državni poglavarji, ne samo zunanji ministri. Ta ideja je ideja predsednika britanske vlade Winston Churchilla. Trdi se, da bo opuščena, ker sestanek štirih zunanjih ministrov ni mogel sestaviti nobenega programa, o katerem bi se štirje državni poglavarji na kasnejšem sestanku mogli razgovarjati.
Cilji zapadnih zaveznikov
Trije zapadni zunanji ministri so smatrali za svojo dolžnost, da
ce povdarijo še enkrat, za kaj jim je šlo in jim bo šlo .Ti cilji pa so; Združena Nemčija, svobodne nemške volitve, svobodno izbrana nemška vlada, ki naj sklene končno mirovno pogodbo z Nemčijo. Isto velja glede Avstrije. V interesu miru in ker je Sovjetska zveza oborožena in se oborožuje, mora biti vojašiko pripravljen tudi zapadni blok, ki bo v obrambene svrhe iskal svoje zaveznike in z njimi sklepal varnostne pogodbe.
*
Zadnji dan konference
BERLIN, 18. februarja—Malo upanja, da konferenca morda le ni popolnoma propadla po 25 dneh posvetovanja, je dala današnja vest, da se morda po dveh mesecih sestane v Ženevi, v Švici, svetovna konferenca, ki bo razpravljala o miru, predvsem na Koreji in v Indokini.
Glede Nemčije same so se včeraj prepirali o tem, koliko policije ima vzhodna in koliko zapad-na Nemčija in dalje, koliko Hit-lerjancev je v eni in drugi policiji. Molotov je glede Nemčije pristal na neki kompromis, ('fx bi se ustanovila za obe Nemčiji skupna policija. Ta predlog zapadni zavezniki niso smatrali za dovolj resnega.
Nove uradnice
ženski odsek farme S.N.P.J. je na svoji letni seji izvolil sledeče uradnice za leto 1954: Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff ,tajnica in blaga jničarka Frances Henikman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapis-nikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman. Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Redna seja
Redna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. se vrši v petek zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
LINDBERGH-LETALSKI GENERAL
Na operaciji
V Euclid-Glenville bolnlišnici se nahaja Miss Cecilia Smrtnik, hčerka Mr. in Mrs. John Smrtnik iz 19802 Muskoka Ave., ki se je morala včeraj podvreči operaciji. Prijatelji jo lahko obiščejo med 2. in 3. uro popoldne ter 7. in 8. uro zvečer. Nahaja se v sobi št. 417. Želimo ji čimprejšnjega okrevanja!
Polkovnik Charles Lindbergh, ki je že mnogo let v civilnem življenju, je predlagan za letalskega generala v rezervi. Lindbergh ima prijatelje, pa tudi nasprotnike. Je osebnost, o kateri so mnenja v Združenih državah deljena.
Leta 1927 je prvi preletel v smeri iz Amerike v Evropo Atlantik. Ta dogodek je bil važen mejnik človeški civilizaciji. V Evropi takrat ni bilo človeka, ki bi se ne zanimal za Lindbergha. Njegov pristanek v Parizu je bila senzacija, ki je potisnila daleč v ozadje vse druge dogodke.
Menda evropske tiskarne niso izdale še nikoli toliko posebnih izdaj svojih časopisov, kakor ravno tiste dni, ko je Lindbergh
letel nad Atlantikom in se bližal evropski celini.
Lindbergh je poročil hčerko tedanjega ameriškega poslanika v Mehiki. Udarjen je bil družinsko, ko mu je bil ugrabljen in umorjen prvorojeni sinček. Sporen je Lindbergh, ko gre za njegovo gledanje na Nemce. Leta 1936 se je nahajal v Nemčiji, kjer je imel dostop v nemško letalsko industrijo. Ob tej priliki mu je maršal Goering podelil odlikovanje in mu pripel medaljo.
Kako gledajo na Lindbergha politični krogi, se bo videlo iz debate v senatu, ki mora potrditi predlog Eisenhowerja, da se Lindbergh imenuje letalskim generalom v rezervi.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)_______________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________
For Three Months—(Za tri mesece)_____________________________
UREDNIKOVA F»OŠTA
VESELICA CLEVELANDSKE FEDERACIJE DRUŠTEV S.N.P.J.
..$10.00
6.00 podpira vse napredne ustanove.
4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at	se bo vršila V soboto, 20.
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879
v AMERIKI NI TAL ZA KOMUNIZEM
(2)
Morda bi se bil obnesel komunistični poskus, če bi ta slonel na moderni podlagi, ki ima v ozadju strogo materialno podlago? Ali, da rabimo moderno trditev, da je človek produkt gospodarskih razmer, da je treba torej izločiti vsaka verska in podobna vprašanja. Ali smo imeli tak poskus v Ameriki?
Leta 1825 je Robert Owen, doma iz britanske province in na Škotskem znan kot podjeten človek, poskusil z gospodarsko komunistično organizacijo. Owen je tudi sicer znan iz listov splošne socialne zgodovine. Kot podjetnik na Škotskem je uvedel deseturni delavni dan, kar je bilo takrat revolucionarno dejanje. Sam zase je bil zoper uporabo otrok, nedorastle mladine po tovarnah. Zopet— revolucionarno dejanje. Za vzgojo mladine je storil veliko. V New Lanark v Indiani je poskušal s komunistično občino, ki bi imela za principe red, vzdržnost, varčnost, za takratne čase dober standard življenja in osebno zadovoljstvo. Owen je izhajal iz prepričanja, pa tudi iz tiste filozofije, da je človek do človeka kakor angel in ne kakor pes. Če dodamo tej lastnosti še porcijo kreposti, vzgoje in izobrazbe, fja smo na poti malih komunističnih občin, ki bodo Štele, po nekjaj sto prebivalstva, gibanje pa bo šlo po celem svetu. Owen je v svoji občini ustanovil skupne kuhinje, skupne šole, skupne obednice, zastopal pa gospodarsko idejo, da se zemlja obdeluje skupno. Bil je predhodnik današnje sovjetske agrarne politike, ki dovoljuje, da ima posameznik del zemlje za svojo lastnino.
Tudi Owen je bil za skupno delo, za skupno imovino, za skupno obdelovanje, vse pa pod eno idejo, da je mate-rializem osrednja gonilna sila, človek torej v vsakem pogledu produkt gospodarstva. Dobro gospodarstvo, ki ustvarja blagostanje, bo dalo družbi tudi dobre razvite ljudi. Revščina in zaostalost je leglo nizkega standarda življenja.
Tudi za Robertom Owenom, ki je s svojo ;:amislijo propadel, so prihajali drugi oznanjevalci komunizma. Pri vseh se je opazilo, da so bili neki preroki, za njih same močne osebnosti in ko je ta osebnost odšla, je zamrlo za njimi to kar so ustvarili, razen—spomina. Druga značilnost je bila ta, da se gibanje kot tako izven malih občin ni moglo razširiti. In daljnja—da se je poskušalo na različnih krajih Amerike, povsod povsem samostojno, vendar brez splošnega odmeva.
