"I WWW11 11 "I r

r - v 1 ,
PROSVETA
fsrlo eectlao 11 M. Aet ef Oot t, lllT,' author. .«-<1 M Jaae 14. lil S.
dubacription 94.00 Yearly
Ure4*¡#kí te tpriviUkl proslavit 1607 8. Lawn dale Am
Offlos of FubUeeteoi M6T South Lawndale Am Telephone, Kookwsll 4M4
STEV.—NUMBER 129
Višek inëijske krize sc napoveduje ta mesec
Nacionalistični "vojni svet" poziva indijska ljudstva, naj ig-norica jo podkralje ve odloke
Bombaj, Indija, 2. jun. — Vse kaže, da kampanja Gandijeve nacionalistične stranke za neodvisnost Indije doseže svoj višek v juniju. Nacionalisti so včeraj izvršili svoj zadnji naval — kakor pravijo — na soline v Vadali, kr so največje v Indiji. Rezultat je bil isti kot pri vseh prejšnjih navalih. Prostovoljci so bili odbiti po ljutem spopadu s policijo in okrog sto je bilo ranjenih, veliko število pa aretiranih. Preko 15,-000 oseb je sodelovalo pri tem navalu, ki so ga pripravljali ves teden.
Nacionalistični voditelji, kolikor jih je na prostem, so uvideli, da je bila solna kampanja velik udarec za Gandhijev evangelij pasivnega odpora; brez malega vsi vpadi v soline so bili bolj ali manj nasilni. Navali na eol bodo zdaj najbrž opuščeni in nacionalisti ee lotijo druge forme civilne nepokorščine, od katere si obetajo več uspeha.
To je neplačevanje davkov in nadaljevanje bojkota. Včeraj je "vojni svet" stranke pozval vse svoje pristaše, naj agitirajo med ljudstvom proti plačevanju davkov in kupovanju inozemskega blaga. Indija je pozvana, naj popolnoma ignorira dve naredbi podkralja, lorda Irwina, ki svari s težkimi posledicanfl, ako ne bodo davki plačani in če ne preneha bojkot platna in pijač.
Razpaljene plemenske in verske strasti se medtem še niso polegle.
.. Na podlagi uradnega poročil»
je število mrtvih v Ragunu —-kjer se koljejo kuliji hinduške in burmanske narodnosti — na-rastlo na 200. Med mrtvimi je tudi mnogo policajev, ki tlačijo izgrede.
V Pešavarju je neki angleški oficir čistil svojo puško, ki se mu je spročila in krogla je ubila dva otroka na cesti. To je izzvalo besne izgrede. Domačini so navalili na vojašnico s kamenjem in noži, vojaki so pa streljali in sedem domačinov je bilo ubitih in devet ranjenih.
Organizacija "rdečih srajc" na severnozapadni meji Indije, katero vodijo komunisti, je nara-stla na 26,000 mož v zadnjih par tednih. ____
Nov« bvHigartka vojaa
Trije gangeži ustreljeni v višču
leto-
('hicago.—Med butlegarskimi «angami, ki jih vodita Al^Capo-nc in Bugs Moran, Je spet izbruhnil boj na kroglo in nož za kontrolo trga. Nekaj časa sta si ( apone in Moran razdelila trg piva in šnopsa. tako da je prvi imel zapadno in južno stran mesta, drugi (»a severno. Zadnjo nedeljo zjutraj je pa zareg-Ijala Strojnica v hotelu letovišča Fox Lake in trije CaponiJe-vi zavezniki so oMežali mrtvi, dva—med katerima je ena ženska—sta ranjena. Napadalci so ušli. Ubiti so: Michael Quirck, Ssm Pellar in Joseph Bertsche, ranjena sta pa George Druggan In m rs. Vivian McGinnls, žena odvetnika.
