»M02 Z JUOAc (fllmslrl F. Martan) REVIJA KNJIGA 23. (LETO ХШ T E D E N S K A c-----t—— ŠTEV. 16. V UUCLIANI, 19. АГТЦТ.А 1DS3 S K R I V N O S KAKO PRAV ZA PRAV D'- anes poznamo približno dva milijona raznih kemičnih spojin, a le petina med njimi učin» kuje na organ našega voha. Zakaj tega ne delajo tudi osta- _J le štiri petine, nam znanost ne ve povedati. Ugotoviti pa se da vsaj to, na katerem mestu ima naš vonjal-ni občutek svoj sedež. Odločilni čini-telj so tako imenovane vonjalne stanice, ki jih nahajamo na najvišjem mestu sluznice in zavzemajo na obeh straneh približno prostor 50 parskega novca. Snovi, ki se širijo po zraku, dražijo .na še neznan način te stanice in ti dražljaji gredo preko obeh vonjal-nih živcev v možgane, in tako pride do vonjalnega občutka. Številne so teorije, ki razlagajo, kako nastajajo omenjeni dražljaji, nekateri raziskovalci govore tudi o določenih električnih nihanjih, ki izvirajo iz dišečih snovi. Toda dokazana ni nobena izmed teh teorij. Vonjalni čut je pri civiliziranem človeku, kakor znano, dosti slabši nego pri zelo mnogih živalih, in zato ga ne cenimo preveč. S tem mu pa delamo veliko krivico, kajti baš v zadnjih časih so raziskave ugotovile dejstva, ki pomenijo naravnost triumf za občutljivost tega našega organa. Preizku. šali so najrazličnejše naravne in umetne dišeče snovi, da bi ugotovili razredčenost, s katero še vplivajo na nas. Tako so ugotovili, da zadostuje manj nego stobilijontinka grama vanilina, da jo doznamo. O pomenu vonjalnega čuta za človeka si je znanost že dolgo na jasnem. Umevno je. da ni golo naključje, če sta ta čut in okus omejena baš ob »vhod« v telo. Občutljivi nos ima tu tako rekoč vlogo kontrolne straže. Svari nas pied zauživanjem pokvarjenih in zato slabo dišečih snovi, opozarja nas na »slabi zrak« (svetilni plin!) in skrbi sploh neprestano za naše življenje in zdravje. V šoli smo se učili, kako je sestavljen naš slušni organ. Imamo n. pr. vnanje uho z uhljem in bobničem, srednje uho, ki je na slabem glasu zavoljo svoje nagnjenost? do »vnetja srednjega ušesa«, in končno notranie uho. ki se imenuje tudi labirint. To notranje uho ima še neko nalogo, ki ni s sluhom v nobeni zvezi Tu je namreč sedež »čuta za ravnotežje«, torej ;T N i ČUTI VOHAMO Ш SLIŠIMO? čuta, ki nam pove, kakšna je lega našega telesa v prostoru. Zvočni valovi, ki jih sprejema vnanje uho, prispejo preko raznih prenašalmh organov do slušnih stanic v notranjosti tako imenovanega »polža« in od tam do možganov. Stvar je v načelu torej ista kakor pri vonjalnem organu. Zgradba ušesa je moderni znanosti znana v vseh podrobnostih, a tudi tukaj prav za prav ne vemo točno, kako se zvočni valovi spreminjajo v zvočne občutke. Kakor vemo, sliši naše uho samo določene zvoke ali šume določenega števila nihajev. Zelo globoki in zelo visoki zvoki za nas tako rekoč ne obstojajo. Posebno v starosti se zmanj« ša občutljivost za visoke zvoke. Otrok sliši še zvoke kakšnih 20.000 nihalnih enot, že s 35. letom se nam ta zgornja meja poslušanja zniža približno za tretjino in s 60. letom zvokov z več nego 5000 tresljajev običajno ne slišimo več. Človek s 70. letom lahko še izbomo sliši normalne zvoke, čvrčanja murnov pa gotovo ne sliši več Visoki zvoki v ostalem niso brez nevarnosti. Pri znanstvenih poskusih so proizvajali takšne zvoke, ki so na majhne živali, muhe L pod., učinkovali takoj smrtno Za človeka so visoki zvoki, kakor če drsi pisalo čez tablico ali če drgnemo lonec z nožem, seveda dosti nedolžnej-ši, a vendar je dobro, da se teh izrazito neprijetnih zvokov izogibamo, ker dražijo živce in — kakor so pokazali novejši poskusi — celo prebavo. V ostalem je občutljivost naših ušes kakor pri nosu dosti večja, nego si mislimo. Lahko bi celo dejali, da bolje slišimo nego vidimo. Ce primerjamo namreč svetlobne in zvočne nihaje, ki jih dojemata oko in uho, potem vidimo, da je zmogljivost ušesa okroglo desetkrat večja nego zmogljivost očesa Znanost je v zadnjem času napravila zelo natančne raziskave, da dože ne, koliko različnih zvokov lahko raz likujemo. Z napornim delom je izmerila ves obseg zvokov in je ugotovila, da more človek razlikovati nič manj nego 4000 različnih zvokov oziroma zvočnih stopenj. Ob koncu naj omenimo še posebno presenetljiv rekord našega slušnega organa. Odkrili so ga isto tako v poslednjem času Naša ušesa imajo namreč čudovito občutljivost za najmanjše časovne razlike pri dojemanju obeh ušes. Ko se zvočni valovi od zvočnega vira širijo z enako brzino na vse strani, zadenejo namreč levo in desno uho isto« časno samo v tem primeru, če je razdalja od zvočnega vira do obeh ušes res enaka Če prihaja žvižg lokomoti-. ve n. pr. malo od desne, tedaj je njegova pot do desnega ušesa za malenkost manjša nego od lokomotive do levega ušesa. Na ta način pa dojemamo podzavestno smer, iz katere priha- ja zvok, in tudi dobimo občutek za oddaljenost kraja, od koder zvok prihaja. Natančne meritve so pokazale, da morejo naša ušesa spoznati smer zvoka še tedaj, če znaša časovna razlika med dojemanjem desnega in levega ušesa samo tridesettisočinko sekunde! Tridesettisočinka sekunde: to je res rekord, ki ga ne more prekositi nobeao drugo naše čutilo! Po razpravi dr. H. VV-olterecka - kj 0 KAČJEM PIKU IN STRUPU OB. .MAK Nii novega pod soncem (Ben Akiba). eskulapij je bil po bajki sin Apolonov in nimfe Koronidc, oče Podalirijev in Mahaonov, Hironov učenec v zdravilstvu in lovstvu Homer sa omenja __kot zdravnika. Pozneje so ga zaradi njegovega velikega zdravilske-ga znanja prestavili med zvezde in ga častili kot boga zdravilstva posebno v Epidavru. Odtod so ga po nasvetu si-bilskih knjig ob kugi 1. 292 (pr. Kr.) prepeljali v podobi Aeskulapijcve kače v Rim ter mu postavili svetišče na' Tiberskem otoku. Aeskulapiju je bila posvečena kača. podoba pomlajajoče se življenjske moči in zdravniške bistroumnosti. Podobarji so mu prideva-li grčavko s kačo in torilom. (\Vies-thaler, Lat. slov. slovar) . Aeskulapij, bog zdravilstva, hna, kakor znano, grčavko. okoli katere se ovija kača Katero kačo so si predstavljali Grki in Rimljani, je danes težko ugotoviti. V Epidavru je imel Aeskulapij svoj tempelj, odtod je Aes-kulapijeva kača prišla v Rim, kjer se baje vidi še danes njena slika v vrtu samostana sv. Jerneja, Sodijo, da gre najbolj verjetno za Aeskulapijevo kačo (gož, Aeskulapschlange, coluber longissimus, C. Aeskulapij), nestrupena kača, ki prebiva po vsej Južni Evropi, po naših krajih do Gor. Avstrije, po južni Nemčiji, tu v precejšnji množini v okolici Schlangenbada. nedaleč od Wiesbadna. ki je dobil od nje verjetno svoje ime. Doseza dolžino od 1.5 m do 2 m. Sklepajo, da so goža raznesli po ostali Evropi iz Rima Rimljani. Od 1700 