lieto I.
TUST, dné 8. avgusta 1908.
Stv. 1.
t--
Izhaja v Trstu '
rsaio solc:o opolndie.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
UTtiiištTi ii urmištro ul. del Lavatoio st. I, I.
TELEFON 18-67.
mm^mmmma
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ene kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo let« K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu.
r
]Q:
m
r
S
__

Obletnica „Narodne đelauske organizacije" !
Moči dela, rodu v slavo bratje, složni v trdno vez, vsi pod delavsko zastavo stopimo


Leto dni delovanja ni veliko in vendar zdi se nam, da je
bila ta naša delavska in narodna trdnjava »Narodna de
lavska organizacija«. tu že od nekdaj. Danes po letu, ko se je ista vživela, konsolidirala, čutimo, da brez nje ne moremo več živeti, dà, čudimo se, kako smta poprej živeli brez nje !
Leto dni ! Lanskega leta so je ob tem času bližalo k cilju dolgoletno stremljenje slovenskih delavcev po ustanovitvi organizacije, ki naj bo za^čitnica, vzgojevateljica, pomočnica in zavetišče vseh onih, ki se zavedajo kakor delavci svojih narodnih pravic in dolžnosti.
Slovensko delavstvo, ki je bilo poprej večinoma prepuščeno samemu sebi, je z navdušenjem, ki še danes zveni v naših ušesih, pozdravilo to idejo, ki se je porodila v vrstah delavstva samega, in prihrumelo pod zaščito »K. D. O.«, katere potrebo je instinktivno čutilo in se nje tudi zavedalo.
Nasprotniki, ki so poprej za-sramovali, so pojem osupnili in prestrašili so -se, ho so vid«1!.!- ko sv mogočno od dneva do dneva povspenja kvišku organ. slov. delavstva. Skeptiki, malodušni ljudje so strmeli, ko so se prepričali da »N. D. 0.« premaguje zmagoslavno vse zapreke, vse sovražtvo, vse klevete in neprestano rase, dà, rase celò tem bolj, čim večje so zapreke, čim strupeneje so klevete sovražnikov, čim težja postaja borba.
In umevno ! Sovražniki in malo-dušniki niso hoteli ali niso mogli enega razumeti: da je namreč »Narodna delavska organizacija« nav-stala za to, ker je jednostavno morala navstati; ona je produkt naših razmer, resultanta, ki z matematično strogostjo izhaja iz potrebščin našega delavstva. In v tej socijolo-gično neobhodni potrebi »N. D. O.c tiči vsa tajnost njenega triumfalnega napredka tekom enega leta.
Mogel je slovenski delavski razred najti zavetja v internacijonali ? Ne.
Internacijonalizem, gotovo ideal bodočnosti, je pri nas še prazna fraza. Razmere pri nas so zadostno dokazale, da naše delavstvo zatone naravnost in neobhodno v morje tujinstva, čim se oklene internaci jonalizma. Pa tudi dejstva so dokazala, da slovenski delavec je bil tam le trpi jen gost, zapostavljan, zlorab ljan ob potrebi, izgnan, ko je hotel biti Slovenec. In biti Slovenec, ni le golo označevanje pripadnosti k enemu narodu, biti Slovenec pomenja — borbo. Borbo za dosego one pravice samoodločevanja, ki nam pritiče po naravnih zakonih. Naš narodni organizem je še šibek, on se še le razvija, manjka še nam vsega ; biti Slovenec je za mnogo ljudi še junaštvo. Treba je aktivne borbe še vsakega posameznika, naš narod ne sme v narodni borbi pogrešati niti enega svojih članov, da ne pogine, marveč da dospe in se bode vzdrževal na isti višini z drugimi narodi, da pridemo potem zares do vresničenja enakosti in bratstva z drugimi narodi. In tu naj bi delavski razred, ki je glavna opora našega narodnega obstanka, bil obsojen v najboljšem slučaju k narodni pasiviteti, katera povdarja le akademično enakost med narodi, ki v resnici ne obstoja? Enakost,'bratstvo je mogoče le med enakimi; sicer
Himna narodnega delauca
SoVfSčjU v jez
Naša delavska zastava plapola, nas kliče v boj, za naš narod, naša prava, za naš stan in trud in znoj.
Moč dlani in moč prosvete združena naj vlada svet, naj stepta krivice klete, bojno kopje vražjih čet.
Vsi pod geslom; „Delu, Rodu gremo zmago vojevat" stopajmol! Kot zvezd na svodu bode nas — ob bratu brat,
3DE
J«

V

je neenakost, suženstvo, hlapčevanje enega nasproti drugemu. Narodni čut pa — reke! je sam Bebel — je tako močan, da instinktivno izbruhne in potisne na stran vsako drago stremljenje, celò ono po zboljšanju socijalnega položaja, ako temu narodnemu čutu ni uzadoščeno. Za to ni mogel slovenski delavec, ki se zaveda svojega narodnega dostojanstva, najti zavetišča v socijalni demokraciji. Kajti on, slovenski delavec, se mora še le boriti za narodno enakost, na kateri le sme počivati resnična mednarodnost.
A mogel je slovenski delavec ostati neorganiziran notri v okvirju
slovenskega naroda? Ne. Kajti on se zaveda tudi svojega delavskega dostojanstva; on ve, da le organizacija vseh delavskih moči mu bo pomagala ven iz socijalne bede do resnične enakosti v narodu samem. Slovenski delavec se zaveda, da tvori poglaviten razred v narodnem organizmu, da mora biti ta razred močan in gmotno krepak, ako naj obstaja ves narodni organizem. Socijalna beda pa je sploh tako velika, in še večja ona nagega delavca v teli pokrajinah radi tukajšnjih narodnostnih razmer, da le v krepki in trdni organizaciji vseh slovenskih delavcev more biti spas.
In iz teh dvojih stremljenj : socijalnega in narodnega, je izšla »N. D. 0.« in v njunem znamenju se raz-. vija. Kam privede bodočnost? Tja, kamor dovede brezobzirno varovanje interesov delavskega ražjejla ob brezobzirnem varovanju icteak>y" narodne celokupnosti.
Jutri proslavimo svoj praznik in velika masa slovenskih delavcev, ki se tu združi pod zastavo »N. D. O.«, bode dokazala, da je naša organizacija prešla v kri in meso našega delavstva. Jutri hočemo se ' odpočiti na poti borbe do cilja in ponosno gledati ne le na veliko število naših delavcev v Trstu, marveč tudi bomo videli, da zrno zasejano povsod po deželi je že šlo v klasje : Naše vrle podružnice po deželi pridejo pozdravit svojp matico, »N. D. 0.« v Trstu.
Kaj je dosegla »N. D. 0.« po letu dni delovanja, kaj se še osnuje in kaj dozori v najbližji prihodnjosti, to bomo s ponosom in radostjo konstatirali na občnem zboru, ki se bo vršil v najkrajšem času. Jutri pa proslavimo apoteozo slovenskega delavstva.
