Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Slomškovem trgu št. 1. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno. S>. in lO. štev. V Celju, drse 20. o let o ra 1924. Leto II. Kažipot po Halozah. Haloze so gore, Sv. flna je brez nje in vse vince rode. (Narodna) (''.e se vozimo na progi Pragersko-Čajcovec, vidimo na. južni strani Ptujskega polja od Boča pri Poljčanah in Donačke gore pri Rogatcu pa tja doli preko Zavrč nebroj malih in večjih, precej navpičnih gričev, kojih severna stran nam kaže gozde, a njih južne lege so zasejane z vinsko trto. In te z ozkimi dolinami vezane griče skupno imenujemo Haloze. Haloze so torej obrobljene na zahodni strani od pogorja, Boča in Donačko gore. Na jugu in jugovzhodu preidejo brez prave vidne meje v Hrvaško Zagorje in Varaždinsko ravnino, na vzhodu se dotaknejo Drave, proti severu jih pa obdaja Ptujsko polje. Od kod ime Haloze. Nemci rabijo za Haloze ime »Kolios«. Zato so nekateri mnenja, da izvira označba »Kol-ios in >'Haloze« iz latinske besede »Colles* (griči). Pleteršnikov slovar pa nam pove, da pomeni beseda ha-loza* ‘ grmičevje (Gestriipp). Grmičevja je v Halozah so danes dovolj. Pred vpeljavo kulturo vinske trte pa je bilo brez dvoma samo grmičevje, torej haloza in od tod bo izvirala tudi •slovenska označba »Haloze«. Nemška »Kollos« pa bo menda že imela svoj početek v latinski »Colies«, s katero besedo so Rimljani označili gričevje Slovenskih goric in Haloz. Haloze delimo v Spodnje, Srednje m Gornje Haloze. Spodnje Haloze imenujemo vzIukP ni del, ki tvori župniji Zavrče in Sv. Barbara, to so politične občine- Za-vrče, Turški vrh, Gorenjski vrh, Gradišče Sv. Barbara, Gruškovec, Sv. r izabela in Slatina. Tu je približno 'b(' ha vinogradov. Srednje Haloze zavzemajo župni-j° Sv. Andraž v Leskovcu, hriboviti del župnije Sv. Vid pri Ptuju in del župnije Sv. Trojica v Halozah do cesto, ki pelje iz Ptuja v Krapino, torej občine: Veliki Okič, Skorišnjak, Velika Varnica, Leskovec, Dravce, Vareja, Gruškovje, Sediašek in Podlehnik. Ta odsek ima nekako 668 ha vinogradov. Gornje Haloze se imenuje ostali zahodni del v župnijah: Sv. Trojica, Ptujska gora, Majšperk, Stoperce, Žetale in Makole. Tu so polit, občine: Nova cerkev, Sv. Trojica, Polena, Ptujska gora, Majšperk, Sv. Bolfank, Stoperce, Kočice, Dobrina, Nadole, Žetale, Čermožiše, Sv. Ana, Jelovec, Dež-ao in Hrastovec. Vinogradi tu imajo površine okoli 520 ha. V-Spodnje Haloze je dovoz iz Ptuja proti jugovzhodu (11 km) in iz Moškanjc (6 km) do borlskega mosta črez Dravo. Tam se cesta cepi; ena vodi proti jugu k Sv. Barbari v Hal. (16 kilometrov od Ptuja), ona ob Dravi pa v Zavrče (17 km od Ptuja). V Srednje Haloze se pride iz Ptuja preko dravskega mosta po cesti broti jugu, ki vodi v Krapino in ki se Par streljajev za turniškim gradom deli. Na levo je cesta v Št. Vid (7 km) in Leskovec (15 km), na desno pa v Podlehnik (10 km), Novo cerkev (12 kilometrov) in Žetale (22 km). V Gor. Haloze vodi ta slednja cesta in pa ona, ki se odcepi od nje že na Bregu pri Ptuju in ki krene v jugozapadni smeri proti Ptujski gori (13 kilometrov) in Rogatcu (30 km). Zemlja v Halozah je iz tercijerne dobe, po večini lapornata. Glinasti in apneni lapor prevladujeta, prvi da. prav rodovitno zemljo. Manjši obseg zavzema peskoviti lapor, ki je sicer manj rodoviten, a vina v teh položajih so posebno stanovitna in fine kako-\ osti. V spodnjem-in gornjem delu Haloz se nahaja tudi apnenec, iz katerega žgejo apno. V Gornjih Halozah so še precejšnje plasti pesnatega kamna, ki ga izrablja kamnoseška obrt. Zanimivo je, da ima tu v nekaterih krajih ta kamen izrazit duh po petroleju. Tamošnje krajevno ime »Sveča« bo bržčas s-tem dejstvom v zvezi. sta Zavrče in Sv. Barbara, ki tvorita izhodišče za obiske vinskih kleti. V Zavrču je pošta s telefonsko in brzojavno postajo. Pri Sv. Barbari pa je navadni poštni urad. T obeh krajih sc dobre gostilne s prenočišči za tujce, kjer se dobe tudi informacije glede zalog in cen vina v okolišu ter glede eventualnih k opcijskih posredovalcev. * Drugih večjih vasi tu ni. Po dolinicah so tu m tam posamezna manjša sela, vrhi gričev pa so posejani z malimi kočami, vin icari jam j, s hrami in klfetmi. Vmes stoje tu v večjih, tam v manjših presledkih gosposke hiše s svojimi pritiklinami. Na izglednih točkah je videti majhne cerkvice, podružnice završke in barbarske župnije, tako n. pr. Gl. Janj: v Gorenjskem, Sv. Mohor v Turskem, Sv Ana v Velikem vrhu. Sv. Florijan na Mejah in Sv. Llizabeta v L’ohorju. Znamenita sta še grada Zavrče in Bori, posebno zadnji, ki stoji ob Dravi na precej visoki, strmi pečini ter ima lep razgled po celem ptujskem polju in preko njega. Bila sta nekdaj lastnina zgodovinsko znanih grofov Tatenbachov. V srednjih Halozah prevladuje v kmečkih vinogradih beli ranfol. So pa tudi zastopani v precejšnji množini posip, laški rizling in žlahtnina. Na to sledijo, silvanec, belina, beli burgundec, traminec, rulandec in razne črne vrste. Vino iz teh goric je sicer lažje in nekoliko bolj rezko od onih iz V nižjih haloških legah pa prevladuje ilovica (v šali haloški »biks«) kot posledica razkroja laporja. Glede kakovosti vina imajo najboljši sloves Spodnje Haloze. Tu prednjačita v vinogradih posip in laški rizling, so pa tudi v precejšnji meri zastopani silvanec, žlahtnina, beli burgundec, rulandec, traminec, drobni rizling in pa od nekdaj domača belina cer beli ranfol. Tudi muškatelec ni redek. Redkeje so črn inske vrste kakor: modri burgundec, portugalka, modra frankinja in kaverna, iz katerih navede prav dobro in iskane