Deklica obotrellla policaja
Chicago.— Policijski sarient ltay Grabble, 922 E. 61 st.. Je bil v nedeljo smrtno ranjen od krogle, katero Je vanj izstrelila njegova 19-letna pastorka Do-rothjr Tullejr radi tega. ker Jo je ozmerjal, ko Je prišla pozno domov. v soboto ponoči.
Avti «bili pet Cikažanov I Chicago.—Zadnjo nedeljo, ko je bil lep dan in ailna gneča na cestah. Je pet oseb izgubilo življenje prt avtnih kolteljah in drugih
S komacije J. S. Z.
Sijajne priredbe v počaat delegatom. Reorganiziran je Iz. akcije v Prosvetno Matico. Za večjo aktivnost med mladino. Konvencija zaključena v nedeljo
Detrolt, Mich. — Sijajni u-speh banketa, ki je bil prirejen pretekli petek večer v počast delegatom osmega zbora Jugoslovanske soc. zveze, znači po mnenju vodilnih sodrugov defi-nitivno prerojenje delavske misli v detroitski naselbini. Okrog 860 oseb se je udeležilo banketa, veliko več kot se je pričakovalo. Mnogi nieo dobili prostora v dvorani in so se morali vrniti.
Aranžma banketa je bil v splošno zadovoljnost udeležencev, z lepim pevskim, muzikal-nim, recitacijskipi, umetnoples-nlm in govorniškim programom. Edina kritika na mestu je ta, da je bilo na programu preveč govornikov. Moralni u-speh banketa je bil med najboljšimi v zgodovini sličnih priredb ameriških Slovencev.
Mrz. Ivanush Iz Clevelanda je na tretji seji zjutraj podala globoko zamišljen referat nanašajoč se na gojenje slovenske pesmi in dramatike v Ameriki.
Na podlagi treh referatov — o Izobraževalni akciji, knjižnicah in pevsko dramskem odru — se je razvila obširna fn zanimiva diskuzija o našem prosvetnem delu in Iz. akciji. V zvezi s ¡sadnjo je bil spret načrt za ro-organiziranje in spopolnjenje te ustanove, ki ae bo v bodoče imenovala Prosvetna matica JSZ. Načrt je predložil Joško Oven, del. kluba št. 1. Prosvetno delo matice bodo vodili trije direktorji in njen tajnik je še v bodoče tajnik zveze, oziroma o-bratno.
Jako obširna je bila diskuzija o mladinskem gibanju in o potrebi ter načinih širjenja soci-slistične misli med mlajšo generacijo. Otvorill so jo trije mladi člani zveze, namreč Ru-gel, Grum iz Detroita in Rak iz Chicaga. Na podlagi priporočil in sugestij je bila izdelana In sprejeta resolucijs, ki daje direktivo gl. odboru zveze in klubom v zvezi s pridobivanjem mladine.
V	soboto zvečer se Je vršil variacijski koncert kot del kon-venčnega progrsms. Koncert je bil ns splošno dobro proizva-jan in velik uspeh tudi s strani poseta.
V	nedeljo po šesti url popoldan, je bilo zaključeno zborovanje ob petju soc. koračnice, kateri so sledile domsče pesmice, iz grl dobrih pevcev, katerih Je bilo na zboru večje število. Sprejetih je bilo večjo število resolucij, med temi tudi proti politični persekucijl v Jugoslsvlji, za reorganizirano U. M. W. of A. in druge.
' Podan je bil tudi izboren referat o Ženstvu in soc. gibsnju po Angeli Tleh ter o politični akciji po Gardenu. Delegat Je ao podali sliko o aktivnostih zastopanih organizacij. J. Kobi iz Dulutha je podal pa politično In eoc. sliko Mlnnesote oaobito o rojakih na "Iron Range", ki so vklenjeni v verige Jeklsrskega trusta.
Po mnenju starejših sodrugov in veteranov na konvencijah zveze Je bilo osmo zborovanje najuspešnejše v vsej njeni burni igodovlnl. u
Dlskuzlje o raznih vprašanjih »o kazale mnogo dosorele inteligence in bile zanimive. Ta zbor znači definitlvno prerojenje delavske misli pod okriljem JSZ.