Morda moderni komunizem kot so ga znanstveno obdelali Marx, Engels, Ljenin in Stalin, v praktično življenje pa priklicala Ljenin in Stalin, ima v Ameriki boljše torišče in boljšo bodočnost? Ta komunizem, kot del svetovnega enotnega komunizma, ne bi bil razcepljen v razne frakcije. S tega ozira vzeto bi imel lažje stališče za razširjenje. Tudi ima za vzgled ustaljeno prakso v prvi vrsti ono v Sovjetski zvezi. V kolikor bi rabil teoretičnih in praktičnih navodil, mu je Moskva vedno in rade volje na razpolago. Ah je ta komunizem zajel ameriško delavno silo? O modernem ameriškem komunizmu smo se v "Enakopravnosti" že razpisali. Ugotovimo; Masovnega komunističnega pokreta v Ameriki nikdar ni bilo. Celo v letih po prvi svetovni vojni, ko je bil vzgled novo nastale komunistične države Sovjetske zveze, med delavstvom, ki je bilo popreje socialistično organizirano, privlačen; celo v ameriški dobi, ko delavstvo na splošno ni bilo organizirano in ko je bila revščina med delavskimi sloji velika, zlasti med poljedeljskimi delavci; celo v dobi žalostne veji ke depresije, pred dobrimi dvajsetimi leti, ameriška komunistična stranka ni imela več kakor par desettisočev članstva! In vendar gre ameriško delavstvo v desetine in desetine milijonov! Še to imejmo pred očmi: Da je ameriško organizirano delavstvo vseh narodnosti in v vseh državah te Unije izrazito antikomunistično, izrazito pridobitno, izrazito materialno, ki ima svoj končni cilj: Visok standard življenja, visoko zaposlitev, visoke mezde, vse pa v sedanjem družabnem in državnem pravnem redu!
L.Č.
CLEVELAND, Ohio — Naša Clevelandska federacija društev SNPJ je na dobrem glasu, saj po svojih najboljših močeh
Je samovzdržna, to se pravi, da ne dobiva nobene članarine in zato moramo prirejati veselice ali piknike, da se blagajna preveč ne osuši in bi potem ne mogli več delovati po naši začrtani poti.
Običajna letna veselica fede-
februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Preskrbljeno je za vse dobrote, katere pač morajo biti ob takih prilikah. Za ples in veselje pa poskrbi Johnny Vadnal in njegovi fantje.
Druge naše aktivnosti za to leto so: krajevna konferenca
društvenih uradnikov, katera se bo vršila v nedeljo, 28. marca in velika narodna proslava zlatega jubileja naše Jednote v nedeljo, 4. julija na naših izletniških prostorih. Vse podrobnosti bodo v doglednem času poročane.
Na letni seji federacije, katera se je vršila v soboto, 23. januarja, so bili izyoljeni sledeči uradniki za leto 1954: Cam Zarnick, predsednik; John Kre-bel, prvi podpredsednik; Anthony Gerchman, drugi predsednik; Josephine Tratnik, tajnica; Edward Mramor, blagajnik; Carl Samanich, zapisnikar, in nadzorni odbor John Kikol, Blaž Novak in John Strancar Jr.
Prav vljudno vas vabimo na našo letno veselico v soboto, 20. februarja v Slovenskem narodnem domu.
Josephine Tratnik, tajnica.
Naše domače vesti
CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 7. februarja se je vršila letna seja delničarjev Slovenske zadružne zveze. To podjetje obstaja med nami collinwood-skimi Slovenci že nad 40 let. Pred leti je imelo svojih pet trgovin, od katerih je moralo nekaj zapreti.
Zadnje poletje je prišlo tako daleč, da je bila sklicana izredna seja delničarjev, da se podjetje likvidira, oziroma razpusti, ker ni moglo več zmagovati svojih obratovalnih stroškov. Vzlic težkemu položaju, je seja odgla-sovala, da naj se podjetje poskuša obdržati s tem, da se zniža obratovalne stroške. Tako se je odpravilo poslovodjo v glavni trgovini in zavzelo se je nekaj naše mlajše generacije, ki bo s sodelovanjem starejših pripravljena vzeti vodstvo v svoje roke. Če se bo v doglednem času sprevidelo, da se ne more podjetje vzdržati, se ga pozneje razpusti in razproda vse v korist delničarjev.
Kot je zadnja seja delničarjev pokazala, je bil v tem smislu storjen dober korak, kakor je bilo razvidno iz finančnega poročila, ki ga je podala delničarjem tajnica podjetja. Izkazalo se je, da sedaj, ko ima podjetje v obratovanju le glavno trgovino na E. 152 St. in podružnico na E. 200 St., je imelo v preteklem letu prometa za $163,000.
Seja delničarjev se je vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 2. uri popoldne ob lepi udeležbi delničarjev. Razveseljivo je bilo videti med starimi pionirji tudi lepo število tu rojenih sinov in hčera naših že umrlih zadružfličarjev. Pri tem naj po-vdarim, da je sedaj tudi pri temu zadružniškemu podjetju v vodstvu večina tu rojenih in iz njih poročil na seji delničarjev, je bilo razvidno, da bodo kos svoji nalogi, da bodo vodili podjetje in ga privedli iz stagnacije zadnjih let na trdno podlago.
Seji je predsedoval Joseph F. Durn. Seja že več let ni bila tar ko mirna in polna navdušenja, kot je bila zadnja. Ni bilo nika-kih bojev, predbacivanj ali razburjenja. Mlajši so imeli vse v svojih rokah in kontroli. Direk-torij je podal svoje letno poročilo, katero je bilo polno dobrega upanja za bodočnost. Povdar* jeno je bilo eno, namreč, da te mlajše, ki vodijo podjetje, podpremo starejši s svojimi izkušnjami, kajti oni se ne ustrašijo dela. Dolžnost je delničarjev in ostalih, da to delavsko podjetje podpira. Postanite njen odjemalec. Iz trgovine št. 1 se razvaža še vedno na dom. Svoje naročilo lahko telefonirate in ga vam dostavijo na dom.
V direktorij so bili izvoljeni sledeči: Joseph Bradač, Ludwig Frank, Joseph Vautar, Ann Do-
les, J. Princ, John Strancar, Anna Kožel. Vsi ti so iz mlajše generacije. Dalje so v direkto-riju: Louis Ižanc, J. Habat, Anton Jankovič, Anton Malovašič, Tončka Tomle, John Zaic, Louis Furlan in Mary Furlan.
Po seji je direktorij nudil navzočim delničarjem nekaj prigrizka in pijače. Delničarji so se razšli v dobri veri, da bo podjetje Slovenske zadružne zveze še nadaljevalo svojo trgovsko pot med nami. Od nas je pa tudi odvisno, da podpremo to delavsko podjetje. Zadruga posebno slovi po svojih domačih suhih klobasah, pa tudi krvave in riževe klobase so njih delikatesa. Izdelujeta jih Inžančeva, ki sta eksperta v tem. šel sem iz te seje tako dobro razpoložen, kot že dolgo let ne, ker sem videl, da je med nami še nekaj tu rojenih, ki slede svojim očetom in materam.
izzivanje sodobne tehnike
CLEVELAND, Ohio — Raz-	8.15 uri zvečer. Predavatelj bo
V odbor so bili izvoljeni: Jo- ^3,h tehnike je na pohodu v vseh	v poljudni besedi obširno razla-
seph Godec, predsednik; John P^^nogah. Na primer dandanes	gal razmah tehnike na ameri-
Zaic, podpredsednik; Mary Bo- razpolaga s številnimi iznajd-	škem kontinentu, njen pomen in
žič, tajnica; John Steblaj, zapis-	katerih pred 25 leti celo	učinek. Tudi na vprašanja bo
nikar; nadzorni odbor: Ann	poznali, kaj še pred 50	predavatelj točno in jasno odgo-
Vadnal, Mary Starman in še Vzemimo v primer razne	voril. Torej, če želite kakih po-
Dne 5. februarja se je vršila seja dramskega društva Anton Verovšek, pred katero je bilo tudi vprašanje, ali se bo z našo dramatiko nadaljevalo ali ne.' To je bila že druga seja sklicana v kratkem času in v to svrho.