vrst. ki jih premore kačji rod. jih živi največ v tropih Edini gad doseže polarni pas. človeku so kače škodljive zaradi svojega strupenega pika, večje pa tu* S KREM1 AB di zbog ropanja med domačo perutnino; nekatere se spravijo celo nad prašiča Meso nekaterih orjaških kač (boa constrictor) je užitno, čevlji in torbice iz kačje kože so zelo privlačni predmeti za naš napredni ženski svet. Mnogo vrst je koristnih, ker pokon« cujejo škodljive glodavce, podgane in miši; v ta namen jih nastavljajo po skladiščih kakor pri nas mačke. Strah in stud pred kačami je prastara dediščina človeka Baje imajo kakor pravi Brehm, pred njo silen strah opice, od katerih naj bi po mnenju pri-rodoslovcev podedoval ta strah Človek Naj bo že temu kakor hoče, res je, da imamo z malimi izjemami vsi strah pred to golaznijo, če jc strupena ali ne. Častne izjeme, ki niso podedovale tega strahu, niso ravno redke. Ko sein bil še slušatelj otroškega vrtca, je stanoval v hiši \Venig. železniški uradnik, po vsem videzu, velik prijatelj priro-de, ki je hodil ob nedeljah na kačji lov. Za smeh in kratek čas.so bili ti lovi opisani v predvojnem »Jutru«. \Vfii-gova lovišča so bila na Šmarni gori, na Toškem čelu in na Sv. Valentinu pri Gorici Lovil je svoje prijateljice s precepom, pa tudi s prosto roko; doma je ime! akvarij, s katerim je zastavil že itak tesno stanovanje Poleg modrasov in gadov si opazil belouške, slepce, bele miši. želve itd., za nameček pa še papagaja in opico, torej pravi živalski vrt. Nekoč mu je — baie — pobegnil modras v drvarnico in nihče si ni upal po drva. dokler ni bil nevarni čuvaj, vsekakor boljši od najboljše ključavnice, odstranjen. Na goriški slovenski gimnaziji smo imeli razrednika prof dr Dolinška. ki je bil mojster v združevanju »ut4e cum dulci«. Usoda nam ga ni naklonila za dolgo, padel je takoj prvi ali drugi mesec svetovne vojne v Galiciji. Večnaja mu pamjat! Tako je med ostalim pripovedoval o svojem tovarišu- visokošolcu, ki je na izprehodu po gozdu sedel na km, da bi se odpočil. Začutil je pod seboj sumljivo sušte« nje, pogleda in vidi dvoje gadov, ki ju je pograbil za vrat in nesel skozi mesto. Moj oče mi je, še med vojno, prine- Bel mladega modrasa v špiritu, ki ga je po lastni izjavi ujel sam z roko. Ne-vem, koliko je bilo na tem resnice ali lovske latinščine, če je bilo res. se jaz £ to lastnostjo ne bi mogel postaviti, da bi prijemal modrase z roko. Tudi dr. Serko. ki ga imenuje dr. Magajna kralja kač. jih je lovil z roko. Strah pred kačo seveda nima znanstvene podlage, razen njene strupenosti Vsi raziskovalci so si edini v tem, da gad zelo nerad piči Vseka le. če ga z mučenjem preveč razdražimo ali pa, če nanj stopimo. Kača s svojim strupom zelo varčuje, ki ga uporabi le za pridobivanje hrane ali v obrambi. Zato se ji lahko г mirnimi, a opreznimi kretnjami približamo in se pusti tudi prijeti, kajti na take gibe. ki ji ne povzročajo strahu ali bolečin, ne reagira. Največkrat pa kača beži. če sliši korake Iz ovojih dijaških let se živo spominjam, da smo imeli silen strah pred gadi na izletih, posebno, kadar smo šli čez prisojne gozdne poseke, Eorasle z robidovjem Taki prostori so ili za nas ka^ja gnezdišča in domišljija je bila tako vroča, da smo gade kar vohali. Najstarejši in najbolj ju-naAki med nami. ki je imel golenice in se je z njimi nemalo postavljal, je stopal prvi in mahal z gorjačo levo in desno, da so se "namišljene kače plašile in pobegnile v svoja skrivališča. Ostali, ki smo bili v opankah, pa smo potem brez nevarnosti šli naprej. Ljudstvo pravi, da se gad požene za človekom in bržčas izvira hrvatski iz» raz za modrasa poskok odtod, češ da poskoči. V resnici se po pripovedovanju dr Serka, naša strupena kača ne dvigne višje od gležnja; čevelj do gležnja, ki ga je moda že skoraj izpodrinila. nudi popolno varnost pred pikom; ako držimo gada ali modrasa za rep, nima toliko moči. da bi pičil. Le tropske kače se postavljajo pokon-cu. Tako dr. Serko. Nevarnost strupenih kač se običajno znatno pretirava. Po uradnih podatkih umre v Britski Indiji zaradi kačirga strupa okroslo 10.000. po nekaterih celo 20 — 25.000 ljudL Sprite razširjenosti kačjega rodu je žrtev malo Sir Joseph Favrer, angleški zdravnik, ki se je mnogo let pečal s Eonesrcčenci ali umrlimi za kačjim pi-om v Indiji, je prišel do zaključka, da so ti podatki mnogo previsoki; to so uradni podatki, ki niso nikdar zanesljivi. kar bo precej točno, ako le malo pomislimo na naše sta^stike. Kritični in resnicoljubni lovci, zdravniki in ostali prirodoslovci z Jave. Sumatre. Kambodže trdijo, da se primeri komaj nekaj smrtnih slučajev letno. V Holandski Indiji (Sumatra, Java). čeprav bolj gosto naseljena z ljudmi in kačami ko Britska Indija, sta v 1 1924 umrla za kačjim pikom v vseh 171 bolnišnicah Holandske Indije le dva V Indiji javijo mnogo samomo« rov vdov in detomorov. češ da je povzročila njih smrt strupena kača Tudi davčne izterjevalce so odpravljali na ta način, češ da je davčnega zavezanca usmrtil strupeni pik (recept, priporočljiv za Slovenijo) Isto lahko sklepamo o Braziliji. Avstraliji in Afriki, kjer vladajo povsem enake prilike. Biittikofer poroča iz Liberije, » kjer je mnogo strupenih kač. da so mu jih otroci nosili anevno kar žive, in čudno, ranjencev je bilo zelo malo. Naših krajev seveda ne moremo primerjati glede na število kač s tropskimi, vendar število ni tako majhno. Najbolj pogost je v naših krajih modras, ki ima na nosu rožiček Po Sa-jovicu (dr. Gvido Sajovic, roj. 1883 v Kranju, umrl 1920, pesnik in pisatelj pod psevdonimom Marjan, prof pri-rodoslovja, asistent muzeja, urednik Glasnika muzejskega društva, eden izmed najbolj marljivih znanstvenikov, žal, da je prezgodaj umrl; v 18 letih je objavil 83 razprav in člankov. Po Glas. muz. dr let. II. MI. B 1921 — 23) je bilo poslanih 1. 1912 v bivši Kranjski 14.623 modrasov in le 412 gadov (citirano po Brehmu). Največ pikov se primeri v poletnih mesecih, pri riabiranju jagod, gob, pri delu na polju. Podeželsko ljudstvo hodi po večini boso. Ljubljanska bolnišnica bele« ži morda letno 2 do 3 primere kačjega pika Jaz sam sem imel v osmih letih enega Tudi pri vojakih, ki imajo navadno v najbolj vročih mesecih svoje vaje in to kjerkoli, je treba le redko seči po cepivu. Z ozirom na število kač je število pičenih prav neznatno. Pri starih narodih je bila kača simbol okretnosti. prrtkanosti in zdravidike nmrtnosti. Vendar je vsi niso ima* n T enakih čislth; dočim so jo Indijci častili kot znak modrosti, so jo drugi imeli za oznamenilo hinavščine, potuh-njenosti in zapeljivosti. Na splošno pa moremo reči, da izvirajo vse predstave in vraže, ki jih ima človek o kači, $z golega respekta pred njo, najsi bo ta že mišljen v dobrem ali v slabem smislu. Kača prinese srečo in blagoslov, ako jo usmrtiš, ima za nasledek nesrečo (Indijci, Malajci) Kače, ki je nekoga pičila, se ne sme usmrtiti, ker bi pičeni moral gotovo umreti (Indijci). Posebno zagovorniki kač se varuje^ jo. da ne bi ubili kače, ker bi izgubili oblast nad njimi. Kdo drugi bi mogel zapeljati Evo v raju kakor kača. Tako beremo v sv. pismu (1. Mojzesova, pogl. 3): »Kača pa je bila prekanjena bolj nego kate-rabodi poljskih živali, ki jih je naredil gospod Bog.