—   203   —
Poskušnja stare slovenšine po Ipavskim in Primorskim*
Spisal Matija Vertovc *).
Med Malfalkonam, ki je bil beneški, in laškim Gradišem, segne dolajni Kras skozi, in na tem koncu, tedaj v sred Lahov cvete še lepo cista slovenšina. Slovenski in Furlanski pastirji večkrat vkup pasejo, Kraški fan-tinci se navadijo furlansko, Furlanski pa ne slovenskima. Na tem suhim končiču so imeli per neki ženitvi veliko lebengo. Ženin je bil povabil na svojo plat kerst-niga nonca in nonco, dva strica in eno strino, tri tete in dve vujni. Pripeljali so leti seboj svoje bolj odrašene mlajši, de je imel ženin nn svoji plati5bratanov in6se-stričin, je imel tedaj od svoje strani 11 stemičev. Strina je bila tudi seboj pripeljala eoiga bratranca in ena vujna neko sestričnico. Na nevestni plati sti bili nar popred dve družici, sosedovi hčeri; ker je nisti znale prav oplesti, jima je rekla: delajti kakor hočeti *), ne bo prav; nevoljna je poslala h krušarjevim, in krušarica je vadle prišla, je prinesla eno pogačo v prinos, jo je po nje misli oplela , in ji prav vstregla. Prišla sta bila tudi dva nevestna vujca, eden leten je seboj pripeljal eniga pasterka in tri pasterke, drugi pa svojiga zeta, ki je bil vdovec. Prišla sta tudi dva nevestna svaka, eden s svojo ženo in z očetam, ki je bil že star, pa se tako čverst, de je prav saldo 2) plesal. Drugi, ki je bil že očem šterih mladih otrok, je pustil svojo drugo ženo doma, ki jim je bila tedaj tudi že mačeha, de bi jih bila varovala. Tudi je bila povabljena ena še živa etrina s svojima rejcama ; svojih botrov pa, ki so nevesto v kerstu deržali, ni bil nje oče povabil, vstavil je bil na mesti nekiga Krajnca 3), ki je že večkrat pri njem polnil. Godcov so imeli dva peskica, dva trobica in tri skantarje. Lebengo so deržali na borjaču pod enim oreham; negmašne otroke so vun zapodili, ravno tako eniga prav sitniga berača, ki je nevoljno in klavorno vun
grede  rekel:   so   pravi   lebarji, —   vse  bodo   zalebali!
Pav resnici, kar Kras stoji, je ni bilo še na njem take
lebengel    Dosti je bilo prijatlov in žlahte 4)   skupej in
prav veseli so bili.
*) Z veseljem smo našli med starimi rokopisi Novicam namenjenimi pričujoči spis našiga nepozabljiviga Verto v ca, kteriga berž podamo svojim bravcam. Spisal ga je slavni mož 28. rožnika 1844.                                               Vred.
') »Delajti, kakor h očeti« je ženski dvobroj (dual), ki se pri nas med Ijudstvam sliši. Če rečem, »sti delali«, je ženski dvobroj, — če pa rečem »ste delale« je ženski višebroj (plural). Kakošen razloček je med »delajti, kar hočeti, ne bo prav« in pa med »delajte, kar hočete, ne bo prav«. Ali ni poslednje moški in ženski višebroj? — Nikar ne zametujmo le-pjh in važnih svojost slovenskima jezika!
2)     Saldo, izverstno , valde.
3)    Kraj ne a, to je, vinskima kupca.
4)     Zlahta ali sorodovina (Vemandtschaft) iz nemške besede
Nevesti so bili že pred povedali, de ženinovi so prav bogati, de ravnajo 50 ovac, in 10 žvinčet, in de redijo par volov za mesnico; tudi so ji rekli, de ženin v vasi pri pilu stanuje. Od dalječ je bila tedaj že sama njega hišo po pilu spoznala. Kadar so jo noter pripeljali, je našla v hiši tašo in babico , — Ust in dedič sta bila že odumerla, — štiri devirje in zvične; vsem se je bila dobro odrešila; devirčkam in zvičencam je to dopadlo , in so se prav veselili, de bodo nevesto imeli. Ker sta bila dva devirja že vun oženjena , se je taša zlo veselila, de je že tretjo nevesto dobila, rekla ji je vadle po tem, ki ji je bila napila, in ko so ji bili kolen-čiča, to je, dečka na kolena položili: s sercama pri-vošim, de kakor sim bila, in sini še svoji taši — de bi tudi ti meni bila 35 let nevesta, in jest tebi taša! Bog daj dobro zdravje! Potem jo je serčno objemala in peševala.