Dramsko društvo Anton Verovšek nam je podalo zadnjo predstavo leta 1951, od tedaj pa je pasivno na kulturnem delu. Tudi ta seja ni bila posečana v tako obilnem številu kot bi bilo zaželjeno, kljub temu je bil sprejet sklep, da se Verovšek obdrži. Razpravljalo se je veliko, po-vdarjalo se je najbolj radi po-težkoč z igralskimi močmi, da nihče noče sprejeti vloge, med mlajšimi, da ni zanimanja, starejši pa itak da nismo več za kake ljubimske vloge.
Končno je navzoče članstvo pokazalo svojo vztrajnost s tem, da je odločilo, da se dramatika v našemu Slovenskemu delavskemu domu nadaljuje. Podpisani je v kratkih besedah obrazložil važnost te panoge med nami, zlasti radi našega Slovenskega delavskega doma, ki je bil postavljen pač v kulturne svrhe —za petje, dramatiko, čitalnico, itd. Zgolj pivnica v domu ne zadostuje. Kakor hitro bomo pričeli opuščati naše kulturno delo, bo tudi točilnica pričela pešati. Vse skupaj pa je povezano za naš splošen napredek pri Slovenskem delavskem domu. To je istotako tudi pri naših ostalih narodnih domovih.
Seji je predsedoval Andy Božič, ki je povedal stališče v istem smislu. Končno se je odločilo, da Verovška obdržimo in priredimo če že ne več, vsaj par predstav v sezoni. Poskusili bomo zainteresirati tu rojene, da se zavzamejo za našo dramatiko. Vsi bomo poskušali sodelovati z režiserjem, da se bo vsaj od časa do časa podalo predstavo v Slovenskem delavskem domu. Osebnosti in zbađanja ne spadajo med
eden, katerega ime pa žal se ne morem spomniti. Režiserja sta Joseph Godec in John Steblaj, arhivarica garderobe Mrs. Louise Zabukovec, mojster odra John Šorc, pomočnik Joseph F. Durn, električar Walter Lampe, za publiciteto Joseph F. Durn.
Louis Smrdel je kot predsednik pevskega zbora Jadran nas zagotovil, da nam bo dal Jadran vso pomoč pri naših podvzetjih, obratno bo pa tudi Verovšek pomagal Jadranu. Tako je tudi krožek št. 1 Progresivnih Slovenk nam obljubil vso potrebno pomoč, le da se naša dramatika nadaljuje. Enako tudi Mladinski pevski zbor.
Zaželjivo je, da bi se nam zopet pridružili vsi nekdanji člani in igralci kakor tudi vsi, ki imajo veselje do gojenja dramatike. Obljube pomoči so nas vse tako navdušile, da bomo ponovno po-prijeli se dela na polju dramatike.
Apeliramo na stariše, da svojim sinovom in hčeram priporočajo, da pridejo k Verovšku, ali pa kdor ima posluh za petje, da se pridruži Jadranu, malčke pa pošljite k Mladinskemu zboru. Vse te skupine na kulturnem polju, so stebri Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Če smo pripravljeni sodelovati, bomo ohranili našo kulturo še nekaj let, s tem pa tudi tiaš Dom, kajti čim bo kulture konec, bo tudi stavba Slovenskega delavskega doma pričela razpadati. Torej, več tolerance in manj osebnosti, pa bo šlo.
Upam in želim, da se bosta režiserja potrudila nam v kratkem podati razveseljivo poročilo, da se bo pod pokroviteljstvom Verovška vršila predstava. Toda, zapomniti si moramo, da sama ne bosta zmogla tega, če jima ne bomo ostali dali naše podpore, kajti čudežev ne zmoreta. Od-
uspeha v bodočnosti za ohranitev naše kulture med nami.
naprave pri naših domovih—v kuhinji peči, ki kuhajo in pečejo
skoraj same; gospodinja narav- dovednosti in zanimanju za na časomerec, odvije plin ali pri- zboljšanje življenjskega stanja, tisne na gumb za električni tok, varnosti in sigurnosti.
in jedila se pripravljajo kar sama in ob določenem času. Pred 50 leti tudi nismo imeli v toliki meri na razpolago plina, kaj še električne sile.
Kamor pogledamo, povsod je znanstvo omogočilo številne olajšave, o katerih se pred desetletji sploh ni sanjalo. Znanstvo in tehnika sta prodrla na vseh poljih. Pred 40 leti je bil višek prebivalstva na naših farmah, do tedaj se je rabilo človeško silo ali vpreženo živino; le malo je bilo tedaj na razpolago raznih strojev za obdelovanje. Dandanes je na ameriških farmah prebivalstvo zelo maloštevilno. Vzrok je umestitev in vpo-raba strojev.
V premogorovih in rudnikih so nastavljeni tudi stroji, ki nadomeščajo človeško silo. Tam vporabljajo najmodernejše stroje, ki vsakih osem ur en sam stroj nakoplje od 30 do 40 tonov premoga, a za obrat je pri stroju le pet do sedem oseb. Posebnost je tudi v tem, da ne vporabljajo nič razstreljivih snovi.
Tovarne so pričele z veiklan-skimi spremembami; gradijo nova, modernejša poslopja, ki so opremljena z najnovejšimi napravami. Z novimi poslopji pa nastavljajo najnovejše sla-oje, v mnogih primerih avtomatične. Torej bo stroj izdeloval stroj. V časopisih in znanstvenih revijah зе je zadnje čase pisalo o najnovejšem stroju, ki bo popolnoma avtomatično izdelaval razno orodje. Za enako proizvodnjo se je prej na drugih strojih porabilo 150 minut; isti stroj bo vporabil samo pet minut. Razlika, kajne?
O naraščajoči brezposelnosti se govori in piše zelo površno. Nekateri ekonomski strokovnja-
boru čestitam in mu želim obilo u:
.T	^	prepričati, da smo
Joseph F. Durn, poročevalec,
Seja in kartna zabava
CLEVELAND, O.—Članicam društva Waterloo Grove št. 110 W.C. se naznanja, da se mesečna seja vrši v nedeljo, 21. februarja ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd.
Po seji bomo imele domačo zabavo in kartno zabavo. Vabimo vse članice, da pridete na sejo in zabavo, kjer se bomo bolj spoznale medsebojno. Pripeljite tudi svoje možičke in prijatelje, da bo še bolj luštno na zabavi. Vsakovrstnih okrepčil bo dovolj za vse.
Dohodki prireditve bodo poslani na glavni urad in bodo rabljeni za zidanje bolnišnice za članice naše organizacije, ki se nahajajo v zavodu za stare in onemogle.
Na prireditev v nedeljo bodo prišle tudi članice društva iz za-padne strani mesta in iz Colum-busa, O. Zato prosim tudi naše članico, da se gotovo udeležite— saj ste v bližini. Oddalo se bo tudi lepe dobitke, zabava bo prvovrstna in žal vam ne bo lepega razvedrila.
Vas pozdravim, za odbor:
CeeeHa Wolf, tajnica.
Oglašajte v Enakopravnosti
v teku gospodarske preureditve. Pravijo tudi, da so zaloge v shrambah preobilne, zlasti kar se tiče raznih hišnih pritiklin. O farmarskih strojih se poroča, da imajo izdelovalci in razpeče-valci glavobol, ker ne gredo far-marske opreme izpod rok, kakor so oni predvidevali. Vse trditve o preobilici so neresnične, kajti ljudje se bojijo nakupovanja potrebščin iz razloga, ker ne vidijo izhoda iz preteče depresije.
V	Michiganu, posebno v okolici Detroita, je brezposelnost v naraščanju. Pravijo, da je tam čez 300 tisoč brezposelnih. Od tam se je v zadnjih mesecih izselilo v svoja prejšnja bivališča na tisoče delavcev. Značilen primer je v nekaterih državah, kamor so se povrnili domačini iz industrijskih krajev. Prišedši domov, so se prepričali, da zanje ni tam več nobenega dela. Postali so breme javni miloščini. Kam sedaj ? Enakih primerov bo v bližnji bodočnosti še več. Redke bodo izjeme!