« V II. Mojzesovi knjigi, pogl. 7 či.ta» mo: »In gresta Mojzes in Aron k Faraonu in storita kakor je ukazal Gospod; Aron je namreč vrgel palico KRATKA ZGODBA ZAVITKI »Popeljeva se s taksijem,« je rekel F. »Ne,« sem dejal jaz, »ampak s tramvajem. Časi so slabi, treba je varčevati.« Stopila sva torej v tramvaj. F. je imel tri zavitke v rjavem ovojnem pa« pirju. Njih vsebina je postranska stvar. F. je položil zavitke na motor platforme, in tako sva se peljala proti re-stavrantu, kjer sva hotela kositi. Ko sva tam sedla ter si ogledala jedilni list. se je F. zdrznil, buljil naravnost predse v zrak in rekel: »Moji zavitki!« Nato je skočil pokonci ln planil na cesto. Po petdesetih minutah se je vrnil — nekoliko razgret. »No torej.« sem rekel, »zavitke si seveda nozabil v tramvaju?« »Da! Človek se ne sme voziti s tramvajem! Toda zavitke sem spet dobil! Naiel sem si taksi in rekel šoferju: Vozite za vsemi vozovi proge 37 in se pri vsakem ustavite! Ko sem tako pre» iskal šest voz, sem našel v sedmem svoie zavitke. Ali si naročil kosilo?« Kosila sva dobro, toda ne preveč, kaiti bilo je poleti, in ko sva prišla do ime kave, sem rekel; tvojo na tla pred Faraonom in pred služabniki njegovimi in postala je velika kača.« Herakles, ko je bil šc v zibelki, je z rokami zadavil dve kači. Laokoona in njegova dva sinova jo usmrtila kača, ko jc svaril Тгојапев pred Grki. Pravljica o Zlatorogu pripoveduje o mnogoglavi kači, ki čuva zaklad na Bogatinu. Takih primerov bi mogli navesti še več. Ukročene kače v ujetništvu bo že prastara pridobitev človeka. Stari Egipčani so jih negovali v svojem sta^ novanju. Cesar Tiberij je imel krotko kačo, ki mu je jedla iz rok. O cesarju Heliogabalu pripovedujejo, da jc dal nabrati mnogo kač, ki jih je ob slove-enih prilikah spustil med ljudske množice. V posebno zabavo mu je bilo, ko >o se množice od strahu razbežale in — seveda — med njimi jih je tudi mnogo pomrlo zaradi pika. Na dvorih indijskih knezov je bila udomačena kača vsakdanji pojav. D A D J B »Ali si imel kaj dragocenega v zavif-kih?« »V zavitkih,...« je odvrnil, »te аеш pozabil v taksiju!« Hasse Zetterstroem — tp GROF ČLAN O — DRAMATIK Berthe VoLsUemin Je nedavno v Revne des deux Mondes očrtala umsko zanimanje Mussolinijevega zeta, ki Je več let evoj prosti čas posvečal novinstvu ln književnosti. Sodeloval je pri Ustih: Tribuna, Po-polo d' Italia, Impero. Dve leti Je prispeval v prvi rimski fašistični glasnik H nuovo Paese. Med tem je nadaljeval svoje Študije, gTadil romane, dramske Igro kaze. »Hamletovo srečo«, uprizorjeno v pozor-niči Argentini, je občinstvo izžvižgalo. Cia-no se ni dal oplašiti. »Fondo d' Oro«, ki ga je naslednje leto igral Petrolini v gledališču Quirinu, Je dosegel velik uspeh. Uprizorili so ga celo v tujini, zlasti v Egiptu. »To so bile ljubavne zgodbe, o kakršnih sanja dvajsetletni k, prav romantične, brea nog in glave«. »A zdaj ne pišete več?« »Ne utegnem«, namigne na kopo časnikov na miri. »Sicer pa drugi to opravljajo!« nk Tisočletna podloznost je naSe kmete rrt močno pokvarila, toda zdravemu deblu in koreninam ni mogla Škodovati. Sele po narodnosti stopi kmet Iz svojega tesnega stanu, zdaj se Sele zaveda da je gospodu rojak ln l njim enakopravno zve~ HR v narodu in driavt X Menciogee JE®FKA KVEDER F, ridna in plodna pisateljica, ki —je snovala v slovenščini, nemščini in hrvaščini, je sicer ____J ugledala beli dan v megleni ^jubljani, vendar se je s starši še ko dete preselila v skalovito, kraško občino Loški potok na Dolenjskem ob notranjski meji. Iz njenih pisem, pri-občenih v marčni štev. Ženskega sveta se da razbrati, da se je smatrala za pristno Potočanko. Še bolj pa se to mnenje okrepi, če pomislimo, da je vzeta snov za knjigo »Iz naših krajev« vprav iz župnije Loški potok Posebno velja ta trditev o črtici »Hrvatar-ji gredo« Idejno pobudo za prvo sličico »Kapelica sv. Jožefa« bi pri nas pač lahko dobiJ vsakih deset let vsaj enkrat. »V oblasti teme« se je izcimi* la po mnogoštevilnih zgledih iz naše fare. morda nekolike po prilikah v lastnem domu: »Oče, izkušen, nekoliko lahkomiseln, a dober, poln fantazije, nemira; mati, ozkosrčna, godrnjava, nezaupljiva. Oče indiferenten o verskih stvareh, mati fanatično religiozna. Oče veseljak, mati temna in stroga« (40). Za povest o »izprijenem« študentu pod naslovom »Doma® nudi krajevna kronika tu pa tam kak primer. Krepko zasnovana in lepo izdelana sličica je predvsem ugajala M(arija) P(oljanče-vi) Nataši, glej LZ 1903 (566) O naslednjem umotvorčku pa pravi: V ciklu »Hrvatarji« je mnogo živahnega pripovedovanja in dejanja ... odlomek iz življenja naših delavcev! Ko sem za rojstno 60-letnico svoje rojakinje, ki se je v Zagrebu med duševno pobitostjo prostovoljno'preselila iz biti v nebiti, vnovič prelete! imenovani odlomek, sem si zabeleži! vtis: S poletom zasnovan, realistično nadaljevan. naturalistično končan. Prime ren za kakšen cvctnik (antologijo) . Zanimalo rrre je. kako je sodil DiS Finžgar jako hvali mlado avtorico. V mu sicer pogodu Zofkina tendenca preveč vidi teme. sam pekel Toda pri znava mojstrski klasični oris, postav« lien na začetek »Hrvatarjev« Medtem ko šteje za najboljšo povest »V obla sti teme«, se pa ta zdi dr. J Robidi LZ 1903(695) predolgovezna. Prednost daje — za nioi okus po pravici — »Hr vatariem«, češ da so vredni cele knji ge. Zlasti mu je po volji prizor po fantovskem pretepu in nadaljevanje: »Ne spominjam se, da bi bil kje kaj FOLKLORISTKA ZOKKA KVEDER—DEMETROVIO (1878—1926) podobnega in tako dovršenega v tem žanru čital « Na podlagi pričujoče knjige je g. docent in primarij prisodil Kvedrovi vodilno mesto med slovenskimi pisateljicami. To pa v prvi vrsti zaradi »Hrvatarjev«, ki v debelih potezah kažejo prerez potoškega življenja in živo-tarienja ob koncu prejšnjega stoletja, kakor nam za dobo pred sto leti daje vpogled v bitek in žitek potoške srenje »Pertoshenie zeliga Loshkiga potoka« iz 1. 1795 (dr. I. Prijatelj, Naši zapiski. 