Papež podražil tobak
Vatikan. 2. Jun. — Nova carinska tarlfs v papeškl drfavl Je podražila tobak za 76 odstotkov.
Kaznjenec iznašel nov .propeler za letalo
Joliet, 111.—John King, ki Je že 15 let zaprt v tukajšnji državni jetnitaki in ki nI nI-kdar videl modernega aero-plana, Je isnaiel nove vrate propeler (vijak). Ameriška vlada. Henry Ford in Gug-genheimova fundacija bi rada dobila njegovo iznajdbo, toda King pravi, da ga morajo prej Izpustiti na svobodo, p red no se bo s kom pogajal. Njegov zapor ima trajati še 13 let. King Je izpopolnil svojo iznajdbo v jetniškt delavnici.
Radarska bitka ie ne bo končana
Vzelo bo več mesecev časa, prodno bo sodišče podalo svoj odlok
Springfield, III. — (F, P.) — Da ae bo sodni j ski proces glede spora med Howatovo in Lewiso-vo grupo vlekel do prihodnje jeseni, je bilo razvidno iz zaslišanja o kršitvi sodnijske prepovedi, česar ao bili obtoženi Lewis in njegovi pristaši.
Nad sto prič od obeh strani je bilo zaslišanih pred sodnikom Trutterjem. Zaključek je bil, da se zadeva transferira v področje okrožnega sodišča, kateremu načeluje sodnik Norman L. Jones, ki je pred meaeci izdal na zahtevo uradnikov dva-najatega rudarskega diatrikta injunkcijo proti Lewlsu.
Lewisove priče in odvetniki so na zaslišanju sicer priznali, da ao kršili injunkcijo, toda v tef*»or M) podali rudarekq konvencijo, ki še je vršila'v Spring-fieldu. Ta akcija Howatove grupe, so dejali, je bila v direktnem nasprotju z injunkcijo, ker je vodila do ustanovitve dualne unije.
Howatova grupa je na zaslišanju trdila, da je Lewis izgubil kontrolo nad dvanajstim distrik-tom radi akcije rudarjev, ki so mu odrekli pokorščino. Lewis je tudi sam priznal, da je glavni stan, stare rudarske unije financiral svojo organizacijo v llinolsu še potem, ko Je bila izdana proti njemu injunkclja, ki mu je prepovedovala vmešavanje v zadeve rudarskegs diatrikta v Illlnoisu.
Bogata Jraiba zatilja
Prizadeti ao rudarji ln livarji
Rotte, Mont. — (F. P.) — Anaconda Coper Mining Co., ki je v prejšnjem letu izplačala $69,000,000 delničarjem, je apet znižala mezde za 60 centov na dan vsem delavcem, ki so u posle ni v njenih rudnikih In livarnah. Mezda bo aedaj $4.75 na dan; pred letom dni Je bila $6.
Anaconda Copper Co. ustvarja mezdni standard v buttskem okrožju in po njej se ravnajo o-stale kompanije. To pomeni, da bodo delavske mezde znižane tudi v drugih podjetjih. North Butte Mining Co. Je ustavila o-brat In 400 rudarjev je izgubilo delo.
Pred letom dni Je enajst neodvisnih kompanlj imelo uposle-nlh 11,000 rudarjev. To število ae j* sedaj skrčilo na 4.000 fn družbe groze z nadaijnimj od-slovltvsmi.
Mor la Hat i protestirajo proti ob-
New York. — Socialistična stranka v New Yorku je podala te dni izjavo, v kateri protestira proti oboodbi, ki Je bila izročena prdti William Z. Foster Ju. Robert Minorju In Izraol Amterju, voditeljem demonstracij brezposelnih delavcev, ki so se vršila marca v New Yorku.