Namen znanstvenikov-izu-miteljev, inženirjev in tehnikov, ko so raziskovali, proučevali in umeščali številne tehnične naprave, je bil, da se oblaži človeški obstoj in za vselej odstrani muko in trpljenje ročnega dela. Vsi bi se morali tega zavedati!
V	petek, 19. februarja, priredi svoje običajno mesečno javno predavanje sekcija 15, regional division 8141, Technocracy Inc., v svojih prostorih na 1188 jHaydfen Ave., južno od St. Clair lAve. Začetek predavanja bo ob
jasnil, vam bo dana prilika vprašati. Zadovoljilo se bo vasi ra-
Technocracy Inc., je edina organizacija na ameriškem kontinentu in na svetu sploh, ki ima stvaren osnutek in izvedljive načrte za preprečitev ekonomskega poloma. Pogoji za uresničitev so na razpolago, ne le zat omejitev, marveč za preprečitev depresij in vseh posledic, katere nam vsiljuje zastareli "price sistem!"
Pridite, pripeljite sabo vaše sinove in hčere ter prijatelje!
Frank E. Lunka-
ČE DELAŠ ZA ŠOLO
V Clevelandu gre za mezdno gibanje občinskega nameščen-stva. Oglasil se je tudi Mestni šolski svet, ki skrbi za cleve-landske šole in pouk. Te šole imajo razne nameščence, vratarje, šofei'je, stražnike, katerim naj se plača enako poviša, kakor drugim mestnim uslužbencem-Povišica bi znašala kakih 15 do 16 centov, prj nekaterih nekaj več. šolske straže imajo na primer na dan $10, zahtevajo p& $10.30. Šoferji, ki imajo do sedaj $1.75 na uro, žehjo $1.80, in hočejo plačo tudi za dni, ko so šole zaprte.
ŠKRAT
"Žane iz Ljubljane" se je zopet oglasil in poslal tole;
Oglašam se spet iz Euclida, iz naš'ga mesta ljubljanskega, kaj pri nas se spet godi,
zato napišem teh par vrsti.
Kar na kratko vam velim, ia pridite, vas lepo vabim, in to februarja meseca,
dneva osemindvajsetega.
Žene in dekleta skačejo, da piskov dost' napečejo,
3a jih servirajo ljudem,
tam v Domu na Recher cesti.
Ženske malo godrnjajo,
piskrov kmal' bo zmanjkalo, zraven pa še šalca se vmes ubije, to je res.
Zato so ženske se zmenile, da vam napečejo čikence,
in kar denarja napravijo,
kupijo novo ajnreštengo.
Zato je vabljen vsak zemljan, da pride vsak in vsaka ta dan na Recher Ave. v naš hram. Gospodinjski odsek vas vabi tam.
Za pit' in jest' bo zadost', postrežba fina za goste,
da plesa ne bo manjkalo,
najele so godbo Grabnarjevo.
Vabljeni ste vsi lepo,
podprite res njih dobro delo. Ce piskrov njim bi zmanjkalo, na svet bi b'lo. kar žalostno.
Žane.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
tfanko N. Rogelj:
Odbrani zapiski
AMERIŠKI SLOVENCI V LETU 1899
(Nadaljevanje)
To so bili zlati časi za vse društvene uradnike, ko so morali vse primanjkljaje pokriti nadzorniki. To je bilo še v 19. stoletju, tega danes ni.
Društvene odbore so volili za eno leto. Pri volitvah se ni mogel nobeden odpovedati, če ni imel dobrega vzroka. A dobri vzroki so bili, če je bil član že ^ve leti društveni uradnik, če dan ni znal ne brati in ne pisa-ali če je imel zastarano bolezen.
Iz zadnjega odstavka se razvidi, da so prihajali v Ameriko tudi Slovenci, ki niso znali čita-ali pisati. To je bilo možno do leta 1893. V tem letu se je pričela velika ameriška kriza, ki se je končala leta 1898. V tem ča-' su pa so poostrili postavo za iiaseljence. Vsak je moral izpol-'liti vprašalno polo ter odgovo-J'lti na točko šest, če zna citati ^■li pisati.
Naši prvi slovenski naseljenci v Ameriki so povečini znali ne-nemšikih besed, nekateri so govorili za silo nemščino. Angle-seine se niso učiU, ni bila tako lahka stvar, če je odhajal iz Ljubljane po letu 1895, je tam lahko kupil malo knjižico "Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku." To je bila pomožna knjiga za potovalce v Ame-Imela je podobe vseh ko-yinskih novcev v Združenih državah v naravnih velikostih. To inalo knjigo je založil in proda-]^1 na Marijinem trgu št. 1, Ljubljana, Jos. Paulin.
V tistih letih je bilo precej zlatega denarja v Ameriki. Zlate ttovce si lahko dobil v sledečih dolarskih obsegih: Za dolar, za ^'/2 dolarja, za 3 dolarje, za pet dolarjev, za deset dolarjev in za dvajset dolarjev. V srebru se je dobilo srebrni dolar, pol dolarja in četrt dolarja. Končne podobe v knjižici kažejo tudi slike tri cente v srebru, pet centov У srebru in tri cente v niklu. Kon-eno je napisano v knjižici, da iftia ameriški dolar dva forinta ^3% krajcerja avstrijske veljave v zlatu, in navadno 2 forinta krajcerjev avstrijske veljave v bankovcih in srebru. S tako ^^jigo je prihajal naš človek v •Ameriko. Dosti mu ni pomagala. ^ Leto 1899 je bilo za ameriške delavce še dokaj dobro, tako tudi za naše naseljene Slovence. Tovarne so obratovale, premo-gokopi in rudokopi so bili zaposleni, vsak je lahko delal, samo je hotel. Tudi delavska plača ^ je pričela izviševati. Mnogo ^aših ljudi je takrat prišlo v obljubljeno deželo. Od leta 1881 do 1890 je prišlo okoli 7 odstotkov vseh ameriških naseljencev jugoslovanskih krajev, med ^®ti 1891 do 1900 jih je bilo že odstotkov, in med 1900 do 1910 je bilo preko 24 odstotkov yseh naseljencev, ki so pripadali Jugoslovanki rasi. Radi nove na-^eljeniške postave je Amerika precej Slovencev zavrnila, niso dobili vstopa v Ameriko.
Da se je toliko naših ljudi onkraj morja odločilo, da gredo ^ obljubljeno deželo, temu so bile krive razmere v "preljubi" Avstriji. V Sloveniji niso imeli dobre letine. Zaslužki so bili sla-stroški vedno večji, zato ni bilo nič čudnega, če so mladi fantje in oženjeni možki hiteli v •Ameriko. Narodni prepiri so se •Množili v Avstriji, železnico na Vrhniko so dogradili, nemšku-^^•rji so ošabno nastopali, na Balkanu je bilo nemirno, nikjer bilo prave bodočnosti in dobrih izgledov za Slovence v do-Riovini.
Oči nezadovoljnih Slovencev Slovenk onkraj morja so bile obrnjene za soncem, proti Ame-''iki. v koledarju za leto 1900 je ^rank Sakser napisal obširen članek "'Nasveti za naseljence," kako naj naši ljudje potujejo
preko francoske družbe, potem potom "Red Star Line," nemški Lloyd, itd. Ne priporoča pa ita-Ijanskih in angleških parnikov, čeprav imajo nizke cene, ker človek mora potovati od 20 do 28 dni, predno pride v Ameriko. Obrazloži jim, kako naj si nabavijo vožnje listke, potrebščine na potovanju, kako naj se rav-najo na potovanju, pri izkrcanji' in po izkrcanju. Odprto naglasa v svojem članku, ko pravi: "Posebno naj bodo pazljive ženske v tem oziru. Te naj se podajo v zavod, ki je pod vodstvom avstrijskega konzulata, pri nas v New Yorku naj gredo v avstrijsko hišo, kjer je hrana in stanovanje poceni, in še službo ženskam prav hitro preskrbe, če mislijo ostati v New Yorku.