1909. sušeč, s. 78—84). Ker pa se pogoji za obstanek pred svetovnim pokolom niso tako naglo spreminjali kakor pozneje, lahko rečemo, da so »Hrvatarji« zrcalo potoškega dela in nedela za širše razdobje, nekako med 1880 in 1914. Šege in navade, resni onravki in zabave, vse je ver« no podano, tako da bi smelo stati v folklornem ali narodopisnem sestavku Celo tragični dogodki sn zajeti \г res ničnosti: samomor liuhosumne&i Gor nika, nasilna smrt lepeaa Janeza itil Tudi imena so iz našega kotla l.e kra jevni nazivi so preiiruaačem Domačin utegne zaslutiti kje se sodi to ali ono »Gori v rebru nad vas m « (120) te domisli, da se Ketje deliio v staro na selje »vas«, prebivalci so vasniki. in novejšo »rebar«. reberniki. iz oblike sklepaš, da v Dolgi vasi tiči Travnik. Za besedišče Zofija Jelovškova ne razodeva bog ve kakega nagnjenja. Sicer ji june tu pa tam a peresa pokra« jinski izraz: kubiki, škriban ( zastopnik delodajalca), doplak (Štefan vina), srajčnik = samosrajčnik, ki pa se navadno imenuje »kebec, keba« (otroci se zafrkavajo: kebec = nagec, ritka so smole), junačina — krepak mož, obi-čajnejši je pridevnik junačen = močan, moje cartano (dete), ne pet ne šest (nobene besede). Da jih ne bi kdo štel za lokalizme, naj popravim pogreški: kume v kučme (94) in tromast v štra-mast, ako ni izvedenka iz hrv. trom =■ len, počasen. Od očeta Ljubljančana ima Kvedrova disimiliranko dovelj (dovolj iz do volje). Je izjavil: »Strige so se na Hrvatskem ponujale, da bi naše delavce na metli domov nosile. Te babe so poznale Loški potok, vedele za Pavlinovo dolino v Srednji vasi, za Coprno dolino v Retjah, za njivo Coprnico poleg Hrv ba_« Da zaključim. »Hrvatarjl«, zgrajeni na dolgoletnem opazovanju precej številne ljudske enote, so takoj ob izida zbudili pozornost kritike in bodo bre* dvoma ohranili sloves Zofkine mojstrovine. ; Anton DebeljaK Pri vsem tem Je folkloristično usmerjena pisateljica »Hanke« vendar zamudila priliko, da bi b'estela z besednim lokalnim koloritom. Kuharju naših gozdnih delavcev pravi: mlad fant, medtem ko je njegov stalni naziv: fantek ali kćc. Poslednji izraz so hrvatarji pobrali v Zagrebu, kjer pomeni »as« na karti. Je potvora iz »škis« (n. Skis, Skiis, menda iz ital.) ali okrnjena psovka kecar, tako slična arab» skcmu drvoseku (kesar)? Moji rojaki so iz tega napravili podsmešen glagol kecati = hoditi, otrok v šolo keca. Poleg »polpajdaša« bi se podal krajevni pojem »kosatar«, poglavar kompa-nije (10—12 mož), prilagojeni lat. madj. hrv. cassator, medtem ko v drugačni zvezi blagajnika lahko označijo s francosko-ital. izrazom: »Vi imate tistega kasirja za moža?« ... Predpasnik, bel kakor sneg (127), je pri nas: belec. Vraže so le mimogrede omenjene. Smeli bi jih bolj poudariti, nego jih je pisateljica »Misterija žene«. Ko sem pred 10 leti zaslišal o naših tradicijah celo vrsto mož, sem opazil, da vsi starčki trdnq scaruieio х čarovnice, Edsa BELA BOLEZEN Ko se!m te dni gledal v ljubljanski drami zanimivo Čapkovo »Belo bolezen«, sem ee megleno spomnil, da sem že nekje čital o takem svojevrstnem patološkem pojavu. In res! v roke mi je spet prišel izrezek iz dnevnika J. des Dćbats 29.1. 37., ki navaja vir Agence Fides: »Po obvestilu misijonarjev v okraju Aenda (Mandžurija) razsaja v onem kraju strašna ln čudna bolezen. Okuženca prične najiprej tiščati v prsih, hrbet se mu napihne ta velika uljesa pokrijejo telo. Kadar se prepustijo, uhaja iz teh tvorov obilica neznatnih 6rvičkov, podobnih volni. Če pa gnojavice ne počijo za časa, bolnik uimrje. Zdravniki so krstili to zlo: Jau Mou din g, ugnida-ovčia volna.« N K BOLJŠEVIKI ČISTIJO Med zadnjimi imeni, ki so se v Sovjetiji prekrstila, vidimo sibirsko pristanišče Ni-kolajevsk, nazvano po Nikolaju I., »carju, ki je izgubil krimsko vojno«, kakor ga označujejo uradni šolski priročniki za zgodovino. Drugi car, Aleksander H., ki ga je bomba ubila 1881., je boter Aleksandrov-sku, glavnemu mestu na Sahalinu . . Horvat, zaspano mestece v sibirski stepi, je dobilo svoje ime po carskem generalu Leonidu Horvatu, ki se je boril zoper rdeče po padcu admirala Kolčaka. Poslej se bo klicalo BlUcher na čast generalu tega Imena, sovjetskemu borcu na daljnem Vzhodu •glSčenj« se nadaljuje, .. n* ČEŠ&OSLGVAŠIC! ZMAGOVALEC DEMA VENDA Kdor pogleda jasnega sončnega dne v Teheranu proti vzhodu, vidi v dalji orjaško belo slad- _ korno štruco molečo iz divje« ga Elburškega pogorja Ta mrtvi vulkanski stožec s svojimi 5670 m pa nc najde para niti v Evropi, niti v Prednji Aziji. Stokrat sem videl Demavend v bliščečem soncu in na zadnje se nisem mogel več upirati njegovemu vabilu. Moral sem nanj. Glavna stvar v mojem načrtu: nobe- ne šare za šotorjenje, da bom laže plezal. K temu sem si izbral zadnje septembrske dni pred polno luno. Opremo sem omejil na najnujnejše, vzel sem samo toplo obleko in malo živeža, toda jako tečnega. Iz Teherana sem se odpeljal v nedeljo, poln dobrih nad, in prenočil v Kudvhanu, kjer ini je policija pregledala neizbežno popotno dovoljenje. Drugo jutro sem dospel v vas Demavend, 70 km od Teherana, ležečo mnogo više. V gostilni sem pu- •T. ILUSTRIRAL NORRETRANDERS Q PONATIS NI OOVOUOI Ker ni bilo angleškega brodovja, pa tudi ne pomoči, ki jo je bil obljubil Buekingham, se je trdnjava La Rochel-le po enoletnem obleganju slednjič vdala 28. oktobra 1628. Lakota je zmanjšala število prebivalcev za tretjino. Ponosni in hrabri župan je moral na cesti s pištolo braniti svoje življenje v gneči vznemirjene množice. Hrabra posadka je smela neovirano »pustiti mesto. Kraljeve čete niso mo- gle verjeti svojim očem, ko so videle korakati svoje sovražnike. Bilo je samo 64 Francozov in 90 Angležev. Vsi so bili mršavi in brez moči, toda z orožjem v roki. 23. decembra istega leta je vkorakal kralj v Pariz. Sprejeli so ga. kakor da bi se vračal iz vojne proti sovražniku ne pa po zmagi nad Francozi. Vkora* kal je skozi predmestje Saint Jacques, kjer so mu bili postavili slavolok. ZMAGOVALEC stil svoje kolo, oprtal nahrbtnik in korakal skozi lepo stoječa sela z bohotnim rastjem, čez prelaze in hudournike pa skozi soteske v Pejour. Troje f[orskih rek se spaja tu, v slikoviti do-ini, ob vznožju Demavenda in teko skupaj dalje. Najširšo med njimi, ki se mota skozi divje tesni, sem prekoračil preko starega kamenitega mostu, ki je komaj 1 m širok, toda bil je ši» rok najmanj 10 m; to izdajajo ostanki opornih stebrov. Vse ljudi, ki sem jih srečaval, sem natanko spraševal za pot, in tako sem si kmalu mogel ustvariti jasno sliko in dober načrt. Proti večeru sem dosegel čajarno ob karavanski poti med Pelourom in Renejem. Tu naj bi se začel moj naskok na velikana. Gostilničar je skoraj prišel * butaro drv iz doline, mi pripravil čaj in prenočišče. Drugo j utre mi je pokazal pot k zadnjim pastirjem ob vznožju gore, in z vzhajajočim soncem sem se začel šele zares vzpenjati. Najprej sem prispel na osataste pašnike, potem pa na skalno prodovino. Za pot sem si izbral suh hudournik; tod je šlo od kamena na kamen kvišku kot po stopnicah. Po petih urah pregibanja sem dosegel najnižji snežni odrastek. Ozka žlebina je sedaj oživela: izpod debelih izpodjedenih ledišč, po blestečih svečah je tekla voda preko skalnih peči; i DVOBOJ IN SPRAVA Pri tem veličastnem pohodu je d'Ar-tagnan prvič jezdil kot poročnik na čelu mušketirskega oddelka, v katerem so bili tudi Athos, Porthos in Ara-mis, ki so se veselili sreče svojega prijatelja dArtagnana. DArtagnan'se je bil dvakrat z Ro-chefortom ter ga je vselej ranil. »Najbrže vas bom četrtič usmrtili« mu je rekel ter mu podal roko, da je inogel .vstati, »Bo pač najbolje, da ostane pri tem, kar sem dobil doslej,« je odgovoril ranjenec. »Sem večji prijatelj, nego si mislite. Občudoval sem vas že tedaj v Meungu. Samo eno besedo kardinalu, pa bi vam odletela glava.