V slavnostnem razpoloženju je tudi naš list zagledal luč sveta. »NARODNI DELAVEC« stopa danes skromno pred Vas, slovenske delavce, on, Vaš list, glasilo Vaše »N. D. 0.«
S tem je v eni besedi povedan naš program. Navdušeno se hočemo boriti za one ideale, ki so vteleseni v »Narodni delavski organizaciji«, pošteno a brezobzirno proti onim, kijih teptajo.
Skromen je še naš list, a on hoče živeti in se razvijati. Za to, slovenski delavec, ljubi ga ; on je Tvoj list in od Tebe je odvisen njegov razvoj. Skupaj se hočemo boriti za duševni in gmotni blagor slovenskega delavstva. Biti hočemo z Vami:
Zavedni Slovenci, zavedni delavci !
r.
lOlS
Ó.
Zdravo istarski radnici!
Vi ste prva četica, koja je pristupila k našoj matici, da složnim silama poradimo za zajednički nam cilj ; — Vama danas naš najtopliji, iz srca punog nađe najponosniji zdravo !
Modra zastava, koja će kò simbol naših ideala zalepršati danas nad našim glavama, neće vidjeti okupljene oko sebe sve hrvatske i slovenske sinove radničkog naroda na Primorju, ali i ove prve rane čete iz Istre, Trsta i Goričke navijfštaju potpunu pobjedu narodnim i čovječanskim težnjama naše Narodne Radničke Organizacije.
Baš iste prilike, koje porodiše našu maticu u Trstu, dadoše život i njezinom mezimčetu u Puli. Vidiše neprijatelji, da se je naš narod počeo buditi i jer su naslutili, da će odzvoniti njihovom bezdušnom gos podstvu, čim se mi prenemo iza sna, poslane medju nas nove apoštole, da nas odvrate od narodne staze, pripovijedajući nam vjeru o zlatnome teletu.
Ali poniženja i razočaranja bilo je i previše. Naše siromaštvo i neznanje dosta su izrabili dušmani našega roda. Sad je došlo vrijeme, da svoju probudjenu svijest posvetimo dobrobiti svojoj i domovini.
U godinu dana života mi ne stvorismo čudesa, ali tome se nijesmo ni nadali. Trijezni, zamišljeni, ali odlučni i mladi stojimo na nepreglednoj i neizoranoj narodnoj njivi i mi znamo, da ćemo samo ustrajnim radom iščupati s nje visoki korov i drač, a da će nas onda čekati novi posao i novi znoj, da na toj njivi sijemo i žanjemo.
Truda biće u izobilju, ali zar da se mi bojimo rada, kad je njiva toli4plodna, kad je njiva naša. dok nam u žilama struji krepak, mladenački život?
Već prve mišice, u danima povoja naše organizacije, prevrnuše toliko ledine, da i neprijatelji naši ozbiljno računaju s nama. A što će biti tek onda, kad će naše vrste pomnožati svi oni, koje drži daleko od nas ili nesvijest, ili zaslijepljenost, ili malodušje?!
Našu će vojsku sačinjavati onda svi hrvatski i slovenski radnici na Primorju, u Dalmaciji, u Kranjskoj, Koruškoj i Štajerskoj, a misao, koja vodi nas, pokrenut će i ostalu nam braću širom jugoslavenske do-domovine, da narodnoj borbi dade plemenitije obličje : d e m o k r a t i s m a i civilizacije. Ovakva borba, koja će se voditi radi naroda, a ne radi stranaka i pojedinaca, odgovarat će vremenima, u kojima živemo i dovesti će konačno naš narod do cilja jedinstva, slobode, nezavisnosti i blagostanja.
Mi smo počeli raditi u tom smjeru. Kao radnici znamo koji položaj zapremamo u društvu i svjestni smo borbe, koja nas čeka za poboljšanje svojih radničkih prilika. Ali istodobno znamo, da smo sinovi jednoga malenoga i siromašnoga nacpda, da smo mi njegova srčika i uzdanicaj -pa ćemo zato uvijek nastojati, da dovedemo u sklad borbu našega staleža sa težnjama cjelokupnog nam naroda. Jačajući sebe ne ćemo kršiti zajednički panj, jer znamo, da iz trulog panja izbijaju i trule grane.
Mi smo narodni radnici!
Ovamo, ovamo bliže k našoj zastavi istarski radnici, braćo naša, da se ogrlimo, kò blizanci jedne majke, koje ne diele više nikakve granice, jer nas složiše rad i zajednička živa želja, da nam i budućnost bude jedna, kad su nam toli slične patnje i isti neprijatelji!
Same jedan dan počitka u bratskom
PODLISTEK.
Počitnice in naš delavec.
V času, ko svetovni časopisi pišejo o vodnih kopališčih in zračnih toplicah, ko železniške družbe objavljajo zabavne vlake na jezera in hribovje, ko se na stotisoće meščanskega ljudstva pogovarja o duševnem odpočitku, se vpraša tudi slovenski delavec, kakšen odpočitek ima prav za prav on sedaj in kaj bi njega okrepčalo in navdušilo za prihodnjost. Glavno življensko navodilo vsa-kakor je: „Izpreči, izpreči mora človek za nekaj časa!" Te besede slišiš pa le, če se nahajaš v višjih krogih, kjer pa nikakor nočejo pripoznati tvoje duševne in telesne izmučenosti, kier se te ne pripoznava jednakopravnim njihovim željam.
Izpreči mora človek, izpreči ; pa vendar, dragi delavec, premišljuj, koliko je tistih, ki imajo ob vsaki priliki samo besede na jeziku, ki pa nikdar niti najmanje ne mislijo da bi jih uporabljali za svojega vslužbenca.
opazuj jih in kmalu zapaziš, da so v ^em oziru jako tesnosrčni. Trgovec, ki se 'nokar intenzivno razgovarja s svojim
kolu, a onda žurno natrag na posao, u život znojnog rada, da 'svaki od vas bude apo-štolom naše misli.
Približite se k onima, koji još spavaju i k onima, koji još ne vjervyu, da i našem narodu može sinuti sunce slobode, i ulijte u njihove duše vjeru u sebe, u svoje sile, u našu budućnost.
A nabasate li na kojeg zavedenog brata, oprostite mu uvrijede i osornost i recite mu, da se u našim redovima ne odgajaju fanatici i ljudi, koji mrze sve one, te im nijesu slični po zanatu, nego značajevi, koji i u borbi znaju biti plemeniti i velikodušni.
Istra očekuje od Vas mnogo. Ona vas hoće prosvijećene, jer pred hrvatskom pro-svijetom u Istri najbrže se gubi tudjinska tiranija; ona vas hoće blagostojeće, jer gospodarski nezavisni Istrani biće najspremniji borci proti tudjinskim lihvarima i guli-kožama Istre.
Budite podpuni ljudi, da bude potpuno sretna i domovina s Vama!
Evo, uz pozdrav, ovo vam je poruka naša, danas, dok pod prvom zastavom brojimo prve svoje čete.