Take so sličice iz življenja naših Slovencev v letu 1899 v Ameriki, ko so se bližali nekako dvajset letnici pričetnega naseljevanja Slovencev Ameriko. Prišli so posamezniki že preje. Škof Baraga je prišel še 1830. Za njim drugi. Škof Vertin je prišel 1863, kot ste brali v začetku tega članka. Nekaj naših ljudi je prišlo iz Mehike po letu 1867, ko se je razšla vojska cesarja Maksimilijana, ki je bil ustreljen na dan 19. junija 1867. V službi cesarja Maksimi-Ijana je bil Slovenec Jože Plautz, starejši, kot živino-zdravnik. Ko je bil cesar ustreljen, je Plautz pobegnil v Združene države in prišel med svoje rojake Belokranjce v Calumetu, Michigan, Ravno kdaj je prišel, ni znano, ampak najbrže kmalu po končani civilni vojni. Stari Plautz je bil javni notar na Calumetu, tolmač in prestavljal je iz različnih jezikov. Umrl je tam, star 80 let. (Z njegovim sinom sem govoril, ko sem bil leta 1933 v Calumetu. škoda, da nisem takrat zabeležil vse, kar mi je pripovedoval.)
V letu 1899 je bilo še dovolj govorjenja med našimi ljudmi o francoski ladji "'La' Bourgo-gne," ki je dne 4. julija 1898 zadela angleško ladjo "Cromarty-hire." Francoska potniška ladja se je potopila in 560 ljudi je izgubilo življenje. Med njimi je bilo tudi deset Slovencev, ki so utonili. Zato je bilo na Slovenskem vedno toliko neprijetnih občutkov, ko so naši ljudje odhajali v Ameriko, strah in bojazen, če bodo srečni in zdravi prišli v Ameriko.
Naša Amerišika bratska zveza je bila ustanovljena pod imenom Jugoslovanska katoliška jedno-ta leta 1898. V letu 1899 je preživljala prvo leto svojega obstanka. Dne ISf. julija 1898 je izdajatelj lista "Glas Naroda" sedaj pokojni brat Frank Sakser zapisal v svojem listu sledeče:
"Ustanovimo si delavci svojo lastno, popolnoma neodvisno podporno društvo za vse Združene države. Pravila tega vzajemnega društva naj bodo svobodna, kakor je svobodna država, v kateri bivamo. Nič kazni, ako kdo več mesecev ne stori svoje dolžnosti ali pa, ako kdo skupini očividno ne škoduje."
Dne 18. julija 1898 je bila rojena naša bratska organizacija.
Mlado organizacijo sta tvorili dve društvi na Ely-u, namreč, društvo "Sv. Cirila in Metoda," ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1889, in društvo "Srca Jezusovega," ki je bilo ustanovljeno leta 1894 ter je spadalo k "Narodnemu Spolku," a čez dve leti pristopilo KSKJ, in pozneje k JSKJ, v letu 1898.
Vredno je omeniti tudi to, da je društvo "Sv. Cirila in Metoda" imelo svoja pravila, ki so bila tiskana v Novem mestu na Dolenjskem, ker takrat še ni bilo slovenske tiskarne v Ameriki. Društvene regalije in kape pa je društvo naročilo iz Dunaja.
Glasilo JSKJ od njene ustanovitve pa do konca leta 1924 je bil newyorški list "Glas Naroda." Priznati je treba, da je omenjeni list mnogo storil za organizacijo, to še posebno prva leta, ko je bila še na šibkih nogah.
To je mala sličica našega človeka v letu 1899 v Ameriki. Te zapiske sem odbral iz knjig in osebnih zapiskov, katere hranim v moji knjižnici. To naj bo skromen prispevek k zgodovini slovenskih naseljencev v Ameriki. Sedaj je čas, da poiščemo naše narodno blago ter ga spravimo v pisano besedo. To je prav v poljudni in topli besedi zapisala naša napredno zavedna slovenska naselbina Waukegan-North Chicago, Illinois, ki nam je dala zgodovino slovenske naselbine od leta 1893 pa do 1952. Slovenca Math Jereb in Andrew Bartel, ki sta zbrala dragocene podatke, zaslužita vso pohvalo in priznanje.
Vsaka slovenska naselbina v Ameriki naj bi zapisala svoje dogodke, da bodo zanamci lahko vedeli, kdo je nekoč tam živel in kdo je nekoč tudi tam umrl.
BREZ KRMILA ČEZ ATLANTIK
Pred tremi tedni se je zbrala v pristanišču Oslo velika množica prebivalcev, ki so hoteli videti norveško potniško ladjo "Sta-vangerfijord" in njeno pogumno posadko. Ladja je priplula v pristanišče dva dni pozneje, kakor je bila napovedana. To je prva ladja, ki je prevozila Atlantik brez uporabe krmila. Ladja je odplula v viharju iz newyorške-ga pristanišča. Pred seboj je imela blizu 4000 km dolgo pot čez Atlantski ocean. Ko je bila dva dni pozneje že blizu 1500 km od ameriške obale se je vihar spremenil v strašen orkan. Na ladji je bilo 644 potnikov in 60 mož posadke. Valovi so jo premetavali tako, da so potniki v strahu pričakovali, kdaj se bo potopila. Vsi so morali ostati v kabinah, da jih ne bi valovi odplavili, ker so pljuskali čez krov.
Kmalu po polnoči je pod krovom zahreščalo. Preden so mogli ugotoviti, kaj se je zgodilo, je krmar s kapitanskega mostička sporočil, da krmilo ne deluje. Kontrola je pokazala, da je velika krmilna plošča zlomljena. Nad 18 ton težki železni del je še visel na verigi. Vanj so butali valovi, da je udarjal ob bok'ladje. Bila je nevarnost, da bi jo prebil. Kmalu je popustila še zadnja veriga in krmilo je izginilo v morskih valovih.
Radiotelegrafist je oddajal
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry FetkovSek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spre je mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 158th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-8580	IVanhoe 1-8370
INCOME TAX
• V ponos si štejemo, da smo bili prvi urad v naselbini, ki je nudil javnosti poslugo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek. Da, to je blo že leta 1927, ko smo začeli biti na uslugo prijateljem na St. Clair Ave.
Sprvoga je bilo le nekaj klijentov, sčasoma ko so naši ljudje pričeli s svojimi trgovinami in so delavci pričeli služiti več po tovarnah, je število naših klijentov rastlo z naselbino in danes z veseljem ugotavljamo, da imamo za odjemalce večino naših trgovcev in posestnikov. Vse to smo dosegli z našo zmožnostjo in prizadevanjem pomagati našim ljudem, da smo si pridobili njih popolno zaupanje.
Vedno smo pripravljeni nuditi našim prijateljem dober in pošten nasvet.
MIHALJEVICH BROS. COMPANY 6424 St. Clair Ave.	HE 1-6152
uoin the - .:
ground;
observer corps
CALL CIVIL DEFENSE^
RAZPRODAJA Р0Н1ША
OB PRILIKI OBLETNICE
Sušnikove trgovine
se še
vedno nadaljuje
Sedaj tekom naše razprodaje smo znižali cene kot še nikoli poprej, zato ako nameravate kupiti kateri komad v pohištvu ali električnih predmetih, je čas sedaj, ker si boste prihranili lepe denarje.