črnino. V večjih, naprednejših obratih se vino pripravlja po grozdnih vrstah. Ta sortirana vina se odlikujejo po izrazitem, posameznim vrstam lastnem bukeju, po svoji oglajenosti in Spodnjih Haloz ali je ipak prav pitno in posebno primerno za poletni čas s slatino. V takoimonovanih gospodskih vinogradih je tu manj ranfola in beline, zato se ta vina, posebno ako so sortirana, bliža jo v kvaliteti onim iz Spod. Haloz. Vinske cene povprečnih vin so v Srednjih Halozah istodobno vedno za približno 20—25 odstotkov nižje od onih v Spodnjih Halozah. Ko se zaloge v Spodnjih Halozah izčrpajo, prične porast cen v Srednjih Halozah. Cene pri kvalitetnih vinah pa se znatno ne razlikujejo. Večji kraj v Srednjih Halozah je moči ter so zelo porabna za steklenice. V manjših obratih se odbira le črno grozdje, kjer ga je. Ostalo pa se stisne takoj po trganju in da prav pitno, v toplih letinah zelo močno namizno vino. Cene se gibljejo pri navadnih namiznih vinah od 5 do 8 Din, pri sortnih pa od 6 do 12 Din za liter. Znameniti vinogradi so oni štajerske hranilnice v Gorenjskem in Turskem vrhu, Murkovičevi v Hrastovcu, Miheličevi in Ulmovi v Goriča-ku, Turskem in Ijelskem vrhu, Wib-. merjevi v Hrastovcu in še mnogi drugi. Znane kleti so Markovičeva, Miheličeva, Vukova in Ulmova v Zavrču. Blasova in Gnilšekova pri Sv. Barbari. Glavna kraja Spodnjih Halozah Leskovec s pošto Sv. Andraž v Halozah na cesti Ptuj—Trakoščan. Tu sta dve gostilni s prenočišči za tujce in dve vinski trgovini. Ne daleč od Leskovca stoje na 504 m visokem hribu ob hrvaški meji 2 cerkvici, Sv. Avguština in Sv. Magdalene. Ta točka nudi krasen razgled po celili Halozah in Ptujskem polju. Ni žal onemu, ki se povzpe na ta vrh. Užitek razgleda mu obilno poplača ta mali trud in eventualno zamudo časa. Najznamenitejše so v Srednjih Halozah gorice in kleti Štajerske hranilnice v Podlehniku ob cesti Ptuj— Krapina. Ker so v teh kleteh sortirana vina iz vseh delov Haloz, je možno tu Sv. Janž na Gorenjskem vrhu v Spodnjih Halozah. Janški vrh v Gornjih Halozah, tudi dobiti sliko kaj premorejo, oziroma kaj se lahko doseže na kvaliteti vin v Halozah. Tamkaj vzorno napravljeni in oskrbovani nasadi in umno urejene stiskalnice in kleti z vsemi kletarskimi pripomočki, kakor tudi ostalo gospodarstvo nudijo obiskovalcu mnogo poučijivega. Razvem tega je v okolici Podlehnika mnogo lepo urejenih vinogradnik posestev. Ne daleč od Podlehnika je selo Nova cerkev, kjer je gostima s prenočiščem za tujce. Gostilničar je stara haloška korenina, ki stresa dovtipe kakor z rokava. Od tod je izhodišče za obisk Srednjih in Gornjih Haloz. V Gornjih Halozah najdemo iste vinske vrste kakor v. Spodnjih, ki dado sicer nekoliko manj močna, pa pri pravočasni trgatvi in pravilnem kletarjenju izborna kvalitetna vina. Napaka tega kraja' je, da kmečki vinogradniki prično prerano trgati. Tudi kletarstvo ni v splošnem na istem višku, kakor v Spodnjih Halozah. Ko se odpravijo ti redostatki, bodo vina iz teh krajev skoraj enakovredna onim iz Spodnjih Haloz. Cene vinom se gibljejo v istih smereh kakor v Srednjih. Halozah, včasih jih celo nadkriljujejo. Bolj znani kraji tu so Ptujska gora, Žetale in Makole. Vsak teh krajev ima pošto in gostilne s prenočišči za tujce. Omembe vredno so tudi vasi: Majšperg, Naraple in%Stoparce, v katerih je mogoče tudi prenočiti. Ptujska gora je znana, letno večkrat dobro obiskana romarska božja pot. Jz cerkvenega stolpa ima obiskovalec lep razgled po Halozah, Dravskem polju, Slovenskih goricah in na Pohorje. V letu 1474. so Turki grozovito gospodarili na Ptujski gori, svoj pohod so leta 1493. ponovili, iver je bil zopet ravno sejmski dan, so mnogo ljudi polovili in odpeljali v sužnost. Nekateri. Turki pa so dobili tedaj tako dopade-nje do teh krajev, da so ostali za vedno tu. Rodbinska imena na vznožju Ptujske gore, kakor: Mustafa, Karo, Predikaka, Hasenmali. Sagadin in Turk pričajo o tem. Zanimive točke v Zgornjih Halozah so še: Sv. Duh na, Rodnem vrhu, Sr. Boi'fenk nad Narapiom in Sv. Ana nad Stopercam. Sv. Ana kraljuje torej v Spodnjih in Gornjih Halozah, kakor to omenja uvodno beležena narodna pesem. Iz Stoperc vodi prijetna pot na 883 m visoko Donačko goro, ki nudi daleč naokrog diven razgled. Pred-vsem je tu krasen pregled vseh Haloz in preko njih po Ptujskem polju, po Slovenskih in Ljutomersko-ormoških goricah, pa tja gori preko Vildona in Gradca do Semernika in Snežnika. Pri čistem ozračju se vidijo preko Prekmurja ter Medjimurja ogerske planjave in se svetlika Blatno jezero. Tu pregledaš s številnimi plemenitaškim! dvorci posejano Hrvatsko Zagorje z Ivanjčico in Medvednico pri Zagrebu, preko Posavja Dolenjsko do Uskokov ter Savinjske in Solčavske planine. Med Urško in Pohorjem se ob jasnih dneh baje pokaže tudi z večnim ledom Pokriti vrh »Velikega Zvonarja«. Prekrasne pokrajine z neštetimi selišči, ‘ cerkvami, gradovi in razvalinami ti pričara pred oči tu razgled. \ s a prometna pota iz Haloz težijo po večini proti Ptuju. To mesto je nekako trgovsko središče za Haloze. Tu imajo tudi nekateri haloški vinogradniki svojo vinske trgovino, znano pod imenom Vinaria«.