Da ste nam zdravo, braćo preljubljena, vrli istarski radnici!
Radite, napredujte i množite se svijesni svojih prava, ali i velikih dužnosti, koje imate prema zemlji i narodu, roditeljima Vašim.
U vrste, odlučni i hrabri, svi !
Naprijed ! !
Državna uprava in delavsko vprašanje.
Piše Dr. Josip Mandić.
Če danes obvladuje svet nasprotje harmonije in sreče,--iskati je treba vzroka v pogrešnem vrejenju vseh dosedanjih družeb. . Pogrešno" vrejenje je vtéleseno v državi. Tako uči utopistični anarhizem. „Država je rak-rana" vzkliknil je v devetnajstem stoletju Bakunin. — Kdo se ne bi, ozirajoč se na delavske razmere v Trstu, posebno v področju državne uprave, nehote spomnil ravno navedenega Bakuni-novega vzklika? „Država je rak-rana". — Za nas v Avstriji ne more danes biti več dvoma.
Ako se je racijonalistični anarhizem smatral opravičenim do skrajno nasprotnega stališča napram državi iz metafizičnih in filozofičnih načel, sili nas danes kruta sila gospodarskega razvoja do spoznanja, da današnji avstrijski upravni sistem ni nikakor v stanu premagovati velikih zahtev, ki jih dan za dnevom stavlja nanj isti razvoj. Dosedanja avstrijska centralna uprava se ni pokazala, z eno besedo, kes resnemu in pomišljeno pripravljenemu so-cijalno-reorganizatoričnemu delu. Ne da bi ista bila absolutno nesposobna, ali da bi jej vedno in povsod manjkala dobra volja. Res je in se ne dà oporekati, da se je od osemdesetih let naprej marsikaj spremenilo na boljše. In vendar — „socijalna dolžnost", da govorim z očetom delavskega zavarovanja v Avstriji, Steinbachom, ni storila svoje — dolžnosti. Splošno stanje delavstva se je sicer relativno zboljšalo ; absolutno vzeto pa je bilo opazovati le efemernih in nebivstvenih vspeliov.
A vzrok temu? Polovičarstvo in še vedno neoslabljen vpliv biroJcratičnega načina pripravljanja in reševanja načrtov v izboljšanje ekonomičnega stanja delavstva. V Avstriji sicer ne primanjkuje korporacij javnega prava, ki so poklicane, da sé
klijentom o počitnicah, o nauku „izpreči", bo napravil čudno gubančast obraz, ako ga prosi njegov pomočnik za malo dopusta in bo smatral to za nespodobnost, katerej ne sme dati mesta. Isto tako misli pisarniški šef, bogat tovarnar bo pa zabavljal črez „lenuhe" ako njegovi delavci prosijo dopusta ali če si ga sami vzamejo. Prav redki so zavodi, prndajalnice ali tovarne, kjer bi se dovolil brez izgube na plačilu kakšen kratek dopust. Sploh pa še vlada dandanes naziranje, da mora človek, ki hoče izpreči imeti neko gotovo plačo, ki bi tvorila mejo, pod katero mu ni dovoljeno si odpočiti.
Vendar je pa v resnici ravno tisti, ki je pod to mejo, imnogo bolj potreben od-počitka, nego oni, ki je nad to mejo. Buržoazija si privošči marsikateri luksus, a edini posnemanja vreden je oni poletnega potovanja — ako l»hko imenujemo to luksus, kajti gre le za fizično potrebo.
Samo nekaterim je dana ob nedeljah prilika, da si nekoliko odpočijejo bodisi v krogu svojih prijateljev in znancev, bodisi v okolici na zračnem prostoru med pevajočim in zabavajočim se narodom. Vendar je pa to malenkost za trpečega, rès nekaj časa počitka potrebnega delavca. In razun tega
svojim posvetovalnim glasom sodelujejo pri pripravljanju in izpreminjanju gospodarskih vstanovitev. Imamo stalen delavski svet (Arbeitsbeirat), obrtni svet (Industrierat), zavarovalni svet (Versicherungsrat), poljedelski svet (Landwirtschaftsrat), trgovske zbornice, centralno zvezo obrtnikov, centralni odbor delavcev na Dunaju, razne personalne komisije, v Trstu odbor c. kr. glavnih skladišč, v zadnjem času tudi tari-farno komisijo.... Vsako toliko se sklicujejo tudi razne ankete, posvetovanja pri centralnih in deželnih upravnih organih itd.
Nočem se povspeti do gotovo smele in tendencijozne trditve držav, poslanca Eldersch-a,' da se v Avstriji razni zakonski načrti in nameravani priboljški podvržejo posvetovalnemu glasu imenovanih strokovnih korporacij, anket itd. — ne v svrho bivstvenih poprav vladnih predlogov, marveč v prvi vrsti v svrho zavlačevanja njih konečne rešitve. Vendar se more reči, da se v Avstriji nemoteno nadaljuje po stari poti, uvaževaje o priložuosti nebivstvene in državni proračun ne preveč obremenjujoče zahteve, prepustivši pa poznejšemu času rešitev važnih, za ljudstvo neobhodno potrebnih in za „harmonično sodplovanje vseh moči", torej za državo, koristnili zadev.
Nepobitno dejstvo je in ostane v očigled vsega prizadevanja upravnega aparata : delavstvo ječi pod jarmom neznosnih bremen in pomanjkljivih življenskili pogojev. Njegov glas in glas imenovanih strokovnih organizacij in korporacij prodira sicer vže do ušes odločujočih faktorjev (In v tem obziru je gotovo opazovati majhen vspeh nasproti prejšnjim časom,; ko je voditelje centralne uprave ločil od ljudstva še kitajski zid) — isti je pa še prešibek, da bi zamogel obrniti na se pozornost njih, ki so preobloženi skrbmi okolo „državnih potrebščin".
Ali bo temu kmalu konec ? Kakor vse kaže, ne tako hitro. Delavsko vprašanje ni namreč samo vprašanje enega stanu ali enega razreda, ono je postalo državno vprašanje prve vrste. Izvajati iz tega vsakokratnemu splošnemu, političnemu in ekonomičnemu položaju primerne posledice, je ena prvih dolžnosti vsacega modernega, socijologično mislečega državnika. Ako je temu pa res tako in ako je še v veljavi državnopravno naziranje, ki vidi glavne dve funkciji države v ohranjevanju miru izven in v dr Savi, nasproti zunanjim in domačim nasprotnikom, potem ne more in ne sme niti v Avstriji skrb za povspeševanje blaginje delavstva biti podrejena skrbi za povišanje kakega vojaškega kontingenta ali za uvedenje novih vojaških oblek v armado ampak ista mora v najslabšem slučaju biti koordinirana (enakopostavljena) prvi.
Do tega naziranja mora priti tudi v Avstriji. Prešiniti s tem spoznanjem vse, višje in nižje kroge, bodi ena največih re-vindikacij 20. stoletja. To je ne samo zahteva pravičnosti napram velikemu razredu delavstva, nego zahteva pametnega oportunizma napram državi sami.