Pri nas lahko kupite vse pohištvo na lahka mesečna odplačila. OB TEJ PRILIKI BOMO ODDALI 3 LEPE NAGRADE
Prva nagrada........Sealy modroc
Druga nagrada ... Fin radio z električno uro Tretja nagrada . . 50 komadov jedilne posode
Nič vam ni treba kupiti, samo pridite v našo trgovino in se registrirajte
IN DNE 6. MARCA BOMO NAZNANILI ODDANE NAGRADE
NORWOOD APPIIAME & FURNITURE
signale, da je ladja v nevarnosti. Kapitan Olav Bjornstad se je dobro zavedal nevarnosti. Ni mu kazalo drugače, kakor krmariti ladjo z obema vijakoma. Če se je obračal hitreje desni vijak, je potiskal ladjo na levo, in nasprotno. Tako je morala ladja venomer manevrirati, za kar so bili potrebni silni napori posadke. Napravila je 14,000 strojnih manevrov.
Ko so je vihar naposled polegel, je imela ladja za seboj že dve tretjini poti. Tedaj ji je pri-hitel na pomoč angleški vlačilec "Turmoil," ki je pomagal reševati tudi ladjo "Flying Enterprise." Posadka ogrožene ladje pa se je bila že tako dobro privadila manevriranju, da je kapitan pomoč angleškega vlačilca odklonil.
Ko so kapitanu Bjornstadu po
prihodu v Oslo izročili najvišje odlikovanje za rešitev ladje, je rekel: "Brez krmila smo prevozili Atlantski ocean po zaslugi mornarjev, predvsem strojnikov. Njim gre zahvala in priznanje."
ZAVAROVALNINA
na ШбО - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. lei. KE 1-1934
Društveni koledar
APRILA 4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave, 25. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
MAJA
2. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani; domača zabava sledi v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
30. maja, nedelja—25-Ietnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Re-cher Ave.
JUNIJA IS. junija, nedelja—Piknik dru-
štva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
JULIJA 4. julija, nedelja—Piknik Kluba društev in direktorija AJC na Kaliopovi farmi.
V NAJEM
v najem
se odda dva urada v Slov. nar. domu na 6411 St. Clair Ave. Pripravna za zdravnik: ali za druge vrste pisams. Pojasnila se dobi v uradu tajnika SND, 6409 St. Clair Ave., staro poslopje
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Na Locherie Ave., od E. 185 St. Zelo lepa ulica. Lep zidan veneer bungalow s 4^ sobami. Samo dve leti star; goikota na plin, aluminijasta okna in mreže. Garaža in dovoz. Lota 50x140 čevljev. Se lahko takoj vselite.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St. KE 1-5030
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Go's Basement
Neprodirna! - - - Proporčna!
LOOMCRAFT Plisse
3 dolgosti
Spodnja krila
in pol krila
1.99
6202 ENdicott 1-3634
ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK Odprto zvečer
Tall medium short



6 " 6 .:



•	Eyelet obšivi na enakem plisse blagu V ?
•	Dodatni prednji del za neprodirnost — Vnaprej skrčeno bombažno blago—
ne rabi likanja
Stil A
4-Gore Krilo — Naravni vrez prepreči grbe. Krila so mehka in prijetna za nošo. Se lepo operejo, ne rabijo likanja.
Snežno bela. Kratka, 31-39, srednja 32-44 in dolga, 34 do 44.
Stil B
Pol krila — Krasni všivi nad nabranim delom. Elastika ob pasu za dobro prile-go. Ne rabi likanja. V beli barvi. Majhne, srednje, dolge in majhne, povprečne in velike mere.
Style B
The May Co.'s Basement oddelek z spodnjo opravo
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
AVGUST ŠENOA:
Diogenes
ш
Ш
Zgodovinska povest iz 18, stoletja
iti
Ш ш
={=	а=
1ш1||ш1||1а1||!а1||1в|||ш1|1ш1||1а1||1а1|1ш1||1в1|1ш1||1а|||1а|||1а1||1а1|||а{|||а|||{ш1||1а1||1а1||1в1|1ш1|1ш1||1ш1|Л!
(Nadaljevanje)
"Kaj stori ljubezen srce nesrečno?" je ganjeno vprašal Jan-kovic.
"Dokler se ljubezni nisem zavedela, sem bila blažena, toda ljubezen se je zbudila in mi prinesla neminljivo trpljenje. Veliko sem premišljevala o tem in iskreno vam odkrivam svoje misli, kajti srce me priganja, da jih moram nekomu povedati. Morda je to nespametno, morda nespodobno! Kaj vem!" je zajokala in skrila obličje v dlani.
"Pomirite se, dete moje," jo je tolažil kavalir.
"Oh, sem že pomirjena," je odločno rekla Rožica in umaknila dlani s solznih oči. "Če mu je to v rešitev, če mu srce tako ve-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL
lava, Bog ga blagoslovi! Vsevdilj bom molila zanj, vsevdilj ga nosila v srcu in spominu. Vem, da je to neumno od ubogega dekleta, toda kaj hočem—tukaj," pritisnila si je roko na srce, "tukaj ni pameti! Vidite, vrtnic mu ne smem več pošiljati. Zakaj .ste mi pokvarili to veselje, zakaj je moral zvedeti . . ."
"Rožica draga, moja dobra Rožica," kavalir je položil roko dekletu na glavo. "Bolan je, le pošiljajte mu vrtnic, prosite Boga za njegovo srečo. Pomislite, čaka ga smrt; če ne umre, ga čaka sodba. Cvetoče vrtnice naj mu bodo slutnja sreče, rešitve. Ne bojte se sramote. Ne sme vedeti, da sem vam povedal, kako je odkril skrivnost; tudi vi ne smete vedeti pred živo dušo, da vas je Belizar zasledil. Ognjevit je, a nad glavo mu visi meč. Pater Hieronim mora molčati. Naj prinese usoda kar koli, jaz vam pri-sežem, da Belizar ne ljubi Amalije." ■
DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy CLEANERS -DRYERS — Good location N.W. 4 room apartment with bath in rear. Well established business. Selling due to illness. See to appreciate.
HUmboldt 9-4657
Good Opportunity — FOOD SHOP — Also catering. 20 years established business. Owner must sell due to other interests. See to appreciate.
EUclid 6-4431
For Sale by owner — GIFT SHOP Fully equipped, mqdern, well stocked, well established, excellent business and location, with nice 3 room apartment included. North side. Ideal set-up for couple or any interested person or retired. Must see to appreciate a real value.
LIQUOR STORE — Bar combination. Mostly pouring. South-side.
204 E. 43rd St.
"Pa jo bo moral vzeti. Skozi tale tapetna vrata sem slišala, da je rekla Klefeldovka; Ali Amalijo ali smrt."
"Vi ste to slišali?"
"Sem, Bog mi je priča."
"Rožica! Vaše srce je čisto kot kristal, vaša duša je čudovita. Hvala vam! Hvala! Poslušajte . . ne, prišel je baron Troilo! Molčite! Ne izdajte se! Pozneje! . . . Ah, dragi baron, evo me!" je rekel kavalir in stopil proti vratom. Rožica je zginila skozi tapetna vrata.
"Pozdravljen, Anton!" Troilo ga je prijel za roke. "Upal sem, da prideš."
"Kje je mlada baronica?"
"Ostala je v Šestinah."
"Torej sva sama?"
"Da."
"In kako posli?"
"Dobro."
JACKSON near Kedzie — 2 flat brick, 2-4s. Enclosed rear porches; gas heat; hot water; 2 car garage. Income property. Immediate occupancy. Furnished complete $.10,500.
SAcramento 2-8179
"Čez osem dni."
"Dobro. Vsi trdni?"
"Vsi prisegajo na eno geslo?"
"Katero?"
"Felix Croatia . . . Pojdi v mojo sobo, povedal ti bom več."