-Tamošnje gostilne in vinske trgovine se zalagajo skoraj izključno s pristno haloško kapljico. Haložani so veselo, ' k šalam nagnjeno, sicer nadarjeno ljudstvo, skromno in zadovoljno v pomanjkanju. razkošno, oziroma razsipno v obilju ter gostoljubno do pretiranosti. V stanu so pri slabi hrani napeti svoje telesne moči do skrajnosti in biti vseeno dobre volje. Posebno jih veseli petje in godba in je že njih govorica pojoče narave. V žlic pomanjkanju in trpljenju ljubijo svojo rodno grudo in vztrajajo na njej. Co se pa kateri zgubi med svet m A poišče v obrtniškem, trgovskem ali uradniškem stanu svoj kruli, navadno ne dela svojemu rodnemu kraju sramote.. Vinskih kupčij ni težko sklepati s Haložani, kajti niso pohlepni po velikem dobičku. Trgovci jiii čislajo kot dobre odjemalce in sigurne plačnike. Imeti v Halozah gorice, je im svojcas velik ponos, /lato posedujejo tudi v Halozah najlepse položaje Ptujčani in razni inostranci. O Ptujčanih iz takozvanih dobrih, starih časov se govori, da oni Ptujčan ki ni imel v Halozah goric, ni bil polnovreden, meščan ter m smel radi tega hoditi po mestnem tlaku oh hišah, ampak po sredini ulic, ki so bile tačas menda še prav mlakužne. Kakor marsikaj, so se tudi ti nazori spremenili. Danes bi se marsikateri Ptujčan in inostranec rad znebil svojih goric v Halozah. In tako se bližamo zmiraj bolj bodoči pesmi s koncem Haloze Haložanom«. ' * Ta kratek opis naj služi vinskim kupcem kot nekak vodnik po haloških goricah. Komur pa to ne zadostuje, temu je pisec ten vrst. kot dober poznavalec haloškega vinogorja na razpolago s svojim nasvetom. Josip Zupanc, drž. ekonom v Pluju. Klet na posestvu Štajerske hranilnice v Podlehniku. Stiskalnica na posestvu Štajerske hranilnice v Podlehniku. Kongres vinogradnikov v Beogradu. Že nekaj let se borimo v naši državi z občutno vinsko krizo, ki se je osobito v zadnjih dveh letih pojavila z vsemi dalekosežnimi posledicami. Sicer je pričakovati, da letos ne bo posebno občutna, tem občutnejša pa utegne postati nastopna leta. Ob sklepanju trgovskih pogodb s sosednimi državami moramo izkušati, da se vinska kriza reši na način, ki bo v zadostni meri ščitil interese domačih vinogradnikov. Iz teh razlogov jo sklical poljede-ski minister g. Kulovec v Beograd kongres vinogradnikov iz vseh pokrajin naše države in jih naprosil za konkretne predloge, kako bi se najbolje dalo korenito odpraviti nevzdržen položaj vinogradnikov. Iz Slovenije so se kongresa udeležili gg. ravnatelj Puklavec, veletrgovec Cucek in zastopnik Zadružne zveze dr. Basaj. Kongres se je otvord dne 14. septembra. Predsedoval mu je bivši nač. poljedelskega ministrstva gosp. Pajo Todorovič. Na kongresu se je najpreje prebralo oficijelno poročilo poljedelskega ministrstva. Po oficijelnih podatkih znaša površina, vinogradov 200.000 hektarjev, na katerih se pridela približno 4,500.000 hektolitrov vina, to jo povprečno 27 hl na. 1 hektar. Z ame-rikansko trto zasajenih je 120,933.05 hektarjev. Vrednost naše vinske produkcije znaša eno milijardo dinarjev ali 8000 Din na t ha Izvozili smo i. 1920.: 20.646 hi v vrednosti 6.932.830 Din, v letu 1921.: 19.112 hi v vrednosti 5,595.783 Din, v letu 1922.: 85.267 hektolitrov v vrednosti 34,310.!81 Din in v letu 1923.: 25.973 hi v vrednosti 14,671.765 Din. Krizo povzroča v prvi vrsti dejstvo, da so najizdatnejši vinorodni kraji v Vojvodini, Dalmaciji in Sloveniji vsled politične preureditve izgubili svoje odjemalce v Avstriji, na Češkoslovaškem in na Poljskem. Te odjemalce ho mogoče le sčasoma, zopet pridobiti. Drugi vzrok vinske krize je gospodarska šibkost glavnih konzumentov vina, to je delavcev, uradnikov, obrtnikov, trgovcev in kmetov, za katere je vino danes luksus, katerega si ne morejo privoščiti. Kot tretji vzrok navaja uradno poročilo pojenjavanje povpraševanja po našem blagu v tu- in inozemstvu, ker stavljajo nekateri neresni producenti in trgovci pretirane ce- Dasi se vino prodaja v Vršen po 3 Din liter, se toči v Beogradu po 12 Din. Glavni in najvažnejši vzrok vinske krize je pa slaba, neenotna kvaliteta naših vin. Ta pomanjkljivost bi se dala odpraviti edino le, ako bi se vinska produkcija industrijalizirala. Poljedelsko m nislrstvo si je prizadevalo, da najde za našo produkcijo nove-odjemalce v inozemstvu. Sklenilo je s Češkoslovaško pogodbo za izvoz 250.000 hi našega vina proti uvozu enake množine češkoslovaškega piva. Ta pogodba je ostala le na papirju, ker je visoka češkoslovaške carina na uvoz vina preprečila vse kupčije. V trgovski pogodbi z Italijo se je omejil uvoz vina le na nekatere vrste medicinalnih in desertnih vin. Na inicijativo poljedelskega ministrstva'je prometno ministrstvo znižalo železniške tarife za prevoz vina za 50%. Pri izvozu vina v vagonskih pošiljkah se zaračunava prevoznina po tariii C. Ta ugodnost je veljavna od dne 15. septembra. V debati, ki se je prvi dan razvila o tem poročilu, se je poudarjalo, da pridelamo vsako leto izdatne množine preko lastne potrebe, vsled česar je nujno potrebno, da dvignemo kvaliteto našega , vina in jo usposobimo za konkurenco na svetovnih tržiščih. Potrebno je, da otvarjanio čim več poučnih tečajev za vinogradnike in da se še nadalje zniža tarifa za. prevoz in izvoz vina. Potrebno pa je tudi, da dobimo za naše razmere prikladen vinski zakon, ki naj prepreči z ostrimi kontrolnimi odredbami vse zlorabe, ki jemljejo našemu produktu ugled v inozemstvu. Priporočalo se je ustanovitev vinogradskih zadrug po francoskem vzorcu in alkohola prosto predelovanje grozdja. Tekom debate so se čule pritožbe, da je uvožena galica manjvredna, da jo pa vinogradniki kljub temu kupujejo, ker je neznatno cenejša in niso poučeni o njeni malenkostni učinkovitosti. Po sklenjeni debati so slovenski udeležniki predlagali resolucijo, v kateri zahtevajo med drugim: 1. da se pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo omogoči izvoz čimvečje množine našega vina v Avstrijo, brez ozira na alkoholovitost, najmanj pa vsaj toliko, kolikor sme Italija uvoziti