« To pot stk se objela iskreno. zdaj sem se torej moral vzpenjati po gladki rebri. Vedno težje je bilo plezanje, pogosto so drčali balvani in kameni v dolino, ali pa sem plezal nazaj na mečjih mestih, kjer je često popusti) slednji oprijem. Na vsakih 10 do 20 korakov sem moral počivati par sekund, srce in pljuča so mi delovala teže in teže. Po naslednjih petih urah sem se plazil ob podolgovatem slemenu, na katerem si se mogel vsaj pošte« no oprijeti. Prav hud mraz je bil pritisnil, oblekel sem vse. kar sem nosil v oprtniku. Nenadoma sem opazil spred, levo in desno sam led — zašel sem preveč na vzhod. Zaman sem poskušal prelesti gladki, strmi ledenik proti jugu; noga ni našla nobene opore. Končno sem zagledal, nekoliko više, razpoke in luknje v ledu, in tu sem korakoma od reže do reže prečkal nevarno mesto, često do kolena pogreznjen v sneg. Tedaj sem prišel v močan, leden veter, pred katerim sem bil na drugi strani bolj zavarovan, in kmalu so mi bile roke od mraza kakor odmrle Nad menoj so grozile vitke skalne figure, in tla so bila nenadoma gladka in mehka; taval sem po žveplenem gramozu. Vzpenjal sem se više in više in kar nenadoma, nepričakovano, prizor, komaj pojmljiv ... sem zagledal naravnost pred seboj v zevajoči globini hrbte prostranih gora... dospel sem na vrh Demavenda ... Nudila se mi je očarujoča panorama. Okrog je ležal svet globoko, globoko spodaj, nič živega ni videti, samo vihar. ki se je tod razbesnel v orkan in me stresal kakor list sem ter tja, je divjal in bučal in hrumel, kot da hoče premagana gora maščevati svoj poraz. Stal sem v nekaki skledi s premerom 60 m. Točno \ sredini je bila okrogla kotlina, napolnjena z večnim ledom, ki je blestel kot jeklo. Ob robu ognje-niškega žrela so stale okrog preteče postave; človek bi mislil, da so začarane pošasti. Stekel sem nekajkrat po-žrelu, pogledal od vseh strani v neskončno, zevajočo globino, toda kamor sem se ozrl, sam led in sneg. Le proti jugu ležečo ozko progo je mo» goče porabiti za sestop. Bilo je že proti 6. uri zvečer in vulkanski stožec je v zahajajočem soncu delal težko, toda ostro, veličastno senco tam doli po gorah. Zavihtel sem se zopet nazaj j reko ognjeniškega roba, ker pa so bili moji čuti celih 12 ur usmerjeni damo na vzpon, sem izgubil ravnotežje, pa sem se po sreči še. za« grabil za skalo. Ta je imela nekakšno vdolbino in nič boljšega nisem mogel storiti kakor stisniti se vanjo, da najdem nekoliko zavetja pred ledenim, prodirnim viharjem. Blagodejen obču-ttk me je obšel, čeprav so mi šklepetali zobje: kako prijetno bi se bilo tu izpočiti... tako lepo bi se zaspalo .. oči so bile že tako in tako zaprte, bile so polne žveplenega prahu ..., da, da, oči... kako lep je oni rdeči krog, veča se, potem postane spet čisto majhen, mnogo novih kolobarjev priplava zraven, vsi plešejo kolo v pestrih barvah, potem se nagnejo na smejav. zelen travnik, saj to je... Ne Ne... Proč z njimi... zakriči nenadoma nekaj v meni... Napnem vso voljo in odločnost, ki je še v meni. odženem sladke skušnjave in se tako počasi vrnem v resničnost; parkrat krepko potegnem konjak iz steklenice, in moje jasne misli so mi znova pokorne. Vem, sedaj velja. Z mogočnim skokom sem se zagnal iz skalne vdolbine, ki mi je postala skoraj usodna, in sem švignil kakor na smučeh skozi žvepleni grušč. Začudil sem se, kako dobro sem iznena-da mogel držati ravnovesje. Davno je bilo že zašlo sonce, davno sem bil že prispel med skalni prod z velk'nr kameni, toda še vedno sem drčal navzdol in pogosto sprožil kamene in balvane. Sele ko so me obdajale toplejše, gostejše zračne plasti, sem se ustavil in začudeno spoznal, da sem boljše, veselejše volje. Zopet sem stopal cele ure globlje in globlje po neki grapi, in po polnoči sem se nazadnje približal prvim, suhim rovtam. Mesec je osvetljeval pokrajino, da je bila sko-ro kakor podnevi. Kljub temu sem bil zašel iz svoje smeri, sedaj preveč proti zapadu; naj bo kakorkoli, po dolgem tavanju po gorskih hrbtih, brez poti in steze, sem navsezadnje prišel ob petih zjutraj v čajarno, kjer mi je gospodar ljubeznivo pripravil ležišče. Bil sem točno 24 ur na poti. Spal sem samo dve uri, ker so prihajali mnogi mimoidoči gorjanci v kočo na čaj. Vsi so odkrito občudovali moje delo in rekli, da ni še nikoli en sam človek, brez vodnika in ne da bi prenočil tam gori, opravil tako orjaške ture. Praznične volje sem korakal skozi lepo, toplo jutro, in na prastarih ruševinah mostu pri Pelouru sem se odpočil nekaj ur ob vodi in se veselil svojega uspeha. Tam sem našel tudi zanimive okameninc iz dobe savrije¥» kos tako zvanega Amonovega roga. Ali je bilo to gorovje v davnini pokrito z morjem? Svojo okamenir.o sen spoznal za pravo, brez vsakega dvoma. Kako je vendar svet paradoksen... V Pelouru so me obkrožili ljudje in mi pustili besedo. Ko pa sem jim pokazal svoje otekle, odrte in opraskane rrke, so mi hočeš nočeš morali verovati, da sem bil v tem kratkem času zares gori. Čudovito lahko in čilo sem koračil preko grebenov, in zopet sem »KNJIGA O SLADKI SMRTI4 Napisal jo je Georges Barbarin, izšla je v pariški založbi Adyar. Avtor skuša v tej zanimivi knjigi prepričati bralca, da prehod iz življenja v smrt ni bolesten in da se človek po krivici plaši tega trenutka. Toda ali se res bojimo samo določenega hipa? Mar ni to vse tisto trpljenje pred smrtjo — v bolezni ali v nezgodi? In ali strah pred koncem ni pri vsakem živem bitju upor instinkta (nagona) zoper idejo uničenja, zoper neko stanje, ki ga človeški duh niti razumeti ne more? Upor, ki pa v poslednjih trenutkih vselej skoraj popolnoma oslabi. Prav to nam hoče dokazati Barbarin, ko odkriva pred nami kopreno umiranja. Vse, kar nas tako bega ln pretresa ob vzglavju umirajočega je samo krčevita obramba mišic Dobrodelno zadušenje (asf'.kslja) prepreči vse bolečine. Iz pričevanja mnogih zdravnikov, ki so eksperimentirali po klinikah in v bolnicah, je razvidno, da je smrt kakor rojstvo: spanje in pozabi jen je. Doživljaj zdravnika, ki je dospel prav do vrat smrti in čutil tedaj kako mu polagoma odpovedujejo vse čutne sposobnosti, kako se prijetno pogreza v nekakšno penasto, toplo kopel in mu šele proti koncu blažilen hlad jame lezti od nog počasi h kolenom, pripovedovanja različnih samomorilcev in ponesrečencev, ki so jih šele v poslednjem trenutku oteli smrti, in zgledi umirajočih slavnih mož so zgolj dejstva, ki nas morejo pomiriti. Anatole France je, na primer, občutil, kakor da se polagoma razkraja v nič Cle-menceau pa je zaupal Paulu L6vyju: »Smrt kakšno odpočitje!