"Čakaj, a tvoja mati?"
"Brez skrbi, Anton; moja mati je dobra stara Hrvatica; za trenutek jo je bila zaslepila samo mržnja na podbana. Jaz, Anka in Rožica smo ji odprli oči. Nje se nič ne boj. Pojdi, da se podrobno domeniva."
16
Grofica Terezija je počivala v svojem naslanjaču, povešala glavo na naslonjalo in bila nekoliko bleda. Ob njej je stal debeli plešec z velikim nosom, držal z desnico grofičino roko, v roki je imel pa uro, v katero je buljil izpod košatih obrvi. Malo proč je sedel Najšić.
"Doktor, kaj je?" je nestrpno vzdihnila grofica.
"Žila vam bije kakor podivjana, milostna grofica!"
"Jeli?" je rekla Terezija in si dala roko na glavo. "Oh, glavo mi bo razneslo."
"Pomirite se, draga grofica, ni nevarno! Sprememba. Predpisal bom zdravilo."
"Predpišite! Pomagajte, dragi doktor! Tamle v drugi sobi dobite pero in papir."
, Zdravnik je stopil v drugo sobo, v katero so držala blizu naslanjača odprta vrata."
"Najšić," je grofica potiho poklicala protonotarja, "pridite bliže!"
Najšič se je primaknil.
"Govorite, prosim vas, po hrvaško, da naju ta stari doktor Ti-rolec ne razume. Torej? Naša zadeva slabo kaže, ne?"
"Vsaj tukaj, da. Naša stranka se je razkropila zaradi Bužano-ve afere. Ljudje nas zapuščajo. Veste, da so hoteli mene premamiti?"
"Ah," je rekla grofica kakor začudena, toda jadrno ponudila Najšiću roko, "vi ste poštena duša. Nagrada vam ne bo ušla. Ampak tudi na Dunaju stojimo na trhlih nogah."
"Ah," se je ustrašil protono-tar in prebledel.
"Zakaj ste prebledeli? Junaku se to ne spodobi. Joj, kako ta doktor dolgo piše! Da, tudi na Dunaju, kot sem rekla. Cesarski svetovalec Koller nam kvari račune. Hoče nam naprtiti Nemca. Jezuitski rektor je šel k njemu na posvet. S seboj nosi spomenico. Vse se mi zdi, da jo je sestavil Krčelić, ta nemirna duša. Dunajskemu dvoru je ta načrt po godu. Mi lahko propademo, Najšič!"
Protonotar se je razburjeno vrtel na stolu.
"Ne bojte se, prijatelj. Samo malo moramo zavleči zadevo. Imam načrt. Pojdite po Klefel-da, naj pride."
"Po Klefelda?" Najšić se je odmaknil in debelo pogledal.
"Menda me razumete."
"Ničesar ne razumem."
"Moramo se pogoditi z njim, pridobiti ga. Ne skoparite z zlatom, je pisal ban, ker Klefeld je lakoten. Pojdite, naj pride."
V tem se je vrnil zdravnik.
"Vsako uro eno žlico, milostna grofica."
"Hvala, dragi doktor! Položite recept na mizo. Vi ste moj rešnik."
"Preponižno se priporočam vaši milosti," se je priklonil zdravnik pa vzel klobuk in palico.
"Adie, cher docteur, adieu!" mu je pokimala Terezija.
Tirolec je odšel, grofica je pa nadaljevala:
"Pojdite k škofu. Odnesite mu tole pismo. Vse mora biti takoj storjeno. Vrzite med ljudi, da. kani grof Adam stopiti v dvorno stranko."
"Toda naši pristaši?"
"Od srca se bodo nasmejali. To se pravi, v srcu. Pojdite, kaj sedite tu? Recite Klefeldu, naj takoj pride."
"Ne bi vendar raje. . ."
"Pika! Moramo se pomiriti. Lahko se osnuje tretja, hrvaška stranka. Med vami je veliko ne-
mernežev, ki črtijo Kleelda in mene."
"Grem," je rekel Najšič in naglo odšel.
Živahno drhtenje grofičinih trepalnic je pričalo, da nestrpno čaka polkovnika. Bila je tako vznemirjena, da je povsem pozabila na glavobol. Bogve, ali bo prišel, si je mislila. Zdrznila se je vselej, ko je zaslišala korake pred vrati. Ko je stopila na prag Fruzika, je grofica razdraženo planila kvišku in vzkipela;
"Kdo te je klical, prismoda!"
"Toda, draga teta, jaz sem . ." in dekle je z nedolžnimi očmi debelo pogledala lepo ženo.
"Molči! Tamle na mizi leži recept," je Terezija nevoljno pokazala z roko, "naj ga odneso lekarnarju! Nikar se ne obotavljaj! Hitro! Pojdi!"
Fruzika je boječe vzela skrivnostni recept tirolskega zdravnika in se jadrno splazila iz sobe. Zdaj so zazvenele ostroge. Škrlatna rdečica je obila grofici lica. Nedvomno, to je Klefeld.
"Torej je le prišel!" je zadovoljno pošepetala Baćanka.
V sobo je le prišel visok suh Nemec v polni opremi banskih konjeniških pešcev in se dvorlji-vo priklonil. Ob prvem pogledu je vzdrhtel on, za njim Madžar-ka, kakor da je jeklo, udarilo ob kremen. Terezija mu je ljubeznivo ponudila, naj sede.
"Dobrodošli, baron! Vi ste moj sovražnik."
"Jaz?" se je branil Klefeld.
"Point de raillerie, cher colonel ! Poglejva najprej stanje, kakršno je. Vi ste moj nasprotnik, jaz vaša nasprotnica. O tem ni dvoma."
"Grofica, čudim se vam."
"Ni treba. Zakaj bi zapravljala čas s prazno etiketo? Oba želiva doseči isti cilj, samo spodbude so različne. Tu ni mogoče govoriti o prijateljstvu. Mislite si dva tekmeca, ki skupaj dirjata k istemu cilju. Kdor bo prvi, dobi zlato nagrado. Si moreta ta-dva biti prijatelja? Ne. Toda jaz bi se hotela sprijateljiti z vami, dragi baron," je dodala mileje.
"Izredno bom vesel." Klefeld je od začudenja izbuljil oči.
"Prosim, nobenih praznih besed! Raisonons! (Govoriva pametno !) Ni govora o dobri volji, dragi polkovnik," se je nasmejala lepotica, "slednji človek želi doseči svoj cilj brez ovir, slednji človek črti ovire, midva sva pa drug drugemu ovira. Nisem tako neumna, da bi govorila o kakšnih čustvih, kajti potem bi bile moje besede gola ironija, ki bi se ji morali vi, tako razumen in prebrisan človek, rogati; jaz, hvala Bogu, nisem taka mevža, da bi vas užalila, hkrati pa dala še sebe v posmeh. Najino prijateljstvo mora temeljiti na razumu, na hladni razsodnosti."
Ta hladna grofičina iskrenost je sicer zvitega Klefelda spravila v veliko zadrego. Začudeno se je vprašal, kg,m meri grofica, zakaj ta nepričakovana ponudba, ki ga je prvi trenutek res vrgla s tira.
"Delate se nevednega," se je koketno nasmehnila Teerzija, "nikar, prosim vas, ne zapravlja jva časa. Stvar je nujna, nevarnost velika."
"Nevarnost za ilaju oba?" je polkovnik začudeno pokazal s prstom sebe.
"Da. Glejte, spominjam se zgodbice iz mladih let. Morda ste jo slišali tudi vi? Dva dečka sta se sprla zaradi oreha, čigav bo. Prišel je tretji, da jima stvar
"MATIOMAW. •APCrv COUNOlb
razsodi. Kako je razsodil? Zase je vzel jedrce, onima dvema pa-pustil vsakemu pol prazne lupine. Glejte, ta dva dečka sva jaz in vi. To se pravi, jaz zastopam mojega moža."