južnotirolskega vina v Avstrijo, to je 50.000 lil vina in 50.000 hi mošta proti ugodnostni uvozni carini (30 zlatih kron za 100 1); 2. da se upošteva težak položaj vinogradnikov tudi pri sklepanju trgov- škili pogodb z drugimi državami in ne ukrene ničesar, preden se ne zasuši domačih vinskih producentov; d. da se znižajo tarife za prevoz in za izvoz našega vina, in 'c. da se čim prej sklene sedanjim razmeram prikladen vinski zakon, ki bo nudil zadostne garancije za dobro kvaliteto naših vin. Predlagano resolucijo so udeležil iki soglasno odobrili. Naredba o pregledovanju in žigo= sanju, obliki, sestavi in zazna* menovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka. Konec. /V. Pokopan je pri pregledu in žigosanju. (deri 16. Steklenice in posode, naštete v teh pravilih, pregledujejo in žigosajo državne kontrole mer (državni meroiz-kusni uradi1. Postopanje ob pregledu in žigosanju teli posod je isto kakor ob žigosanju ostalih mer in priprav za merjenje, namenjenih javnemu prome-iu ter obseza: 1. pregled oblik, sestav, razmer in oznak, predpisanih s temi pravili; .2. preizkus prostornine, ki je zaznamonovana na njih;-in 3. postavitev uradnega žiga kot potrdilo, da se je pregled izvršil. Žigi so isti kakor na merilih, namenjenih, javnemu prometu. Tehnično postopanje ob pregledu in .žigosanju teh steklenic in posod predpiše odsek za mere in preizkušanje dragocenih kovin pri ministrstvu za trgovino in industrijo. T. Prehodne odredbe. eden 17. V prvih šestili mesecih, ko stopi ta pravilnik v veljavo, se smejo sprejemati v pregled in žigosanje tudi lake novo-izdelane posode, steklenice in čaše, ki so izdelane po predpisih bivših obla-sleiv na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Steklenice in posode, ki so po teli pravilih zavezane pregledu iu žigosanj ti ter so izdelane po predpisih bivših oblaslev na ozemlju kraljevine in ki se za slede, ko stopijo ta pravila v veljavo, v javnem prometu brez predpisanega žiga. se sprejemajo v pregled in žigosanje še leto dni po tem roku. VI. / ah: Iju one odredbe. Člen 1P. Ko stopi ta naredba v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki so doslej urejali rabo steklenic iu posod za točenje alkoholnih pijač in mleka. tileiv 19 Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »-Službenih Kovinah«, izvršilno moč na dobi čez tri mesece od dne, ko se razglasi. V oblastih izven Srbije in Črne gore pa samo glede oblike, sestave in zazuainenovanja steklenic in posod. V K e o g r a d n , 19. maja 1924; št. 6673/111. Minister za trgovino in industrijo: dr. H. Križman s. r. Točilne takse pri veselicah. (Po utru.) Iiruštva so v pretekli dobi skušala svoje prireditve nameriti tako, da se je op čim manjši režiji dosegel čim večji vir dohodkov. En tak vir dohodkov je bilo tudi točenje pijač v lastni režiji. ž uveljavljenjem takse na točenje pijač pa je postalo tako točenje nemogoče, odnosno so stroški, ki so zvezani s pridobitvijo točilne pravice tako visoki in procedura tako zamudna, da se tudi ob najsijajnejšem prometu ne izplačajo. Izvrševanje točenja brez točilne pravice se pa po taksnih predpisih občutno kaznuje. Da se društva obvarujejo takih neprijetnih dogodljajev, jim priporočamo, da prepuste točenje alkoholnih pijač kakemu poklicnemu gostilničarju, kateri ima že točilno pravico. Pa tudi gostilničar ima glede točenja alkoholnih pijač omejene pravice. Ako se društvena prireditev vrši v njegovih obrt- * nih prostorih ali na njegovem gostilniškem vrtu, ni glede točilne pravice ničesar ukreniti, ker izvršuje gostilničar točenje v svojem stalnem lokalu, katerega prostori so navedeni v dekretu o točilni pravici. Točiti pa sme le one vrste pijač, za katere je on obrtnopravno upravičen, t. j. one, ki so v koncesijski listini navedene. Čestokrat se dogodi, da društva —-zlasti telovadna društva — prirede telovadbo ali veselico bodisi docela na prostfm, ali pa v prostorih, kjer se točenje pijač ne izvršuje. Tudi v takih primerih more gostilničar izvrševati točenje alkoholnih pijač, vendar si mora predhodno oskrbeti potrebna dovoljenja in to: 1. od obrtne oblasti (mest. magistrat ali sre-zko poglavarstvo), 2. od finančne oblasti (finančno okrajno ravnateljstvo). Ta dovoljenja so potrebna iz razloga, ker se njegova koncesijska listina glasi na njegovo stalno obratovališče, istotako se glasi točilna pravica le na njegove obrtne prostore. V prošnji na obrtno oblast je navesti dan, kraj in povod nameravanega točenja izven obrtnih prostorov, ter kdo bo izvrševal točenje ali prosilec sam, ali njegov poslovodja. V on( na finančno oblast isto, zraven pa je priložiti dovoljenje obrtne oblasti. Prošnjo na obrtno oblast je treba vložiti vsekakor vsaj 14- dni pred nameravanim točenjem, da se po došli rešitvi omogoči vložitev prošnje na finančno oblast. Cim pa rešitev obrtnega .oblastva ne bi dospela pravočasno, in bi ovirala pravočasno vložitev prošnje na finančno oblast, se opusti prdožitev obrtnega dovoljenja, navesti pa je treba, da se je to dovoljenje zaprosilo, a rešitev še ni dospela. Vsako imenovanih prošenj je kolkovati s kolkom za 6 Din, kolek za 20 Din je priložiti za rešitev. Za tako dovoljeno točenje pijač iz-\ im svojih obrt. prostorov ne plača gostilničar posebne toč. takse, ako se to točenje vrši i\ okolišu njegove občine, ker krije to točilna taksa, plačana, za njegovo redno obratovališče. Za točenje izven občine bi pa moral plačati točilno takso za eno polletje. Kazen za točenje pijač izven obrtnih prostorov brez dovoljenja’ je 100 dinarjev poleg 30 dinarjev takse v kolkih. C,im