Kajti : samo o državi, v kateri je vsakemu posamezniku in ob enem vsaki grupi socijalno skupaj pripadajočih posameznikov zajamčeno ravnotežje z drugimi posamezniki ozir. grupami, sme se reči, da gre lahko, brez skrbi nasproti boljši in jasni bodočnosti.
Vsakemu svoje in bodemo svojemu bližnjemu, ne več kakor do sedaj iz nagibov nežne tolažbe, nego zanosom, ki ga edino vstvarja prepričanje, zaklicali zlate Carlyleove besede : Delajte in ne obupajte!
ti še neka gotova vrsta ljudij nima niti pojma, česa potrebuje delavec.
Ako si hočemo resno odpočiti, tedaj moramo res v polnem obsegu besede izpreči. Proč iz zaduhlega mesta, proč iz torišča muk in težav, proč od vsega, kar [dušo otežuje in telo slabi. Drug zrak, druga okolica in priložnost, prodajati lenobo — to se pravi, se le tedaj gibati, ako telo to zahteva. Vleči se na solnce in se pustiti obsevati od blagodejnih žarkov, misli pa naj krožijo, kakor se jim zljubi — to je kar potrebujejo naši hlapci pisaren, tovaren in drugih naprav kapitalizma. Vrsta dnij, v haterih človek ne čuti zunanjega pritiska, v katerih sledi le notranjemu nagibu, v katerih se lahko suče, dokler mu je to v zabavo, in lahko leži, dokler občuti potrebo počitka — to je pravi zdravi, učinkujoči počitek.
Ah ! kdo je deležen takega počitka. Kakšen je odstotek obiskovalcev v kopališčih istih, ki so iz vrst ubijajočih se sto-tisočev ? Mi ne vidimo stotisočev ubogega ljudstva, ki ne pridejo nikdar do pravega duševnega odpočitka. Marsikomu ni ravno na tem ležeče, da ne dobi dopusta. Sicer je res dopust potreben v prvi vrsti za potovanje, vendar pa ni to edina potreba. Ko-
iiniiiiii n r ri im i.iiiiiuiiiii'Mi.jiiri i i mini ■ i i i i t i i i i mimimi ninnili i n illuminimi.11.1 i n i 1 im 11111 1 1 11 1 mil'11 iiicmiimi mi 1 1 1 11 1 1:11111111 111
Vabilo na naročbo !
Vse člene »N. D. O.«, kakor tudi vse naše prijatelje in somišljenike vabimo, da se naroČijo na naš list. Naročnina znaša za celo leto K 4'— in to s poštnino, oziroma z dostavljanjem na dom vred; za pol oziroma četrt leta razmerno. Naročbe sprejema uprava »Nawiflnega delavca«, ki je v uradih »X. D. O.«, ulica del Lavatoio 1, I.
ii i i i i i i i i i i i i
itniHiniiiiiiniiniijiiii n i i
i i i i i i I T inrii.ii! i i i i i i i i n I I i i i i i i li i i i i i l nini i i i i min i i mi i i i i i i i i i i i r
DOMAČE VESTI.
Pozdrav gostom! -Jutri na slavnost narodnega delavstva prihitijo iz vseh krajev, kjer so ustanovljene podružnice X. D. O., tovariši k ram v goste, da proslavilo z nami obletnico matice N. D. O. v Trstu. Prihité v močnemv številu tovariši iz Pule. Ajdovščine, Bilj. Štandreža in drugih krajev, kjer se zavedni narodni delavci zbirajo okolo matice v Trstu.
Vsem tem milim bratom kličemo navdušeni : Dobro došli na tržaška tla med slovensko delavstvo !
Po prvem letu našega delovanja shajamo se že skupaj v tako impozantnem številu. To nam je v dokaz življenske moči naših idealov. Prepričani smo tudi, da za leto dni se ne snidemo le v podvo-jenPm številu, marvč da prihité. k nam bratje še iz drugih krajev, kjer mora vzcve-teti narodna delavska organizaciia.
Bodite pozdravljeni na naših, na Vaših tleh !	*
Proslava I. obletnice obstanka ..Narodne delavske oroanizacije" v Trstu in razvitja društvene zastave v nedeljo dne 9. avsrusta t. 1.
Vspored : a) Dopoldanski del slavnosti :
Od 7. do 9. ure dop. sprejem tovarišev in deputacij goriških podružnic „N. D. O."
Ob 9. nri dop. spreiem tovarišev in predsedstva puljske podružnice „N. D. O.", ki pridejo z buzetsko sokolsko godbo na čelu s posebnim vlakom ob 9*/4 don. na postali c. kr. drž. železnice (Sv. Andrej).
Ob IO1/, dop. v gledališčni dvorani „Nar. doma" v Trstu
slavnostni shod
na katerem bodo govorili zastopnik tržaške centrale in predsedniki posameznih podružnic.
Od 12. do 2. ure nop. obed v raznih določenih narodnih gostilnah.
B) Popoldanski dd slavnosti :
Ob 31/« POP- pred -Nar. domom" v Tr*tu zbiranje vseh narodnih delavcev, sodelujočih narodnih društev z zastavami in skunni odhod z buzetsko sokolsko in na-br?žinsko godbo na čelu na slavnostni prostor v Rojan (fondo Exner), kjer se bo vršila ob 4. uri pop.
velika ljudska veselica
s sledečim vsporedom : 1. Ha'drih : „Morie Adrijansko", svira sokolska godba iz Buzeta. 2. Bartl : „Oi planine", poje mešani zbor Čitalnice nri Sv. Jakobu. 3. Majcen : „Slovanska bri", svira godba iz Nabrežine. 4. T. Sestak : „Prosvjetom k slobodi!"
liko jih je, ki si ne morejo prihraniti toliko denarja, da bi si lahko pošteno odpočili. To slednje velja posebno za družinske očete, ki si želijo s svojimi skupno odpočiti. Za takšne ni, ako nimajo posebno nabite mošnje, v naših kopališčih in zdraviliščih skoraj nič preskrbljeno. Manjkajo nam kraji, ki»r bi se družinski očetje s svojo družino z malimi sredstvi lahko odpočili. Najlepši prostori so namenjeni le za takšne ljudij, ki imajo dosti denarja.
Vedno ne sme ostati tako. Veliko je še krajev, ki so od narave okrašeni s vsem česar potrebuje izmučen mestni delavec in marsikateri veličastni kraj je še nedotaknjen od gostov. Da se ta slednji priredi za bivanje takozvanih „manjših ljudii". je treba organizacije in za to potrebne dobre volje. Treba je organov, ki bi dajali pojasnila med dajalci in jemalci. Za malo izvoljenih je takšnih organov več kot dovolj, a za večino jih je toliko kakor nič.
