DOLOMITSKA IZJAVA
DOSEŽENA ENOTNOST V OF
Na pragu pomladi 1943 je bila podpisana dolomitska izjava, dokument, ki je pomenil bistveno prelomnico v zgodovini slo-venskega narodnoosvobodilnega boja in začrtal osnovno po-dobo slovenskega političnega življenja po osvoboditvi.
Jesen 1942 zaznamuje konec italijanske »roške« ofenzive na osvobojeno ozemlje. Ofenziva ni dosegla poglavitnega cilja uničiti par-tizanstvo, odkrila pa je nekaj pomembnih vprašanj, ki.so načenjale enotnost OF. To je čas, ko je bela garda odkrrto podala roko italijanskemu okupatorju, hkrati pa je za-čela tudi v Sloveniji dvigati glavo plava garda. Začela se je huda propaganda zoper na-rodnoosvobodilno gibanje in partizanstvo. Italijanski ofen-zivi je sprva sledil upad števila partizanov in tudi vodstvo NOB se je moralo umakniti z osvobojenega ozemlja, ki so ga Italijani dobesedno preče-sali. V sami OF se je tedaj zaostrilo vprašanje politič-nega vodstva osnovnih skupin Osvobodilne  fronte  sloven-
skega naroda. To težavo so reševali takoj ob njegovem nastanku.
V začetku novembra 1942 je bil v Ljubljani peti vrhovni plenum OF, ki je potrdil linijo CK KPS — samo enotna OF je možna zagotoviti nadaljnje uspehe narodnoosvobodilne vojske.
Nadaljevanje na 3. strani
(NADALJEVANJE    S     1. STRANI)
Plenum je sprejel sklep o odločnem nadaljevanju boja in potrdil delo glavnega po-veljstva slovenskih partizan-skih čet in izvršnega odbora OF.
Vprašanje enotnosti OF je bilo dokončno rešeno v Do-lomitih, kamor so se člani CK KPS, IO OF in GP SPČ po ofenzivi zatekli na edino osvobojeno ozemlje v Slove-niji. Slovensko sokolstvo se je v času demokratizacije otre-slo vpliva nacionalne stranke, njihov položaj je bil podoben mestu kulturniške skupine v OF.
Težje je bilo razčistiti vpra-šanje s krščanskimi socialisti. Ti so očitali partiji oster na-stop proti beli gardi in da se preveč naslanja na delavstvo, pa manj na kmete. Zato so imeli ustanovitev Proletar-skega bataljona Toneta Tom-šiča in komunisle za nelojalne zaveznike, sektaše in agre-sivne konkurente za oblast. Sami šo se čutili odrezane od temeljnih točk OF. Zagovar-jali so, zlasti njihovi aktivisti na terenu, OF kot politično stranko v koalicijski obliki in so podobno tudi predlagali prestrukturiranje vojske, za-čeli popisovati svoje člane in jim po sestankih deliti značke krščanskih socialistov. Sprva se je to odvijalo mimo 1O OF, potem pa je delovanje pote-kalo odkrito. Bilo je veliko pogovorov, prepričevanj, do-govarjanj,         razčiščevanj,
konec februarja pa se je raz-
prava zaključila in člani usta-novnih skupin OF so podpi-sali znamenito dolomitsko iz-javo.
BISTVENE TOČKE DOKUMENTA
1.  OF slovenskega naroda je enotna vseljudska politična in   nacionalna   organizacija slovenskega naroda. Vodi jo njen izvršni odbor, ki pred-stavlja tudi enotno politično in organizaci jsko vodstvo OF.
2. Avantgardna v\oga v slo-venskem osvobodilnem giba-nju pripada na njen program, organizacijsko       strukturo, strategijo in taktiko KPS kot avantgardi najnaprednejšega slovenskega družbenega ra-zreda — proletariata Sloveni-je.
3. Kader ak tivistov OF vodi v organizacijskem in politič-nem pogledu IO OF kot celot in le-ti odgovarjajo OF kot celoti.
Za KPS so izjavo podpisali Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Franc Leskošek (prvič s pravimi imeni), za slovensko sokolstvo Andrej Hribar (Jože Rus) in Drejče Jaklič (France Lubej), za krščanske socialiste pa Edvard Kocbek, Tone Fajfar in Miha Borštnik (Marijan Brecelj).
Dolomitska izjava je bila razglašena na prvem zboru vseh aktivistov ustanovnih skupin OF ob drugi obletnici OF 27. aprila 1M3 na Pugle-du. Zbor je izjavo v celoti sprejel.
I. K.