pa izvršuje točenje oseba, katera nima sploh nikake točilne pravice, je kazen trikratne točilne takse poleg plačila redne takse in takse v kolkih. Ni odveč, ako dodamo še kratko pripombo glede takse na gostilniške račune, ker se lahko pripeti, da ob izvrševanju gostilne izven rednega obrato-valisca nastopi obveznost izdajanja takih računov. N. pr. gasilno društvo na Viču priredi na nekem travniku na Glincah veselico, na kateri toči pijače in prodaja jedila gostilničar iz Viča na podlagi pridobljenega dovoljenja. Ta gostilničar v svojem rednem obrabiva lišču na Viču ni obvezen izdajati računske listke, ker kraj Vič nima 2000 prebivalcev, pač pa mora uporabljati taksne računske bloke pri točenju na lem travniku, ker leži ta v območju kraja Glince, ki ima nad 2000 prebivalcev. Opuščena uporaba monopoliziranih taksnih listkov za račune je kazniva —- čim ni plačana niti pavšalna taksa na račune — s petdesetkratnim zneskom prikrajšane takse, poleg tega pa še s 100 dinarjev. K sklepu omenimo še prodajo tobaka na veselicah. Izvrševanje enodnevne trafike na prireditvah se društvom istotako ne izplača, ker je to vezano na pridobitev prodajnega dopustila, katero je podvrženo kolkovini 20, 50, 100 ali 200 Din, kar se zopet ravna po velikosti kraja, t. j. številu prebivalcev. Najbolj enostavno je, ako društvo naprosi bližnjega trafikanta, naj vrši prodajo tobačnih izdelkov na prireditvi. Stvar trafikanta pa je, da si z vlogo na njegovo pristojno srezko upravo finančne kontrole poskrbi pravočasno potrebno dovoljenje. M. Humek: Sadn? razstave. Ves sevorozapadni del Slovenije ima letos deloma dobro, deloma celo prav dobro sadno letino. To je daio povod nekaterim agilnim podružnicam Sadjarskega in vrtnarskega dru- štva za Slovenijo, da so priredile sadne razstave, ki jih je bilo doslej že osem. Nekaj jiii bo pa še prihodnjo nedeljo (19. t. m.). Vse te prireditve so se obnesle prav dobro v vsakem oziru. Prireditelji so delali povsod z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do stvari. Kazstavljalci so povsod rade-volje dali svoj najlepši pridelek na razpolago, pa tudi zanimanje od strani obiskovalcev je bilo povsod prav živahno. Razen ene so bile vse te krajevne razstave prirejene po doslej običajnem načinu, in sicer \ skupinah po razstavljale ih. Samo ena podružnica je razložila sadje v skupine po vrstah. kar je iz razhih razlogov, zlasti pa z ozirom na sadno trgovino, najbolj priporočeno. Kljub omejenemu obsegu, ki ga imajo tako krajevne sadne razstave, in kljub skromnim sredstvom, ki so podružnicam v to svrhe na razpolago, moramo priznati, da so dosegle povsod trajen uspeh, in sicer: K Sadne razstave, prirejene po dosedanjem načinu, imajo predvsem poučen značaj. Posameznim sortam se določijo na razstavi prava imena, tolmačijo se njihove lastnosti, sestavljajo se krajevni sadni izbori itd. — vse, kar je za novodobno sadjarstvo nujno potrebno — vse, kar pogrešamo pri naših priprostih sadjarjih. 2.Sadne razstave so najboljše propagandno sredstvo za širjenje in izboljšanje našega sadjarstva. Razstavljale! iu obiskovalci sadne razstave dobe nove pobude in sc iznova navdušijo za sadjarstvo. To je prava tekma v izbiranju boljših in lepših sort, v boljšem spravljanju in vlaganju sadja itd. 3. Sadne razstave so končno tudi važno sredstvo za pospeševanje sadne trgovine. Kakor se je pokazalo na letošnjih prireditvah, sadni trgovci posebno radi posedajo razstave, kjer se lahko prepričajo o kakovosti in množini sadja, ki je na prodaj, kjer pridejo v .osebni stik s producentom in oklepajo kupčije brez posredovalcev. V to sudio so bde vse letošnje sadne razstave tako i r j rejene, da je moral v-ak razstavi,jalee prijaviti množino namiznega sadja, ki ga ima na pruda, p Popolnoma na trgovski podlagi je pa zasnovan letošnji prvi sadni sejem v Ljubljani Tu bodo razstavljeni vzorci namiznega sadja, vloženi v enotno posodo — v amer‘;k:ii zabojih po 20 do 25 kg bruto-težo. Pii vsakem vzorcu bo naznačeno, kolika množina dotične sorta v ravno taki kakovosti je na prodaj. Sadni trgovce si bo na sejmu izbral sorto in kakovost, ki mu ugaja, in bo na podlagi vzorcev sklenil kupčijo direktno s producentom ali njegovim zastopnikom. Bodoče sadne razstave se bodo prirejale izključno ’• obliki sadnih sejmov. V poučne in znanstvene namene bodo zadostovali preprosti sadni ogledi, združeni s strokovnimi predavanji. B. Skcdirkjj: 0 pomenu sadnih sejmov in razstav. Sadjarstvo je za celo Slovenijo velikega gospodarskega pomena. Ze sedaj prideluje Slovenija veliko množino lepega sadja, osobito v mariborski oblasti. Žal, da nimamo natančnih podatkov o številu sadnega drevja, ne o množini sadja, ki ga pridelamo, zl’a-sti ne o množini enakovrstnega sadja, kar bi bilo gotovo zelo potrebno znati. Sigurno pa je, da bi sadjarstvo, ki je v mnogih naših pokrajinah, tako zlasti v vinorodnih krajih Dolenjske, še precej zanemarjena panoga kmetijstva, pridobilo daleko večji ugled in bi dalo našim kmetovalcem lahko lep vir dohodkov, ako bi se naš kmetovalec zavedal velike gospodarske koristi, ki mu jo lahko umno negovano sadno drevje prinaša. Naš kmetski gospodar po večini ne zna sadja ceniti, kajti tega, kar »samo zraste«, ne ceni dosti. Skoraj vse pozno sadje predela naš kmetovalec v »pijačo«, veliko premalo pa gleda na prodajo svežega sadja, ki mu ravno daje lahko največji dobiček. Slovenija ima tako za sadjarstvo kot za sadno trgovino, zlasti za eksport zimskega sadja kar naravnost idealen položaj. Slovenija tvori predalpski pas, ki je po svojem podnebju zelo ugoden za gojenje zimskega sadja, zlasti zimskih jabolk. Ker pa leži skoraj na periferiji ozemlja, kjer tako sadje še dobro uspeva, ima tudi prav lepo trgovsko pozicijo, kajti izvaža lahko zimsko sadje, zlasti jabolka, v južne pokrajine naše države, v sosednjo Italijo, da, celo v oddaljeni Orijent, kjer, kakor znano, vsled prevročega in presuhega podnebja jabolka ne uspevajo. Naše sadje bi lahko tvorilo zelo važen eksportni artikel za Orijent, kjer bi nam lahko služilo za izmenjavo za kolonijalno blago, kakor za riž, kavo itd. Naš rojak, g. inženir Lupša, ki je deloval mnogo let v Siamu, pravi, da je celo tam, seveda kot najfinejšo delikateso, imel priliko naslajati se nad izvrstnim okusom našega mašancker-ja, ki lahko postane naša »pomeran-ča«.