Lahko si jih nabavimo, da, moramo si jih nabaviti. Zdaj smo v sredi počitnic. Narava je v najlepšem kinču, v gozdu in na polju je zeleno, še je listje sveže, še so potoki polni vode, še cvetijo cvetlice, še prepevajo drobne ptičice. Počitnice so, pa kdo jih uživa? Premišljuj delavec!	J. Š
poje moški zbor pevskega društva ..Ilirija" pri sv. Jakobu. 5. I", p». Zaje : „U boj !" zbor iz opere „Zrinjski", svira sokolska godba iz Buzeta. 6. Satner : „Nazaj v planinski raj". po:e mešan zbir pevskega društva „Zvon" z Opčin. 7. Vilhar : „Hrvatska davorija", svira godba iz Nabrežine.
8.	Slavnostni govor predsednika „N. D. O." dr. Josipa Mandić-a io
razvitje zastave „N. D. 0."
9.	Ma'cen : Himna „Narodne delavske organizacije" v Trstu, poiejo prvikrat vsa sodeluioč« društva s spremilevanjem godbe. 10. *** „Pozdrav"*, poje mešani zbor pevskega društva „Zora" z Vrdele. 11. Nastop pevskega društva „Slava" iz Sv. M. M. Sp. 12. Iv. pl. Zaje: „Slava dplu", poje pevsko društvo „Ve!e-ila~ iz Skednja. 13. Nastop pevskega društva rLipa" iz Bazovice. 14. Nastop pevskega društva „Slovan" iz Padrič. 15. Nastop ppvsk'ga društva „Zvonimir" iz R^cola. 16. Vilhar : „SWnac i Hrvat", po ejo vsa sodehjoča društva. 17. Parma: Vallee nar. pesmi", svira godba iz Nabrežine.
Po veselici nrosta zabava in na posebnem ple°išču PLES, ki bo trajal do 1. ure popolnoči.
Na slavnostnem prostoru post^ljeno bode več paviljonov za jedače, pijače itd. Slavnostni prostor bode čarobno razsvetljen ■z acetilenskimi svetiljkami in balončki.
Pri veselici prodajala se b de I. številka lista „N. D. O." : „Narodni delavec '.
Vstopnina na veselico 40 st. za osebe.
V slučaju slabega vremena se slavnost prenese na prihodnjo neieljo 15. avg. t. 1.
Odbor „N. D. 0." v Trstu.
liuS^ii..........
upišite se u „Konsumno zadrugo" članov M. D. 0.
\>\\W///////////////////////-
„Himna Narodne del. organizacije"
Jutri se bo na veseličnem prostoru v Rojanu, in sicer takoj po razvitju naše ponosne zastave, prvikrat pevala tudi naša himna, katere besedilo prinašamo na prvi strani. Besedilo himne je plod pesniške žile našega vrlega tovariša Slavojà Škrlja, a vglazbil je himno naš rojak Ferdo Majcen. — To himno morajo vsi naši tovariši znati na pamet.
„Narodni delavec" bo jutri naprodaj v tobakarnah Lavrenčič (trg pred veliko vojašnico), Kersten (ul. Arquedotto 2). Pipan (Ponte della Fabbra 1) v veži „Narodnega doma" in popoludne na veseličnem prostoru v Rojanu.
Gostilne, kjer bo vse pripravljeno za jutrišnje goste, so sledeče: Košić H. (v. Belvedere) „pri stari breskvi" ; Vatovec (v. Belvedere) „pri deteljci" : Franc (v. Geppa) „pri Francu": Marko Maovaz (v. Ghega) „Al nuovo commercio" „pri novi trgovini" ; Furlan (v. Stadion) „Al buon ritrovo ; Babnik (v. Giotto) „pri treh kronah ; Dolenc /v. Carducci) „alla Stella"; Živic (v. Ti-varnella) „ex Grotta"; Šaplja (v. Commerciale).
Italijanstvo Trsta v nevarnosti. Kaj
smo storili! Kaj smo storili! Trst, oziroma njegov pristno italijanski značaj «mo postavili v največo nevarnost. „Sovražnik je pred durmi! Vsi pod orožje!" Tako so zatrobila vsa tukajšnja italijanska trobila, ko so izvedela za našo jutrišnjo slainost. Začel je prvi trobiti veliki tronbetač „Indipendente" sledil mu je mali „hornist" „Gazzettino'', a naposled je začel bobnati še „Piccolo"'. Grozno vpitje je nastalo v Izraelu: ,,To se ne sme zgoditi! To bi bilo žal enje našega mesta !" Predsednik društva „Patria" je celò brzojavil na ministerstvo za notranje stvari, češ naj ono kaj vkrene proti naši jutršnji slavnosti, naj ono obvaruje italijanstvo Trsta pred nevarnostjo, ki mu jo preti naša slavnost!''
A vse zaman ! Naša slavnost se bo vršila vzlic tronbentaniu, vzlic bobnanju, in vzlic svemu vpitju. Vilic vsem njihovim poskusom, da bi to preprečili, bomo šli mi jutri predpoludne — kakor Jozvetova armada ckolu mesta Jerihe — po Trstu. In buzetska godba nam bo ponosno markirala korak. A potolažiti moramo gospodo nasprotnega tabora: Ne bo se godilo kakor v Jerihu, kjer so se rušili stolpi in mestni zidovi. Ne, gospoda: radi našega sprevoda po mestu z godbo na čelu se ne bo porušil niti en sam italijanski dimnik. Kar je bilo prej italijansko, bo ostalò italijansko tudi po našem obhodu po mestu. Ravno tako bo pa tudi ostalo slovensko, kar je bilo prej slovensko. Z drugimi besedami: Kar je bilo prej vaše, ostane vaše tudi potem, a kar je bilo naše dosedaj, bo naše tudi odslej, ker mi ne odstopimo nikomur niti
trohice kar je našega. In mej tem, kar je našega, štejemo mi tudi „enako pravico z vami vre d". To je, kar smete vi, to smemo tudi mi; kar je dovoljeno vam, to mora biti dovoljeno tudi nam. Ce so torej smeli celò regnikoli imeti svojo veselico minole nedelje, in če je smela vaša „fanfara" trobiti po mestu vaše komade, ko ste šli na r č-no veselico, smemo tedaj tudi mi storiti kaj tacega. N- pomaga vam vpitje. Pač bi vam znalo to še škoditi, kajti povemo vam naravnost: ravnali se bomo po načelu : „zob za zob", torej, kakor vi z nami, takov bomo postopali mi z vami.