« Da pa dosežeš tako blagodejno umiranje, se ne smeš boriti, temveč prepustiti usodi, kakor da so te anastezirali (omo-tili) Izogniti se moraš boju med ritmom življenja in ritmom smrti. Potem ta fenomen (pojav) postane nagonski in tako lahek каког rojstvo, zatrjuje Georges Barbarin. Z obilnimi dokazili podprto poglavje o smrti po težkih nezgodah kaže <3a v trenutkih a!l dobah dramatične napetosti navzlic nasprotnemu videzu človek tako rekoč &1£ več n« trpi, ker дш je bil udarec vzel ob mesečini dospel v lepo vas Dema* vend, kjer sein se sedaj ulegel v pravo posteljo. Spal sem do 9. ure zjutraj, in ko sem otrdele mišice na nogah s krepko masažo vsposobil za hojo, sem veselo zakolesaril proti Teheranu. V sredo ob petih zvečer sem zavozil skozi mestna vrata, okrašena s kahlastim mozaikom. Moja tura Teheran—Dema-vend—ognjenik—Teheran je trajala natanko 4 dni in 2 uri. A. D. ali zelo okrnil zavest tn razum. Izpovedi ljudi, ki so preživeli najstrašnejše katar strofe, nam potrjujejo to. Pripomnim naj, da pisatelj nikjer ne načenja kočljivega problema onostranstva in se zato s to svojo usmiljeno knjigo, ki malo odkriva skrivnosti človekovega prehoda čez tajinstveno reko Stiks, ne bo zameril nobenemu verstvu in nobeni filozofiji. P. K. TEKST ALI TEST Neumorni hudiček, ki ga francoski pisec Val6ry Larbaud imenuje John le Torrea-dor, mi pa tiskarski škrat, je dostikrat ne-ugnan, neredko tudi duhovit. Hoteč dobiti moža s fronte, je češka zakonščica med svetovnim klanjem brzojavlla na poveljstvo: »Za podpisovanje vojnega poeojila je tvoja neumnost potrebna« (pritomnost = navzočnost se je izprevrgla v pitomost, bedaštvo!). Prager Presse je 31.7.37. poročala, da si je v stoletjih tuje nadvlade pravoslavna cerkev pridobila izredno velike in trajne izgube (Verdieruste = zasluge je zamenjala s Verluste). Namesto tretji (3) maj je v neki pesmi J. Jovanovl-ča stalo Zmaj (v cirilici je 3 in z enako), odtod pesniško ime tega mladinskega avtorja »Zmaj«. Ce pa je neko telovadno društvo škratelj namesto »špartanci« krstil »športanci«, je ostal še dokaj zvest vsebini. Manj prijetna zamena tiči v zvezi: vaša flaška in vaška flaša! Nedolžno razvedrilo nam je nudil dnevnik S. 1.7.36. s stavkom: Abesinsko prebivalstvo je zadovoljno z italijansko opukacijo (opukati = oekubsti). Nekje drugje so hoteli Danila označiti: večni mladenič, toda nebo-digatreba gestrin je vse pokvaril: več n i mladenič! Isti navihanec je zamenjal naslovni besedi v ŽLsu 4. IV. st. 224. Tekst ali besedilo izvira od lat. glagola texere = tkati, pomeni torej doslovno: tkanina, pleten'na. Tew Test pa je angleški naziv, prevzet iz starofranc., to pa iz lat. testum = lončena posoda, rakova lupina. Koren pomeni: biti suh. Ker se v prstenih kožicah delajo razni poskusi, test lahko znači preskus, razsojanje, prebiranje. Za takšen test ali dokaz razhoritoett gre y našemi primeru. fiiko TEHNIČNI OBZORNIK HISA BODOČNOSTI Kdor ed gratii hišo, s« шога раб po erotmeje zajimiatj ca material ka*- tertnjya naj bo hiSa Egrrajeua. KaJtj hita s« Rraili le enkrat r živilu Ju. Za prijeten in varen dom pa so hiši potrebni: trd- SL L ooet obdrSlfivcet toplote, oeamttev ргов poletno vročini u ru(K>bu ter odpornost proti тгешеии. K tem posojam ee je t novejšem {asu pridružila še: varnost pred zračnimi napadi Znano je, da zavisi trajnost zpradbe od trpežuosti e^staviUli delov Saj »o se vzdolž Stoletij ln tieločleti,l upirale zol>u časa le one stavbe, ki so bile zgrajene Iz obsežnih skal SL 2, ali U debelih zidov. Ker ne eahtovamo d« nes od hiše, ki mora biti &evs poceni to nagle Ncmeouu k UajuoeU, U*wai &a пфа porabnost, proetonioRt tn rarnost pred črednimi napadi a treuutuuiiu povoiki zračnega tlaka, bi naj bila hlAa bodočnosti zgrajena povsem iz jekla. Doklej se je namrsč trd-noet hU nehala pri strehah, ki so bile iz lasa. Uvod ▼ gradnjo jeklene hiše pomeni zgrad-dba. ki jo naj čitatelju prodo^ijo naše slike. Na prvi sliki vidimo povssm razločno jekleno ogrodje iz valjanega žejeza, aa dru-gi pa del strešnega rftola. Strešni stol iz jekla De potrebuje več povprečnih nosilcev. Z ta kovicami in zagozdiiani združeni nosilci ne občutijo teže strehe, čeprav Je ta še — SI. 3. lorej vendarle ndka] starega! — zgrajena ta lesenih latev in krita г opeko iz škriljsvca. Zato se povsem izdelala biša tglej sliko 3) ne razlikuje v ničemer od običajnih h-iA. Vsa konstruktivna gradnja je skrita v 32 cm debelih zidovih, ki jih z vnanje plati pokriva 7 cm debela Usena plasL Vrata hiše eo iz jekla; med njimi so [ovbein zrako-tesna vrata v kloti, v kateri naj bi našli prebivalci zavetje pred plinskimi napadi. — H koncu je treba omeniti, da je gocipodarnoet opisane hiš? še izredno majhna. (trna) Slepi atenski glasbenik T;amourcis je iz-našel novo glasbilo, ki ga je nazval poli- kord. Velika re7 če jim projiciramo na zid Najugodnejšo projekcijo bi imeli na navadnem p^ pirju za umetniški tisk. Povečalniki z mlečnim steklom dajejo bolj mehke slike nego povečalniki a kondenzoriem Marsikatera majhna nesnaga ln praksa v negativu se v povečavi sama od sebe zabriše. Toda računati moramo s tem, da Izgubimo pri prehodu skozi poldrug do 3 mm debelo mlečno steklo 60 do 70 odstotkov svetlobe, med tem ko nam kondenzor maiodane vso svetlobo žarnice koncentrira na negativ. Pri osvetlitvi se to silno pozna. Tudi v tem primeru, če uporabimo po! matirano aH opalno žarnico v zvezi s kondenzorjem (s čimer dobimo bolj mehke pozitive, ki se Jim ne pozna vsak prašek na negativu), so osvetlitve neprimerno krajše, nego če uporabljamo mlečno steklo, ker Izgubimo po Edru povprečno le 15 odstotkov svetlobe. ★ Foroklub Ljubljana: V torek in pe*ek zvečer ▼ klubskem lok»!u oblama članska večera. Krajevna skupina FotokluPa Ljubljana na Jesenicah! V soboto 25. t. m. ima g K. Kociančič skioptično predavanje »Deset let s fotografsko kamero«. 