- Seveda je to jabolko napravilo daljno pot od nas preko Italije ali Nemčije najprvo na Angleško, oziroma v angleške kolonije in od tam šele kot »angleško blago« v Orijent. In mi, ki mejimo na morje in imamo Sušak, Split in Solun na razpolago. se iz te izkušnje no maramo ničesar naučiti? Videti je, da je naša sadna trgovina še vedno premalo organizirana. Pred vojno smo imeli nekaj agilnih trgovcev, ki so preko Trsta pošiljali naše sadje v Aleksandrijo: kake so te izvozne prilike sedaj, mi ni znano. Potrebno pa je, da hi se ta trgovina zopet oživela in bi lahko znatno povzdignila našo trgovsko bilanco. Žal, da se pri nas vse delovanje vrti vedno la okoli brezplodne politike in se najvažnejša gospodarska vprašanja puščajo v nemar. To vidimo celo pri raznih strokovnih anketah. Za povzdigo sadnega izvoza treba nam je dvojega: 1. da pridelamo lepo, za izvoz sposobno sadje, in 2. da znamo to sadje dobro vnovčiti. Prva naloga pripada producentu-sadjarju, druga pa sadnemu trgovcu. Dober sadjar mora znati, kakšno ,sadje rabi trgovina za izvoz, mora ga znati pravilno obrati, spraviti in sortirati, da bi se pa zlasti mali sadjar pečal tudi z zavijanjem (embalira-njem) in razpošiljanjem sadja, je težko zahtevati, k temu manjka časa, znanja, potrebnih pripomočkov itd. To je naloga dobre sadne trgovine, ali dobrih sadnih trgovcev ali sadjarskih zadrug. *V obeh ozirih nam še mnogo manjka. Pri sadju ni enotnosti, goji se mnogo lokalnih sort, ki nimajo za izvoz nikakega pomena, sadna kupčija je prepuščena po večini ljudem, ki nimajo o njej pojma itd. Vse to kriči po zboljšanju. Važni pripomočki v tej smeri so sadni ogledi, sadne razstave in sadni sejmi. Prva dva zasledujeta poglavitno vzgojevalne cilje, to je napotiti sadjarja k spoznavanju dobrih sadnih vrst in pa k umni gojitvi sadjarstva, sadni sejmi pa zasledujejo zlasti pospeševanje sadne trgovine, to je na njih se hoče pokazati, kakšno sadje se pri nas prideluje, v kateri množini, v kakšni kakovosti, kako ga je opremiti za sadno trgovino, zlasti pa za eksport, in imajo posredovati med producentom in trgovcem. Cilj sadnih razstav in sadnih ogledov je torej boi’j vzgojevalnega, sadnih sejmov pa bolj gospodarskega poi nena. Sadni sejmi so pri nas še nekaj novega. Prvi večji poskus je napravilo s sedanjo prireditvijo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani«. Njegovo prizadevanje je zelo hvalevredno m pomeni lep korak naprej zn začrtanim ciljem. Zato mu želimo najboljšega uspeha. Zvezna poročila. Začetek obrtno-nadatjevalne šole! Dne 14. oktobra 1924 popoldne je začela obrtno-nadaljevahia šola za gostilničarske in kavarniške vajence svoj rodni poduk, kateri se vrši vsaki torek in petek od 2 - -6. popoldan in sicer v meščanski šoli, Vodnikova ulica. Vsi vajenci in vajenke gostilničarskega in kavarniškega obrta, ki še niso dovršili IH. leto in so zaposleni v obratih oddaljenih 3 kilometre od obrt-no-nadaljevalne sole, so isto obrežni obiskovati in se imajo pri' vodstvu šole v svrho vpisa javiti. (Jez IH let stari vajenci in vajenke tor natakarji in natakarico kakor tudi mlajši vajenci itd. izmed zgoraj navedenega rajona, kateri niso obvezni, šepa za obisk te šole lahko prostovoljno javijo. Vse zadruge gostilničarjev se opozarjajo na to, da morajo biti vsi vajenci posameznih gostilničarjev pri svojih podvrženih zadrugah vpisani, pomočniki (natakarji in natakarice) pa pri njih prijavljeni. Prijava tega osobja se ima izvršiti tekom S dni po nastopu,- odjava pa takoj po izstopu iz službe. Gledati je na to, da se zaposluje v gostilnah in kava rnah v tej stroki kvalificirano osobje. Zadruge gostilničarjev se obveščajo, da lahko izstavijo onim natakarjem in natakaricam, ki dokažejo, da so že več kot 3 leta v gostilničarski obrti zaposleni in še nimajo učnih listin, : oziroma še nisc bili oproščeni, predpisane učne dokumente. V to svrho naj se obrnejo na tajništvo Zveze,'kjer bode. dobili potrebna navodila glede nabave tiskovin za oprostitve. ftneeteiro Zveze. Preselile o zvezne pisarne. Zveza gostil, zadrug v Celju javlja tem potom vsem svojim zadrugam kakor članom, da se je preselila z svojim dosedanjim sedežem na Bregu »Na Škarpi* v svojo lastno ..pisanio iSlomškov trg št. 1 ( v hiši g. Dečka) nasproti farne cerkve. Istočasno obvešča vse včlanjene zadruge, da je dosedanji načelnik Zveze gost. zadrug \ Celju gospod Joško Božič pri odborov! seji dne .13. sept. t. n odložil mesto načelnika in da isto zastopa dosedanji podnačelnik g. Drago-Bernardi do prihodnjega občnega zbora. — Zveza si je sedaj stavila nalog,-kolikor mogoče njen delokrog razširiti ter v vsakem slučaju svojim elanom hitro in- ugodno ustrezati. Načelstvo. Poziv (tbsohirancem obrtno-na-cJaljeralne k>le za (josfiiitičrirsko in kavarniško obrt r Celju. Gostilničarska zadruga v Celju opozarja vse one