"Toda oprostite, kdo naj bi bil tretji deček?"
"Hrvatje, gospod polkovnik, Hrvatje!"
"Hrvatje? Kakšni Hrvatje? Kje pa so?"
"Ne varajte, se baron! Res, to hrvaško deblo se vam zdi okleščeno. Veliko vej so odsekali Turki, mnogo listja sta obrala Dunaj in Požun. In zdaj kaže, da to drevo ni za drugo, kot da si nekdo iz njega izteše kolibo. Vprašanje je le, Dunaj ali Požun? Toda deblo čez noč lahko požene mlade veje. Ne varajmo se, niso ga uničili črvi, podžrli mravljinci —medsebojni spori, ki so jih podžigale razne oblasti, so močno obglodali te stare hrvaške korenine in ustvarile rod, ki ne pozna značajnosti in doslednosti. Je pa dosti trdih, korenitih glav, ki budno varujejo stara izročila, se zagrizeno drže starih postav in hočejo zbrati, kar so druge oblasti razdrobile in tako izpile hrvaškemu telesu
INCOME TAX POSLUGA
Nudimo natančno in zanesljivo poslugo pri urejevanju listin za dohodninski davek. Govorimo slovensko. Se priporočamo.
ANTHONY F. NOVAK
Cleveland Accounting Service 6218 St. Clair Ave., UT 1-5158
Odprto od 9. zj. do 5. pop.
AIJKAŠLJATC?
Prl nas imamo irborno zdravile de Tam ustayi kašelj in prehlad. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENIKONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
w»»eиџ! mttrnUm!
UoM th*
GROUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL DEFENSE
moč. To so tisti neznatni ljudje, ki ne iščejo služb in se nočejo naučiti nemškega ne madžarskega jezika ali pa se ga nauče samo zato, da prisluškujejo, kaj govorimo; to so ljudje bistrega duha, kajti Hrvatje navsezadnje niso bedaki, čeprav so nekoliko grobi. Mislite, da ti ljudje mirujejo? Imam zanesljiva poročila, da delajo za naš, za vaš propad."
"Kako neki bodo uspeli?"
"Imajo posebno metodo. Nekaj časa dremljejo, bi rekel človek, potem pa nenadoma planejo, vpijejo in se z brezobzirno drznostjo zatekajo k samemu vladarju, ki jim popušča, kajti na dvoru imajo svoje preizkušene rojake, in tako je uničeno mučno delo dolgega časa. Oni so tisti tretji deček. Naj pustimo, da nas osramote, naj odnesemo prazno lupino? Ni bolje, da si razdelimo sladko jederce?"
"Oh, čakala sem vaš očitek,"
STRAIGHT-NEEDLE
je nasmejano pokimala grofica. "Toda, dfagi baron, midva pozabljava sama sebe. Kaj se pravi, biti suženj principa? To je neka neumna požrtvovalnost, s katero človek postane samo ubogljivo kolesce v velikem stroju. Princip mora služiti naši osebni koristi. To je skrivnost, ki se ponavlja povsod na svetu. Prosim vas, to domoljubje, to navdušenje, ta zvestoba in vse tako slavi jene vrline? Poglejte jim v dušo. Kaj boste našli? De-vetindevetdeset odstotkov sebičnosti in en odsotek bedaste ne-čimernosti."
"Toliko praktičnih misli iz tako čudovitih ust pa res nisem pričakoval!"
"Prepovedujem sleherno sentimentalno pripombo, baron! Vidite, na tem temelju lahko skleneva zvezo za skupno obrambo."
"Kako?"
(Dalje prihodnjič)
JWINO-NEEDlf (Ilg.iae)
WANTED TO RENT
HELP US — Business executive, wife and 2 school age children, who respect others' property need 3 or 2 bedroom unfurnished apartment. Will decorate. To $90.
ROdney 3-2144
RESPONSIBLE Adults need 4-5 room unfurnished apartment. Good location. Northwest 6r West. 21 years present address. Moderate rental.
KEdzie 3-3973
RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 5 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
FRontier 6-0997
For Sale — By owner — Wheaton, Illinois — 4 BEDROOM CAPE COD. Near school, transportation. Living room 12x22; large utility room, tile bath; drapes included. Carpeted stairway; oil heat. Only 2 years old. Reasonably priced. Will accept offer. Immediate possession. Moving out of city. Mrs. Wiersema.
WHeaton 8-6187
YOU MAKE NO MISTAKE When you buy your
VITAMINS & DRUGS
from EISELE.
You get best prices and highest
quality and benefits.
Over 54 years of Pharmaceutical Experience.
GEORGE EISELE 176 W. ADAMS ST. FR 2-8935
NEW STOCK OF 1954 RADIO AND TELEVISION SETS
SALES, SERVICE — REPAIRS
PICK UP and DELIVERY
TIME TELEVISION
2626 N. MILWAUKEE AVE,
BEImont 5-1263
*
SLANT-NEEDIE
Najsibo kateregakoli tipa ali modela šivalnega stroga imate raje, naj bo SINGER vaša izbera. Preko enega stoletja izkušnje v izdelovanju šivalnih strojev, vam zagotovi stroj, ki je izdelan, da vzdrži.
Vi ste lahko sigurni tudi o SINGER poslugi... vam je tako blizu kot vaš telefon. Preko 45 trgovin v severnem Ohio vam je pripravljenih postreči z SINGER komadi in poslugo. In, pomnite, znani SINGER šivalni tpčai, katerega poučujejo izkušene učiteljice, je vaš z nakupom novega SINGER stroja.
NOVI SINGER ŠIVALNI STROJI
SO OCENJENI OD
NAPREJ
Damo primeren pojmsl za star šivalni stroj. Minimalno jtredvi)lačil'o. Lahki роџоЏ.
•A Tr»de M«rlt of THE SINČEK МГО. CO. _
SINGER SEWING CENTER
Označen v vaši telefonski knjigi samo pod imenom • SINGER SEWING MACHINE CO____poiščite vam najbližjo trgovino.
DETR05T PRI WARREN
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY'S 4 TRGOVINE
ONTARIO PRI PROSPECT • EUCLID PRI E. 101 ST.
LAKE SHORE PRI fi. 228 ST.
lepe viktorijanske
Hurricane
SVETILKE
VRED. 19.95
S
10
ROZA ALI ZELENA BARVA
Dajte povdarek krasote vašemu domu s to ročno dekorirano svetilko, ki sveti na tri načine . . . izberite si naravnost iz znane viktorijanske dobe . . . perfetkno za moderni dom. Vpečene dekoracije v roza ali zeleni barvi. Svetilka stoji 21Y2" visoko na podstavku iz vlite kovine v starinsko bronasti barvi. Prihranita si kolikor potrošite.
TELEFONSKA NAROČILA CHerry 1-3820
BAILEY'S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah
Call Lincoln 9-2337
RESTAVRACIJA NAPRODAJ
Dober promet.
Zmerna cena za hitro prodajo. Pokličite Lincoln 9-6831
Indiana Harbor — WOMEN'S APPAREL SHOP — For sale by owner, leaving city. Well established, in business section of city. Near bus, schools, churches. Excellent business. Nice for retired people or any interested person. Selling reasonable for quick sale.
,	Phone East Chicago 2736
"Kdo?"
"Za sedaj Malenić, Pranj o Ku-šević, Draskovic, Fran j o Patačić, Anton Bedeković, Nikola Škrlec in drugi."
"Lepe litanije. Kje?" "V Kurilovcu, pri Malenicu." "Kdaj?"
Chicago, Ш.
REAL ESTATE
-SINGER-
jiH ima vse