120 diapoz* tivov. Fotografski od«ek ioštamske podružnice SPD. rabi ni ioStaniske amaterje in ostalo občinstvo na zanimivo skioptično predavanje. Ici ga bo imel g. K. Kociančič iz Ljubliane v toiek 26. t. m. ob 20. v dvorani tukaj* intega kinematografa. Fofoklub Maribor: V četrtek 28. t m. zvečer r m* Sčanski loli novo skeptično predavanje g. K- Kocjan čiča. Vabljeni rudi pruatelii kluba. V »P h o t o g r ap b i e f ii r A 1 ! e«, 7. itevilka, da ie W. Remmel praktična navodila u prisebno »no-man je (snapshots). Zanimiv je tudi članek, kaj zahtn-varno o moderni ročni kameri. »D e r S a t r a p« se odlikuie letos predvsem z več« imi io Itevilnetšimi slikami nego prei. toda v aprilski tevilki najdei tudi kakten strokovni nasvet, ki ti bo koristil, če delai s Voigtlandenevim materialom. Omembe ie »reden Kestnerev članek, kako doseže! S naiboli preprostimi pripomočki motiv v svetlem kroge aa temni plot k vi. »Foto Beobachter« je posvetil svojo 4. St. fotografiji v Avstriji in tu ie na'zammiveiii članek, ▼ katerem poroča Michael NeuroOller o bistvu in deloqr-nih načinih svetovno ?namcnilt »iole ir Linza«. Linca-ni imato v marvčem povsem drugačen način dela, nego smo navaieni pri nas Skupnih izletov tam ne po?najo, ker »e bote posnemania pri snemaniu, upoštevalo najbolj kamere večiega formata s stoialom in tehniko S mehčalom (»raehkoriscem«) Da ie mogoče tudi na ta, nekam starokopitm način ustvanati neprekosliiva dela, v« vsak. ki po7na linško iolo. Tudi drugače vsebuje ta številka Knappove revije za liroko amatersko maso mnogo zanimivega in pred vsem dosti odličnih slik. Zelo obSimo poročilo o novostih za kinoamaterie na zadnrem setmu v Lipskem podan aprilska Itevilka »Kino A m a t e u r • a «, ici gi izdata berlinska Založba Pbotok»no. Me^čnik ie dobil letos novega urednika, R Ottwila Maureria. ki kaJr precej »empera^ menta m volie, da bi dal temu mesečniku isto tako aovo vsebino. Maihno, roda vsebinsko relo bogato in po odličnih Htprodiiknjah e bakrottsku poseb* omemba vredno revijo »D er P a r u t z K r e ' s« irdaja tvrdka Pe-mtz za svoie odjemalce. List zasluži pozornost tudi zavoljo svo»e originalne runanie oblike Med nieoimi Sodelavci srečamo v **dni< ftevilki HerH^rft $tarfceit In Preda lullarka, znamenje^ da џ 4vomcse£mk taš »Ainih дд fiiial FILATELIJA Nove znamke po vsem svetu BURMA: Nove zmaimke Britanske Indije a sliko kralja Jurija VI. so dobile zdaj tudi pretisk »Burme«. Serija obsega vrednote po Vi, 1, 2, 2Уг, 3. 3»/«, 4 in 8 anov ter po 1, 2, 5 in 10 rupij. CURACAO: Ker je Nizozemska podaljšala svoje redne letalske linije do Zapad-ne Indije, je izdala ta nizozemska kolonija tri letalske znamke s sliko Merkurja. Znamka po 15 centov je sivo sinja po 25 centov sivo rjava, po 50 c. pa rdeče lila-eta. DANSKA: Frankovna znamka po 30 oerov v rjavi barvi je dobila pretisk »POSTFAERGE«, in bo zdaj služila za paketno portovno znamko po 50 centov. ECUADOR: S sliko zemljevida je izšla posebna dobrodelna znamka po 5 centa-vov v karminasti barbi. Njen izkupiček Je namenjen obubožanim farmarjem. FRANCOSKA GVINEJA: Izšla je nova serija znamk, ki obsega vrednote od 2 centimov do 20 frankov. Sliko domačinov, ki pletejo košare, kažejo opečnato rdeča znamka po 2 oentina, sivo vijoličasta po 3 c., zelena po 4 c„ karmlnasta po 5 c., stoje zelena po 10 c. 1 ndjavo vijoličasta po 15 c. Slika naselbine črncev je na živo karminasti znamki po 20 c., na sinje zeleni po 25 c., na sinje vijoličasti po 30 c., na zeleni po 35 c. in na rdeče rjavi po 50 c. Slap vidimo na znamkah po 55 c. v sinji barbi, na zeleni po 65 c., na lil&sti po 80 c., na rdeči po 1 frank to rjavi po 1.50 fr. Na vseh cstalih vrednotah Je skupina zamork, in sicer na ultra-marinasti znamki po 1.75 fr., na lilasti po 2 fr. sinje zelen, po 3 fr., staje lilasti po 6 fr., temno zeilani po 10 fr. in rjavi po 20 fr. — Razen teh frankovnih znamk je izšla tudi nova serija portovnih znamk s sliko urojenca. Vrednote so naslednje: vijoličasta po 5 c., karmlnasta po 10 c., zelena po 15 c., rdeče rjava po 20 c., lila-ata po 30 c., rjava po 50 c., sinje zelena po 60 c., rdeče rjava po 1 fr., ultraimarl-nasta po 2 fr. in črna po 3 fr. GIBRALTAR: Izšla je nova serija znamk. Obsega tele vrednote: lilasto in rdečo po 6 pennyjev, olivno in črno po 1 Sellng, rjavo in črno po 2 š., karminasto ln čmo 5 š., sinjo in črno po 10 š. ter oranžno ln rumeno po 1 funt. INDIJA: Znamka po 1 an s sliko kralja Jurija VI. je dobila tudi pretisk »Service« ln je bila na ta načia Izpremenjena v uradno znamko. JAPONSKA: Izdana je bila nova rjave karmlnasta barva po 14 senov. JUŽNA RODKZTJA: Izšla je frankovna enamka po 3 реппује s sliko Viktorijinih slapov ln napisom -»Poatage & Revenuec ZnamJca je svetlo sinja. MAURITTUS: Izšla 1e nova serija znsmk S naslednjimi vrednotami: dvo čmo pa X centa, zeleno po 4 c.. vijoličasto po 5 c., karminasto po 10 c., rumeno po 12 c.. sinjo po 20 c., temno sivo po 25 c., rjavo po 1 rupijo, svetlo sinjo po 2.50 r., bronasto zeleno po 5 r. in rumeno po 10 r. NORVEŠKA: Izšle so nove frankovne znamke, in sicer samo najvišje vrednote: temno sinja po 1.50 krone, rdeča po 2 kr. in vijoličasta po 5 kr. — Razen tega Se nove službene znamke; vijoličasta po 5 oerov, rjava po 25 oe. Hlasta po 35 oe., sinje zelena po G0 oe. in sinja po 100 oe. NOVI ZELAND: Poštna uprava je pre-tisnila frankovno znamko po 2 реппуја v oranžni barvi z napisom »Offlcial«. POLJSKA: Za 150 letnico ameriške ustave Je izdala poljska poštna uprava milijon znamk po 1 zlot Na znamki Je kip Svobode ob vhodu v newyorško pristanišče razen tega pa še kip Kcsciuszka, Paina ln Washingtona ter ameriške zvezdnate zastave. REUNION: S sliko letala nad gorsko cesto je izdala poštna uprava te francoske kolonije štiri znamke za letalsko pošto. In sicer temno sinjo in rdeče rjavo po 3.65., rjavo in škrlatno rdečo po 6.65 frankov, temno rdečo in sinje vijoličasto po 9.65 fr. ter temno rjavo in rumeno zeleno po 12.65 tr. RUSIJA: S sliko delavke je izSla sinja znamka po 10 kopejk, s sliko Lenjina pa črno sinja po 40 . — Za vrnitev Papanji-novcev s Severnega tečaja so izšle posebne spominske znamke, ln sicer: vijoličasto rjava po 10 kopejk, črno sinja po 20 k., sivo zelena in temno rdeča po 40 k ter kamnito asta ln črna po 60 k. Znamke so zelo lepo izdelane. SALVADOR: Poštna uprava Je Izdala sinjo znamko po 5 centavov s sliko I. S. Ca.nasa, ki je izšla v spomin na prepoved prodajanja sužnjev, s pretiskom nove vrednosti »3«. ST. VINCENT: Za to kolonijo so Izšle nove znamke. Serija Ima naslednje vrednote: sinjo in zeleno po % реппуја, rdeče rjavo in sinjo po 1 p., rdečo ln zeleno po 1% p., škrlatno ln sivo po 2 p., sinjo ln črno po 2У* p., škrlatno in rumeno po 3 p, rdečo in črno po 6 p., zeleno ln škrlatno po 1 šiling, škrlatno in sinjo po 2 š. zelenkasto in karminasto po 6 i. ter črno ln