člane, katerim so bila izstavljena učna spričevala z štambiljko bivše zadruge »Gostilničarjev in voznikov okolice Celje, Teharje, Sv. Lovrenc pod Proži-nom in Svetina«, da se z istimi javijo v najkrajšem času v zadružni pisarni »Hotel Pošta« ter se jim bo dalo pri tej priliki tozadevna pojasnila in sicer, da so ta spričevala za vsako obrtno oblast neveljavna in to z ozirom na to, ker je bila''zadruga gostil, za okoli Celje v smislu odloka z dne 18. nov. f923 štev. {H195/23 ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani združena v eno zadrugo in sicer »Gostilničarsko zadrugo v Celju in da s lem dnem zadruga za okolico < elje ni več upravičena izdajati nobenih tozadevnih spri- LETOŠNJL ZORENJE GROZDJA v vinogradu »Kalvarija« vinarske in sadjarske šole v Mariboru je napredovalo od-ll. do E” oktobra -- iz- Vrsia: beli burgundec ....... silvanec . . rdeči tramince nmsžffrec s srednjo lege . .... mosta r ec z višje lego........ Inski rizling ........ rizling s srednje lege......... rizling z višje lego........... :'!) trajno ugodnem jesenskem vrcmoipi se doluola grozdja v zdravih vinogradih še Vedno izboljšuje; ne- TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA. Prvi . slovenski konrisijonarji v Celju so osnovali svoje društvo prvih slovenskih pouličnih strežnikov pod imenom Kornisijonarji« ter se slav. občinstvu priporočajo za vsakovrstna naročila. Ne jamčijo pa za kake drugovrstne nosače ali ppstrežčeke brez zgoraj navedenega znaka. raženo v odstotkih sladkorja in kisline < primerjaj zadnje poročilo!) — tako-le- 15. okt. sladkor kislina 0.98 0.88 0.94 1.25 1.33 17.1 0.92 18.6 0.99 ICO 19.— 1.17 zmin ' neugodne i/jrunembe so samo slučajne, ko so vrše poizkusi v malem. Jlavrudelj Andrej Žmavc. Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuije in Mež. dolino.« Odgovorni urednik : Franc Poderžaj. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. čreva 1. 9. okt. sladkor kislina 18.8 1.13. 20.2 18.8 0.72 19.5 18.3 0.95 19.7 10 2 1.27 18.5 16.9 1.33 17.2 17 5 0.9.2 17.9 1.2 18.4 Gospodinje, pozor! Knjiga »Konzerviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo« najboljša te vrste. Spisal in založil Josip Zupanc, okr. ekonom v Ptuju. Cena Din 16'—. Dobi se v vseh knjigarnah in pri založniku. Položnice na razpolago. Kramar & Mislej (Priča & Kramar) Celje Velika izbira galanterijskega blaga, igrač, cigaretnega papi rja in stročnic, kakor tudi otročjih vozičkov in nagrobnih vencev po naj nižjih cenah. Cene nizke ! -Postrežba solidna in točna! ■ ■ 1. § 20 a obrtnega reda je smatrati ukinjenim in na njegovo mesto stopi predpis točke 5. člena 5. pravilnika ministrstva financ za izvršitev predpisov tar. post. 62 taksnega zakona z dne 3.2. novem. 1923, št. 37.884, Služb. Nov. 236/23. l’o njem rešuje vsa ta vprašanja finančno oblastvo po predpisih navedenega pravilnika. 2. Dovoljenja, ki so bila pred uveljavljenjem omenjenega pravilnika ministrstva financ izdana na osnovi in v zmishi S 20 a obrtnega reda, ob-drže svojo veljavnost za dobo, za katero so bila izdana. 3. Vse stare koncesije, ki so izdane po obrtnih predpisih z omejitvijo na poedine pravice po določilih § 16 razen točke d) obrtnega reda,- stekle so po novih predpisih o kavarnah in gostilnah vse pravice, ki jih določajo ti predpisi, brez ozira na omejitve, s katerimi so bile te koncesije podeljene v zmislu § 16 omenjenega obrtnega reda, kakor je pač dan primer kavarne ali gostilne (kalane ili mehane). Koncesije po točki d) navedenega § 16 pa je treba praviloma obravnavati kakor dovoljenje za obrt po 4. pripombi k tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah.« Z razpisom št. 6813/III z dne 2. junija 1924 je' izdalo ministrstvo še sledeče pojasnilo k zadnjemu odstavku predidočega razpisa: »Poslednji stavek razpisa tega ministrstva od 21. maja 1924, št. 5523-III se nanaša le na obrate, katerim so po predpisih obrtnega reda izdane pravice iz točke d) § 16 cit. zakona. Ti obrati (žganjarne) se obravnavajo po odredbah tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah in po pravilniku ministrstva financ za izvršitev te tarifne postavke. Njim ne pripadajo ostale pravice iz § 16 obrtnega reda, ki pripadajo kavarnam (kafanam). Po novih predpisih vsebuje vsaka kavarniška pravica (kafansko pravo) tudi pravico točiti žgane alkoholne pijače. Vse koncesije, izdane po odredbah § 16 obrtnega reda, ki imajo v smislu novih predpisov značaj kavarne ali gostilne (kalane ili mehane), upravičuje dotični obrat do točenja žganja brez kakršnegakoli novega dovoljenja, in to tudi tedaj, ako v izdanih koncesijah ta pravica ni navedena. ker je z vsako kavarno (kafano) že po pojmu združeno točenje alkoholnih pijač vsake vrste.« Temu stališču se je pridružilo ministrstvo notranjih zadev. K zgornjemu navodilu bi bilo pripomniti, da je predpis točke 5. člena 5. pravilnika finančnega ministrstva uporabljiv po besedilu le v gotovih slučajih in praktično samo v zvezi s členom 7. ali členom 11.. da, ni razvidno, ali so namenoma ali pomotoma neomenjeni člen 21 pravilnika notranjega ministrstva in v njem našteti primeri prejšnjega $ 20 a obrtnega reda, kakor tudi, da je vprašanje oddaje jedi ostalo nedotaknjeno. Dalje imenuje ministrski razpis različno od prejšnje prakse, temelječe na avstr, ministrski odločbi z dne 17. maja 1886, št. 349, ki je poznala v uradni terminologiji samo enotno označbo gostilničarski in krčmarski obrt in ne kot obrt smatrane točilnice vina lastnega pridelka, poleg gostilen in kavaren (mehana i kafana), točilnic po vrtovih, parkih, stalnih in začasnih