Mirovno^ lisa in Sovj^tika unija
Na avojl konferenci je aprejeta resolucijo, naj vlada Združenih držav prizna aovjotako Rusijo
WaahingtonlD. C. — (F. P.) —Ameriška sekcija Ženske mednarodne mirovne lige jo na svojem letnem nborovanju, ki se je pred kratkim vršilo v Washing-tonu, soglasno sprejela resolucijo, da Amerika prizna Sovjetsko unija Resolucijs navaja, da ima Sovjetska unija trdno vlsdo, ki se je ustavljala vsem naporom inozemskih držav, ki so jo hotele uničiti. Amerika bo na boljem, a-ko bo priznala sovjetsko vlado, ki ima še sedaj z njo dobre trgovske stika. Sovjetska unija oddaja velikanaka naroČila v Ameriko, od katerih je odvisno blagostanje delavcev in farmarjev.
John Nevin | 8ayre je navajal nevarnoetl, ki jih ustvarja sovražno stališče, katero zavzema ameriška vlada napram sovjetski vladi. Sa}re -ae je mudil v prejšnjem lety več mesecev v Rusiji v svrho študij tamkajšnjih gospodarskih razmer. O-menil je, da je Rusija v prošlih desetih letih, odkar so boljševl-kl prišli na krmilo vlade, napravila velikanski napredek v industrijah In poljedelstvu, napredek, ki ga v tem času na mora pokazati nobena druga država v Evropi. Na govorice o svetovnem miru in evropski uniji pe moremo polagati nobene važnosti, je dejal Sayro, dokler svetovne države ne ojniste svojega sovražnega staliftča napram Rusiji In ne upostavijo boljših odno-šajev. *
"Ker ao Združene države in Bovjetaka uaija ratificirale Kel-loggov mirovni pakt kar pomeni. da ae odrekajo vojni, bi morala biti Amerika represent!rana v Ruaijl po najboljših diplomatih, ki jih imamo,H je dejal Sayre, "Nam so ni treba bati komunistične propagande, sko bodo voditelji industrije gledali na to, da ne bodo izkoriščali dela v-cev. Nevarnost * komunistične propagande bo prav gotovo odpravljena, ako bomo v Ameriki gledali, da se uepoatavf socialna pravičnost, ki Je temelj vsakemu laprodku".
Trust elektrike Izkorišča odjemalce
Washington, D. C. v- V poročilu, ki ga je podal Judson King v nižji zbornici kongresa, je navedena primera, ki kaže, na kakšen način truat elektrike ku-plčl svoje proflte. V provinci Ontario, Kanada, kjer občine lastujejo Javne naprave, odjemalci elektriko plačujejo polovice nifcje ocne kot v Združenih državah, je dejal King,
Nov llnčarakl «mor
Chickasha, Okla. — Henry Ar-go, 19-letni zamorec, Je bil tu linčan zadnjo «oboto. Okrog 1000 glav broječa Imlokožna drhal Je navalila na Ječo. Policija Je dosegla, da nI prišel zamorec v roke drhal!, bil pa je zadet od več kroge! in umrl Je v bolnišnici. ObtoAon je bil napada na neko ženo. ___ ,
Odslovitve delavcev
Providence, R. I. — Warren Mfg. Co., tekitllna družba, Je s prvim Junijem* zatvorila vrata svojs tovarne za nedoločen čas. Osemsto delavcev je radi tega Izgubilo delo, kar pomeni, da se bo že Itak veliko Število brezposelnih delavcev v tem okolišu zopet pomnožilo
Poroka o polnoči
Chicago. — Ker Je hotela, da bo letošnja prva Junijska neve-sta, jo miaa Huth Norton aranžirala svojo eoroko z Jamesom R. Thomaom eno minuto popol-nočl zadnjo n«delJo zjutraj. Je bila prva. , J
Stockholm. 2. Jun — ftvedake vlada Je bila v eoboto poražena v zbornici valed vprašanja zvišane carine na pšenico.