vijoličasto po 1 funt. VELIKI OTROCI Na svetu so ljudje, ki sta jim priroda in način njihovega življenja vcepila nenavadne lastnosti. Iz knjige raziskovalca Genlna, »Daljni otok«, posnemamo vtise ln doživljaje s potovanja po otoku Balu. — Malajci, pravi pisatelj, so veliki otroci, zaljubljeni v svoje sonce. Ure ln ure prečepe na tleh ter zro v zelenje kokosovih palm. Z neko ubrano pesmijo Štejejo orehe in ko jih naštejejo sto, vtaknejo med zobe neko žvečilno stvar ln pesem Štetja se prične znova. Mnogo, premnogo je palm na otoku in Se več je orehov. Tako poteka življenje Malajcu ln ni mu mar za krasne palače, ko lahko prebije tople južne noči pod svojimi palmami. Cemu bi se trudil ln delal, ko mu tako rekoč zraste sadež v usta. Palma ne terja od njega ne gnojenja ne nege, vse preskrbi sama. Brezskrbno lahko spi pod drevesom, ki mu leto za letom donaSa nekaj dolarjev izkupička. In dolar — saj to je že celo premoženje za Malajca! Za sto-tinko te vrednosti si kupi že cel sveženj banan, zemlja mu rodi riža dovolj za vso družino. Malajci so najmanj delavno ljudstvo pod soncem. Častihlepja ne poznajo. Prirojena zadovoljnost jih varuje pred lastnostmi, ki jih zahtevamo od vrlih ljudi. Kadar mu zmanjka Jedi, leže ln zaspi. Težko Je tem ljudem kaj dopovedati. Njihovi neizurjeni možgani sploh ne utegnejo misliti. So dobrohotni, če jim pa kdo kaj ukaže, kratkomalo ne razumejo ničesar. Slednjič se človek naveliča dopovedovanja in napravi rajSi vse sam, da se ne jezi in vznemirja po nepotrebnem nad njimi Malajci ne poznajo prepira. 2ive med seboj kakor velika družina. Slepo so vdani ln pokorni najstarejšemu članu. V Soerabaji je zašel malajski deček pod voz. Kolesa so šla preko rjavih nog. Nesreča se je dogodila pred hišo staršev. Ženske so zakričale, koj nato je bilo vse tiho. Oče Je prišel bled lz koče. Potegnili so dozdevno mrtvega dečka s ceste ln ga odnesli v kočo. Nobena beseda, noben pogled. Ljudje so se bili zbrali okrog avtomobila. šofer je vso zadevo pojasnjeval: deček je pritekel naravnost lz koče pod avto. Ljudje so ga poslušali in se odstranili, brez besede. Pristopil je tudi bos policaj, s krivo sablo. Ni si znal pomagati, tekel je v kočo, pa spet nazaj k avtu. Tudi iz njegovih ust ni bilo očitka. V družini se je zgodila nesreča — le na to so mislili, na krivca ne. Nekoč sta se zaletela dva malajska kolesarja. Z vso silo. Zletela sta vsak na drugo stran poti. Ko sta se končno z vsem naporom dvignila, sta se približala drug drugemu ee režala v obraz, zadovoljna, srečna. Zgodilo se Je to v velikem mestu, kjer niso ljudje več tako brezbrižni In so zamenjali svojo nekdanjo ravaouu&noet z občutljivejšimi živci. Ravnodušnost ln hladnokrvnost Malajca pripravita Evropca večkrat v obup. Slednji ne more razumeti, kako da so ljudje tako zadovoljni v svojih bornih kolibah, medtem ko si postavljajo tujci z dobičkom njihove zemlje krasne palače. Samo kak filozof se more vprašati, bi 11 ne bilo bolje, odpovedati se vsem vrlinam civilizacije, če bi mogel vsak človek tako brezskrbno ležati pod palmami in pevaje preštevati kokosove orehe. . . —lne STAS LONDONSKIH REDARJEV Odlok londonske policije (Scotland Yard), И Je Izšel nedavno, je skrčil od S čevljev 9 palcev na 5 čevljev 8 palcev — približno 1 m 79 na 1 m 76 — najnižjo postavo za prestolniške policaje. Odlok pojasnjuje, da Ima v današnjih okoliščinah redarstvo številne naloge, pri katerih telesne vrline 'Л razumnost dosti več zaleŽejo nego veličastna postava. PRAKTIĆNE NOVOTE Potopilnl grelec na lastnih nogah Električni potopi ln i grelci, ki hitro segrevajo manjše količine vode za čaj, kavo, britje 1. t. d., so zelo priljubljeni Imajo le to senčno stran, da je treba paziti na pra- vočasno odklopitev toka, da ne bi delovali na suho, kajti v tem primeru je njih učinkovitost brez haska. Razen tega pa se z majhno posodo radi zvrnejo. Sedaj pa so Izumili grelec, ki se ne prevrne in ki ne more pregoretl zavoljo nepravilnega ravnanja. Stoji tako rekoč na lastnih nogah in se odklopi sam o pravem času. Grelec je zasidran v nogo lz litega železa ln se ne more prevrniti. Z izoliranim ročajem opremljena cev obročastega kurilnega telesa je krajša nego noga. tako da visi kurilno telo vedno prosto nad površino ln ne pride v dotiko s stvarmi, ki bi ga pomaza-le. Tudi vhodišče priklopne vrvice v sto-' jalno nogo je zavarovano pred vsemi škodljivimi vplivi. Posebna prednost 1e ta. da se priprava sama izklopi, čim dvigneš grelec lz posode ln s tem tudi stojalo. Klin na dnu noge skoči pri tem ven ln izključi tako tok. Ce hočemo tok spet vključiti, moremo to storiti le na ta način, da obrnemo vključilo ln postavimo pripravo pokonci, tako da se spodnji klin pritisne navzgor. Celo če smo pozabili potegnit) vrvico 1* vtikalnika, se na ta način prepreči nevarnost ognln ali predčasnega uničenja kurilnega telesa. ZA BISTRE GLAVE 390 Igra s kartami Iz Sopa 32 kart daš Izvleči eno karto. Ce hočeš ugotoviti, katera je, seštejeđ vrednosti vseh drugih kart, pri čemer računaš za kralja 4, damo 3, fanta 2 Ln asa 1. Ostale karte štejejo po številu svojih točk. Kako sedaj ugotoviš Iz vsote vrednost karte, ki so jo izvlekli? 391 Avto na razpotju Avto se je pripeljal do križišča, na katerem je bil kažipot z napisi za ceste na vse Štiri strani. Na žalost, je bil kažipot na tleh. Toda vozač si je znal pomagati. Kako? 392 Hruška in jabolko Paradižnik in dve slivi tehtajo toliko, kolikor ena hruška, šest sliv toliko kolikor en paradižnik, in dva paradižnika toliko, kolikor eno jabolko in dve slivi. Katero sadje in koliko moramo dodati eni hruški, da bo tehtala toliko, kolikor eno jabolko T 393 Krogla lz peska ln olja Stara knjiga pripoveduje o šoli, v kateri so učence učili fizike s praktičn:mi primeri Tako so dali nekemu učencu kroglo, ki je bila zgnetena iz peska ln olja. Rekli so mu nato, naj ta pesek in olje loči brez posebnih kemičnih pripomočkov drugega od drugega. Kako je to nalogo rešil? Rešitev k š t 389 (Pogača) Rez vodi vzdolž kroga, ki je zarisan r kvadrat. NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TTSKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN J F. RAN. JUredniitvo ln uprava v Ljuhljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din L—t so raznnftaUlh dostavljeno Din 6. BČ % A и H PROBLEM ,237 ^ A. Frilling, Essen »Deutsches Schachblat« 1938 Mat v treh potezah Rešitev problema 236 L Da6—c6, b3—b2(a) 2. Sf4—e6 mat 1. . . Ta4—d4(b) 2. Ff4—g2 mat 1. . . Sd7 poljubno (c) 2. Dc6—f6 mat REŠITEV KRIŽANKE AEROPLAN V ŠTEV. 14 Vodoravno: vetromeri, kanon, РТГ, velgorje, rep, karat — N a v p i k : vi, že, Rap6, Ra, Montgolfier, moto, pa, en, oj. — Za nagTado je bila izžrebana Jožefa Šentjur c, Celje.