..Če ne daš, si izdajalec; če daš, si pa hinavec", to je načelo po katerem se ravnajo socijalni demokratje in g. Kopač, ko se gre za naše državne poslance. Znan ie čitateljem dogodek o glasovanju o predlogih dveh nemških socijalističuih drž. poslancev. Šlo se je za železničarje. „II Lavoratore", „Delavski list" in g. Kopač na raznih svojih shodičih, so naprej trdili, da sta državna poslanca dr. Rybar in Hribar izdajalca, kerdasta glasovala proti tema predlogoma. Pozneje so gospoda popravili to svojo trditev, češ, da nista glasovala proti predlogoma, ampak da se nista vdeležila dotične seje po-lanske zbornice. Vendar s« pa trdili še dalje da sta drž. posi. dr. Rybar in Hribar izdajalca, ker da se nalašč nista vdeležila iste seje, da jima ni bilo treba glasovati za rečena predloga. A ko se je pozneje dognalo potom steno-grafičnega zapisnika dotične seje poslanske zbornice, da sta se naša dva poslanca ne le vdeležila te seje, marveč, da sta celo glasovala za ona dva predloga, tedaj je pa gospod Jože Kopač na shodu železničarjev
v	Liubljani rekel, da je res, da sta poslanca dr. Rybar'in Hribar glasovala v prid železničarjev, ampak da sta to storila le iz samega hinavstva in ne zato, ker jima je morda kaj za blagor železničarjev. — Gospoda, če veste, kaj je poštenje, potem bi morali vedeti tudi, da je poUenje — če je imate — zahtevalo od vas, da prekličete svojo prvo trditev, ko ste izvedeli, da ta trditev ne odgovarja resnici. Tedaj bi bili
vi	morali konstatovati, da dr. Rybar in Hribar nista izdajalca delavstva, ker sta glasovala v prid delavstvu, pač pa da je — vsaj po vašej logiki — izdajalec vaš sodrug in drž. posi. Valentin Pittoni. ker se dotične ucj.-ni vdeležil, da-si je vedel, da se bo glasovalo o rečenih predlogih.
Dobro sta jo zasolila dva člana N. D. O., ki sta piscu teh vrst osebno znana, zasmehovateljem organizacije in tistim, ki ne morejo trpeti Dr. J. Mandića in Dr. O. Rybàf-a. Prvega, ki je priprost delavec v arzenalu, je poklical neki delovodja : „Ti, Rybaf, hodi sem in mi poma-g8j". Delavec je vedel, da gre to njemu, a se ni ganil, če ravno je imel čas. Dotični delovodja je težaka takoj ovadil, češ da noče delati, ako se ga pokliče. Težak mu tedaj zabrusi : „Vi ste klicali Rybàra a ne mene ; naj vam pride on vzdi-govat vreče. Ali ne znate, kako se kličem jaz ?" Po pritrjevalnem odgovora*ima dotični težak lep mir od vseh in nikdo ga ne pokliče drugače nego po imenu.
Na državnem kolodvoru so mej vožnjo in premikanjem posameznih vagonov pitali socijalno-demokratični kompanjoni nekega ogibarja z Mandić-em. Ta se obrne rekoč: „Še enkrat mi reci to. Tisto stvar, ki bom imel v rokah ti zakadim v obra/, a potem ne bom jaz udaril, ampak Mandič. Hodi tožit njega:" Od tistega časa ima mož lep mir. — Premikačević.
Slovenski delavci!
Na vsa izzivanja nasprotnikov na jutrišnji slavnosti reagirajte z mirnim in dostojnim vedenjem. S tem dokažete, da ste bolj kulturni nego meščanski sinovi „2-tisoeletne kulture".
Xa jutranjem sprejemu mora zlasti vladati popolni mir.
Spomnite se, da popoldne se razvije Vaša zastava!
Žalostne razmere pri c. kr. javnih skladiščih v Trstu. — Vsakomur ki količkoj pozna razmere, ki vladajo pri c. kr. javnih skladiščih v Trstu, je vže davno znano, da ga si v Trstu državnega ali zasebnega podjetja, pri katerem bi delavstvo ob največem trpinčenju na delu bilo tako slabo plačano, kakor ravno pri imenovanih c. kr. javnih skladiščih. Dočim so delavski
pogoji v Trstu splošno nestalni in pridejo značilni pojavi kapitalističnega načina produkcije do naravnost klasičnega izraza, imajo delavci v drugih podjetjih vsaj gotovost, da po večletnem trudapolnem in požrtvovalnem delu bodo uživali zasluženi sad svojega dela ; da dobé namreč kolikor toliko gotovo eksistenco za bodočnost, da postanejo stalni delavci.
To vse ne velja pri upravi tukajšnjih c. kr. javn'h skladišč. Zgodovina delavskega razvoja pri c. kr. javnih skladiščih, pomenja ob enem križev pot prizadetega delavstva, ki je v večletnem boju za zboljšanje svojih nepovoljnih, socijalno, etično in higijenično nezadoščajočih življ^nskih pogojev, v neštevilnih rezolucijah, peticijah, spomenicah i. t. d. dajalo izraza svojemu obupu nad takim — največega trgovskega podjetja f Trstu (žile našega emporija) — nedostojnim načinom življenja.
In res. Pri c. kr. javnih skladiščih v Trstu vlada prava anarhija. Predpostavljanje in zapostavljanje, strankarstvo, simpatija in antipatija, strast in mržnja, to so žalostni nagibi, ki večkrat odločujejo o gospodarskem položaju posameznikov in celot. Terorizem pri c. kr. javnih skladiščih je postal že proverbijalen . . . Kdo naj se ne spomni izbruhov samovlade in najstrupenejšega terora ob priliki zadnjega štrajka zasebnih težakov .... Kdo naj pozabi velika preganjanja, katerim so bili izpostavljeni slovenski delavci samo radi tega, ker so pripadah „krumirski" „Narodni delavski organizaciji ?".
Najrazličnejšimi sredstvi, ki bi sicer v vsaki drugi, tudi v kaki balkanski državici, vstvarjala vse osebine hudodelstva javnega nasilja, se je vedrilo in oblačilo in postavljalo slovenske delavce pred banditsko geslo : „Ali prepričanje — ali denar !" Mislimo pri tem seveda v prvi vrsti na dobroznano zadrugo „Zollia", ki si je v tem oziru zagotovila trajen, žalosten spomin pri našem delavstvu.
A oficijelna uprava? Namesto da bi se bila odločno in samozavestno postavila po robu vsem tendencijam, ki so upeljavale strast politične arene na mesto, posvečeno dMu in največim trgovskim interesom tržaškega emporija in sploh cele države, ter vzela v zaščito potlačene slovenske delavce, ta uprava, je (ne vemo, ali iz malomarnosti, ali pa premišljeno, iz posebnih razlogov) se svojo pasiviteto trpela, dà se iz c. kr. javnih skladišč ustvarja bojno polje, na katerem naj odločuje ne vrlina in sposobnost posameznega delavca, ampak kruta sila in protekcija.
To 60 žalostne razmere pri c. kr. javnih skladiščih. To se izraža v velikem nezadovoljstvu, ki ga je vsak dan slišati ne samo od vseh naših delavcev, nego tudi od uradniškega osebja, ki ni nikakor voljno trobiti v isti rog z vladodržci.