barakah pri večjih delih in podjetjih in točilnic vina lastnega pridelka, ki jih navaja pravilnik notranjega ministrstva k taksnemu zakonu v členih 1, 4, in 26 še serijo drugih točilnic, obrti po 4. pripombi k tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah, t. j.: okrepčevalnice, prodajalne užiških proizvodov, vinarne in žganjarne, delikatesne, slaščičarske in ostale njim slične trgovine, ki točijo pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih. Avtomatično razširjenje gostilničarskih in krčmarskih koncesij brez pravice točiti žgane opojne pijače tudi na to pravico in nemožnost omejevanja žganjetočov bo imelo za nujno in neizogibno posledico znatno povečanje konsuma žganja. Po statistiki iz konca aprila 1923 jo bilo v Sloveniji 5839 gostilničarskih in krčmarskih obratov, od katerih je imel le del pravico točiti žganje, tako, da se samo v Sloveniji lahko računa na avtomatični prirast 3000—4000 (reci: tri do štiri tisoč) žganjetočev. Da bi se kdo ne poslužit priznane pravice, tega pri velikih davčnih bremenih in poostrenem konkurenčnem boju ni pričakovati. Izuoz vina in železniški tarifi. V ilustracijo konkurenčnih razmer v železniško-tarifnern oziru za izvoz naših in italijanskih vin v Avstrijo in na Češkoslovaško navajamo v nastopnem stavke sedaj veljavnih tarif. Za dovoz vina v Avstrijo je merodajna izjemna tarifa 31. avstro-ja-dranskega zveznega prometa, ki predvideva za pošiljat ve vina v sodili ali zabojih pri 1 (/-Ionskem tovoru za 100 kilogramov: Trst - Dunaj 1510 cts, Trst—Linz 1.410 cts. Trst—Beljak 625 cts in Trst—Innsbruck 1400 cts. V prometu s Češkoslovaško je me- rodajna izjemna tarifa 7 A, ki predvideva za posamezne postaje sledeče to-vorninske postavke: Trst—Karlovv Vari 1720 cts, Trst -Heb 1320 cts, Trst—Plzen 955 cts. Trst—Bodenbach 1540 cts, Trst—Praga gl. k. 1100 cts, Trst—Ustje 1465 cts. Za prevoz vina iz naše države na Češkoslovaško pa veljajc po naših tarifnih evidencah nastopni stavki: za relacijo Ljubljana-Praga, tovor 10 tisoč kilogr. v sodih ali cisternah: Ljubljana—Špilje, razred A za 100 kilogr. 16.70 Din, Špilje tranzit—-Summerau tranzit 94.800 aK, Hornv Dvorište—tranzit Praga 19.27 Kč. Pri relaciji Maribor—Praga pa pride na našem jugoslovanskem ozemlju v poštev proga Maribor—Špilje tranzit 3.80 Din za 100 kg, med tem ko ostaneta ostali dve postavki neiz-premenjeni. GOSTILNIČARJI I POZOR POZOR! IVAN NARAKS najstarejše podjetje IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC 1 LOŽNICA pri ŽALCU se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna ! Cene solidne! I !■ Mantel Karel slaščičar Ozfta ulica - CEDE - Ozka ulica priporoča cenj. gg. hotelirjem, kavar-narjem in gostilničarjem najfineiše torte, desert in različno čajno pecivo po zmernih cenah. Prevzamejo in efektir irajo se tudi poštna naročila. Postrežba točna. Cene zmerne. I Strešno in zidno l opeko po najnižjjih cenah ima vedno v zalogi Franc Sodin BiMlafe CELJE Ljubečno POZOR! Prispela nam je večja partija dalmatinskega i novega, sladkega vinskega j mošta katerega cenj. gg. gostilničarjem priporoča tVrdlta L P. Matkovič Celje, Glavni trg 8. Cene znižane! postrežba točna! j Nudim za takojšnjo dobavo po kakovosti najboljšo zidno in strešno Opeko. Cene po dogovoru. Plačila na obroke. Za obilna naročila se priooroča Franc Kovačič Arcišn Vojnik Zvezna tiskarna v CEhJU izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigovez ško stroko spadaj°®Q dela točno, solidno in po konkurenčnih eenah Knjigoveznica^ ;akovrstne slike, karte i. t. d. ieluje v najmodernejši obliki fotograf Cankarjeva 9, nasproti pošte. Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah. CEL3SH9 POSODILNICa Stanje hranilnih vlog (gg Qn|l| \| npjfjjČjl]] Stanje hranilnih vlog čez Din 30,000.000'— r 11 čez Din 30,000.000'— Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6°/o brez odpovedi, 6%% do 8°/o z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije n a jkulantneje. m 19 ■■ ■ B oejorsesiattrii šk Najstarejša tovarna v Jugoslaviji! Ustanovljeno 1910. Dolgoletna garancija. 1 m2 tehta 11 do 13 kg. Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz Kamenita. Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske! s S . V. - Pivovarna »UNION* v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke, kakor: dvojno marčno pivo v sodčkih in steklenicah črno Herkules-pivo v sodčkih in steklenicah Glavne zaloge: Celje, Poljčane in Varaždin. 3\ Hieporsluo in vodovodne inslaloeije Franjo Dolžan Celje Kralja Petra cesta se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakortudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna. Cene solidne. ČEVLiJE najmočnejše, in sandale, najcenejše in najfinejše, kupite v veletrgovini R. SisroiBcIti, Celje, ker vsakdanje čevlje izdeluje sam po domačih čevljarjih, fine, šivane pa dobavljam v velikih množinah iz najboljših tu- in inozemskih tovarn. Trgovci engro-cene. Cenik zastonj. i""!r"1 Gostilničarji in fcanarnarji, pazar! ^ ""'Jf1'" Hus najboljše pristno namizna in sortirano Bino iz vseli v in o solidni h fams&jev dolbite po zelo nizliil* cena.ii I>**i FRANJO CAJNKO veletrgovina 2 vinom v Slovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago. c- f Pristno črno dalmatinsko vino sa 2draviia. Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam. v; priporoča svoje kot izborno priznano marčno pivo ——Bock-pivo v sodčkili in steklenicah ♦ » ANT. RUD. LEGAT Zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo Maribor, SLOVENSKA ul. 7. Začetek novih tečajev dne oktobra 1924. ♦ « H m E