„Narodna delavska organizacija" kot prava in edina zastopnica slovenskega delavca v Trstu, je smatrala za svojo sveto dolžnost opozarjati koj iz začetka posebno dunajsko centralno vlado na žalostne razmere pri c. kr. javnih skladiščih. V spomenicah in v rezolucijah ie zahtevala radikalno saniranje imenovanih raziner in ob enem odpravo vseh velikih nadostatkov in proglašanje principa enakopravnosti za vse delavce, brez razlike, naj pripadajo isti eni ali drugi stranki ali narodnosti. Pa tudi v Trstu je izrazila svoje delovanje v prid prizadetega delavstva v odločnih nastopih, ter zahtevala, naj se ne zapostavlja moralno in materijalno slovensko narodno delavstvo.
Rsvno v zadnjem času se je nudila „Narodni delavski organizaciji" zopet priložnost, da se postavi na obrambo ne samo slovenskega n> go delavstva sploh pri c. kr. javnih skladiščih. Takrat zahteva „N. D. O." naj se pisano pravo (portavo) uveljavi tudi v praksi.
Pravimo, uveltavi v*aj pisano pravo, če se ne sp štuje naoisane soci alne dolžnosti delodajalca uapram delojemalcu.
Lahko se reče, da vse skrbi in vsa prizadevanja delavcev pri c. kr. javnih skladiščih imajo za predmet : 1. d osego kolikor mogoče stalnega delavskega razmerja, to je odpravo dosedanjega sistema, po katerem se jih rabi dokler ne primanjkuje dela, a se jih vrže na ulico, kakor hitro je delo zastalo ; in 2. zavarovanje sebe in svoj h družin v slučaju obnemoglo^ vsled starosti, zgube zm> žnotti do dela potom nezgod in v slučaju smrti.
Ne da se oporekati, da sta obe za htevi ne samo opravičeni z ozirom na da-rašn;e naziranje o socijalnem položaju delavstva, nego tildi dejansko vtemeljeni z ozirom na položai drugih c. kr. uslužbencev. Kaj nai se poreče, ako se pomisli, da to, kar zahtevajo sedaj delavci, ni nič novega, nego da tozadevno obstoja vže odredba, ki se je že uvedla in sicer toliko glede
stabiliziranja delavcev, kolikor glede njih vpokojenja? Da, obstojajo posebna navodila sankcijonirana od same krone na podlagi odloka pristojnega c. kr. trgovinskega ministerstva. In vzlic temu se moraio delavci sedaj borfti, da se jim resnično dà to. kar jim je vže pred 10. leti bilo dano — vsaj po zakonu !
Glasom imenovanih navodil, nanašajočih se na odredb« v korist delavcev pri c. kr. javnih skladiščih in pri glavnem odboru težakov, sankcijoniranih od cesaija sklepom od 23. decembra 1898 in priob-čenih vsled cdloka c. kr. trgovinskega ministra od 28. decembra 1898 št. 75275 imajo stalni uslužbenci c. kr. javnih skladišč in glavnega odbora težakov po preteku 10 letne nepretrgane službe in po dovršenem 35. letu življenja v slučaiu popolne nezmožnosti za delo. pravico do po-Wo'nine v smislu § 5 imenovanih navodil (§ 1.) ; tako zapriseženi vodje (capi giurati) do */s svoje letne plače, a tebtni-čarji (pesatori) in delavci do */s zneska, ki odgovarja 52. kratni tedenski mezdi. § 7 (istotam) določa odškodnine v slučaju nezmožnosti vsled nezgode na delu. § 12. pokojnine pripadajoče vdovam. § 13. od-oravnine otrokom itd. Ravno tako določa § 2. da vsaki delavec po dovršeni 4. letni službi postane lahko stabilen (stalen) delavec...
Mislimo, da ni potrebno več komentarja. V naši „Narodni delavski organizaciji" je veliko premikačev. ki imajo na svojih ramenih 7—8 let službe in ki se nahajajo sedaj na cesti, ker ni — baje — dela. —
Temu treba energično odpomoči. Vsluž-benci pri c. kr. javnih skladiščih so se pa tudi postavili na noge — sklicali so dne 26. julija t. 1. v prostorih „Narodne delavske organizacije" shod, na katerem se je soglasno sprejela od pripravljalnega odbora ad hoc sestavljena spomenica, ter so sklenili, da ima.posebna deputacija izročiti trgovskemu ministru osebno na Dunaju to spomenico.
In to se bo v kratkem tudi storilo in pokazalo centralni upravi na Dunaju, kako se pri nas v Trstu spoštuje, zakon v prid delavstva.
ir///////////////////////,.\((\w
Delavci !
Širite Vaš list „ffaroòni Delavec". Kdaj ponesreča delavec?
Ne mine dan. da ne bi imele novine poročati o žalostnih nesrečah in poškodbah, ki se dogajajo delavcem na delu. Posebno ob silnem prometu mesta tržaškega je zdravje in življenje našega delavstva v trajnej nevarnosti. A koliko nezgod bi se daio zabraniti in koliko krvavih žrtev rešiti, da je bolje poskrbljeno za varnost dela. Zlasti ono riskantno prekladanje najtežjih tovorov bi se smelo izvrševati le pod pravilnim in zadostnim nadzorstvom, ker težaki pri takem mučnem delu morajo napeti vse svoje sile le v to, da ga zmorejo, a pri tem zanemarjajo povsem potrebno opreznost. Saj je znano, kako se zna človek privaditi na nevarnost, da se je ne boji več, niti se ji ne izogiblja več. Dovolj je trajno pohabljenih, dovolj je nedolžnih sirot in čas bi bil, da se obrača več pažnje od strani poklicanih oblastij na nadziranje opasnega dela, in menimo, da bi se vsak trošek v to svrho obilo izplačal s prištedenimi odškodniuami za nezgode.
Ako hočemo pa vedeti vsaj za nekatere vzroke, zakaj se tako popostoma dogajajo nezgode na delu, pojašnjuje nam to vprašanje neki Tillekop, ki si je nekaj časa zabeležil po dnevih in urah okolu 300 slučajev nesreč, ki so se pripetile na trgo-vinskej luki v Kodanju (stolno mesto Danske kraljevine). Ako število nezgod na delu razvrstimo po njegovih opozovanjih na posamezne dneve tedna kakor so se pripetile, vdobimo sledečo pregledno tablico: Ponesrečilo je delavcev
	možkih	ženskih
ob pondeljkih	. 50 .	... 4
„ torkih . .	. 46 .	... 10
„ sredah	. 34 .	... 12
„ četrtkih .	. 34 .	... 10
„ petkih	. 33 .	... 9
„ sobotah .	. 43 .	... 13
Kaj nas uče te številke? Le poglejte jih natančneje:
Možki ponesrečijo najbolj popostoma ob pondeljkih; manje o torkih, v ostalih dnevih je število nezgod nižje in skoraj enako, le ob sobotah je zopet nekaj višje.
Če je pa ta številka skozi tri dni enaka zakaj pa ni tudi na ostale 3 dneve enakomerno razdeljena? To mora imeti svoj posebni vzrok, da je v pondeljek za dobro tretjino ali še več povečano število nesreč ! Ne da se dvomiti zakaj ? Pondeljek je dan, ki sledi takozvanemu nedeljskemu počitku. In vzrok je iskati v tem, da mnogo delavcev prihaja na delo še omamljenih in zaspanih po nedeljskem in ponočnem popivanju, da so vsled tega manje oprezni in pazljivi na svojem opasnem delu in premalo spočiti. Ker se običajno nadaljuje popivanje tudi v pondeljek, provzroča to tudi ob torkih izredno visoko število nezgod, čim se pa mošnjiček stisne, strežne se tudi nespametni veseljak, ki je prihodnje dneve v manjej nevarnosti ponesrečiti, kakor se to razvidi iz gornje tablice.
Da je res kar smo povedali, dokazuje posebno jasno ona druga vrsta, kjer so naštete nesreče na delu pri ženskah. Te ne običavajo v nedeljo popivati in se res spo-čijejo, zato jih pa ob pondeljkih niti polovica toliko nesreč ne zadevlje, kakor ob drugih dnevih (to je komaj 4 namesto 10 do 12.
Iz tega pač jasno izhaja, da je pripisati marsikako nesrečo nespametnemu vživanju počitka ; in če primerjamo moško vrsto z žensko, je verjetno, dasi je ob pondeljkih najbrže polovica ponesrečencev sama zakrivila svojo nesrečo.
Ob sobotah pomnožujejo se pa nesreče, ker se morajo žuriti delavci, da se kolikor možno konča delo.
Zanimivo in poučno je slediti še poročilu istega Tillekopa, ki je tudi zapisoval ob k a te rej uri so se pripetile vse one nezgode na delu. Sestavil si je po slojih opazovanjih tole pregledno tablico nezgod (ne OEiraje se na dneve).
Ponesrečilo je delavcev možkih
od 6—8 ure dopoldne 13 .
» 8-10 „ » 10-12 „
„ popoludne
1—3
3—5
28
54 23
55
ženskih 4 11 14
6 10
Iz tega pregleda spoznava se jasno, kako se število nesreč postopno in hitro viša, da preseza opoludne celo štirikratno število nezgod (ako isto primerjamo z onim v jutranjih urah) ter na dalje, kako poje-Kajo nezgode vsled opoldanskega počitka v prvih urah popoldanskega, a se potem še hitreje pomnožujejo.
To jako redovito naraščanje nesreč proti poludne ia proti večeru je brezdvomno pripisovati množečoj se utrujenosti in pojemajoče] pazljivosti delavca ! Ne samo jutranje ure, skoraj bolj one popoldanske kaj jasno kažejo koliko velja za varnost in zmožnost delavca vsaki pravilni, če tudi kratki počitek.
To so nepobitni dokazi, ki gotovo ve-ljajo povsod — ne samo v Kodanju, — in ki dokazujejo na eni strani delavcu potrebo pravilnega počitka, zlasti ob nedeljah, a na drugi strani delodajalcu opravičenost zahteve krajšega delavnega časa (8 ur) za težka dela.
Književne novosti.
GREGORČIČ : Poezije, zv. IV. ...	K	2-20
vezano	„	320 GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade
gospodinje, vezano.........2 80
„Štiri ruske slike", povesti ....	„ —60
BENEŠ: „Brodsko vskl odvetnik" .	„	l'5o
Kip Gregorčiča............4 —
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvah po raznih cenah.
NOVOST !	NOVOST !
nakiti za dvorane In urte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudeóih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 4U, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine dajejo se v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Taldirivo 40.
odlikovani fotografski atelje za moderno slikanje.....
GORICA, Gosposka ulica št. 7.
:: ELEKTROFOTOGRAFSKI ATELJE ::
TRST, Via delle foste št 10
SVOJI K SVOJIM ! r/s//s//s//j//■
Anton JerRič,
II
Odgov. urednik : ALOJZIJ TOBAJ. Lastnica in izdajatelj i ca „NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA" v Trstu. — Tiska: TISKARNA „EDINOST" v Trstu.
Podpisani priporoča členom „N. D. O." svojo dobro znano
„Kavarno Trieste"
v ulici del Belvedere 47
kjer bodo našli na razpolago vsakovrstne slovenske, italijanske in nemške časopise.
Teodor Marcos.
HHB ^m^
Kdor hoče piti dober
s teran a
ali dobro
: vipavsko :
ali pa najbolje
istrsko vino
naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi tudi najizvrstnejo kuhinjo i u vse to po najzmernejših cenali.
Fran Žagar
priporoča svojo
prodalalnlco lestvin in zalogo plinovih mrežic
ulica Commerciale št. 15.
Razpošilja proti povzetju pakete po 5 kg vsakoršnega jestvinskega blaga: kavo, čaj, riž, testenine, olje itd. itd.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu da sem odprl novo
Prevode vsakoršnih MMAIIffiff spisov ali tiskovin ['lb V UJU iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino ozir. nasprotno, v tem popolnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I.
Podpisani priporoča si. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s Krasnim uriom
,AI buon ritrovo*
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino,
poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Z HM«
v Rojanu (via di Rojanu) št. 2,
kjer imam na razpolago najraznovrst-nejše manufakturno blago BV po najnižjih cenah. Priporočam se za obilen obisk Hugon Schmidt.
Prvo slovonsko Men ■ ■ ■ o trsta. ■ ■ ■
Priporočam slov. občinstvu u mestu in v okolici svojo higije-nično vrejeno
: slovansko : brivnico
« ulici Saverlo Merendante št. l
(blizu Slovanske knjigarne).
Vekoslav Gjurin
brivec.
Trgovino i lesininomi
K. Kotali
Rojan 8, nasproti cerkve
ima lia razpolago vsakovrstne jestviiie in najfinejše likerje kakor tudi razne delikatpse.	.
-----J
„TRZflSKfl POSOJILNICA IN HRANILNICA"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št, 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
0
iT 4
o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6n/0, na zastave po 5l/sj in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je 'urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
v\w\\\\\\\\' Poštno-hranilnični račun 816-004.
_______ ^
II
Delniška glavnica K 10,000
Telefon 19-95.
aOSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
41 / 0 / v'°9e na knjižice.
/4 /(J	Menialnica. BA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
O
Vlog okoli: K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA.
Vloge na tekoči račun do ^ 1/0
O
Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije
O
o
JADRANSKA BANKA v TRSTU
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
r
e	>
KUPUJE IN PRODAJA
V^ED^OST^E PAPIRJE
(I^EJSiTE, OBMGftCIJE, ZASTAVNA PISMA» JP^IJOl^ITETE, DELNICE, SREĆKE i. t. d.)
hh VfilliJTE IH DEVIZE
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Untanti mm ia iato, borzna naročila
SflFEDE-POSITS
Promese k vsem žrebanjem, — Zavarovanje srečk-
Menjalnica
VLOGE NA KNJIŽICE.
a — TEKOČI IN ZIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
1/0
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. — STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI --DOKUMENTOM VKRCANJA. - —
Uradne ure : 9.-12., 2-30—5-30. — Brzojavi : „JADRANSKA" — Trst. — Telefon : 1463 in 793.