ZA OBRAMBO CI WUIHSV0.
aoasčia
Prominentnl odvetniki bodo vodili boj proti naallatvu
Chicago. — (F. P.) — "Vsem grupam morajo biti zaaigurane pravice, da lahko izrsžajo svoja mnenja, zrnata ali prava, ne da bile radi tega izpostavljene policijskemu ln drhalskemu nasilju," izjavlja komltej Unije za ameriške civilne svobodščlne. Komiteju načeluje liberalni odvetnik Arthur Fisher. Ostali člani komiteja so William A. Holly, Clarenoe Darrow, Paul H. Douglas, Lilian HereteiA, Robert Moras Lovctt in Carl Haealer.
Komltej je bil organiziran po-tem, ko Je policija pričala razbijati ahode radikalnih delavcev. Pri navalih na zborovanja je bilo več močklh ln ženak pretepenih, nakar ao bili prignani v policijske zapore DeOPlainas postaje, kjer ao jih držali 81 ur. Napolnili ao a njimi vaa oellce tako, da ao morali jetniki atati vea čaa. Mnogo jetnikov Je krvavelo valed ran, ki so jih Jim prizadeli policijski količki.
"V Chlcagu potrebujemo organizacije, ki se bo zavaemala za pravice državljanov, kadar so izpostavljeni policijski brutalnosti," je dejal Flsher, "In da bo branila žrtve potom legalno akcije."
Komltej je še dosegel, da se policija ne vmešava več v zborovanja, ki jih sklicujejo radikalne organizacije.
TabaMIol iplaMil «a ari
iMsiHii mrnii fVF
pravljajo M stavko
Kompanlja Je pričela odalavljatl
delavce, ki ao aktivni v agitaciji za uetanovltev unije
Danville, Va. — (F. P.)1 — Tekstilni delavci v južnih državah ao dostopni apelu,' ki Jih kliče za vstop v unijo, Js dejal Francis J. Gorman, podpredsednik United Textile Workers unije. Potežkoče so v tem, ker pri-msnjkujs densrja za financiranja obširne kampanje. Organl-zatorično delo zaznamuje lepe uspehe med tekstilnimi delavci v Danvlllu, Va., in August!, Gs.
Poskus tekstilne unije, da pridobi Dsn River Tèxtile Co. ns lep nsčln, da ne bi nasprotovala unijonisiranju njenih delavcev, Je bil brezuspešen. To je največja tekstilna družba v južnih državah In uposluje o-krog pet tisoč delavcev. Gormen js poročal, ds Js v zadnjih treh mesecih štirltisoč tekstilnih de-lovcev, ki so u pošteni pri tej družbi, pristopilo v tekstilno u-nljo.
Družba Je zdaj priêota i drastično akcijo proti delavcem, ki so aktivni v unljskom, gibsnju. Povsod Ims svoje agontr, ki JI poročajo o delavcih, ki agitirajo za pristop v unijo. V pmšlem tednii Je odalovlla nad sto de-lavcev, ki so JI bili očrnjenl. Pričela Jo tudi s zniževanjem mezde, ksr povzroča nejevoljo med dels vel, ki Itak še sedsj prejemajo komaj toliko, da ra-dostuje za najskromnejš« potrebščine.
"Ml ne maramo stavk*," j« dejsl Gorman. "Poskusili smo že veliko In bomo še, da pride do mirne poravnave mod družbo in delavci. Ako ne bomo u*Hi in bo potrebno napovedati štrajk, tedaj ne bo naša krivda, ampak družbo, ki nas bo v to prisilite."
Radi industrijska depresije in dojotva. da bi morate tekstil-na unija skrbeti za družine delavcev, moramo pootopati previdno jo dejal Gorman, Ako bomo prisiljeni na štrajk, tedaj te» situacija drugačna kot je bite v Klizabethonu, Marlon« In nekaterih drugih meetih južnih
Rockefeller dal $25,000 katoliški cerkvi
Now York. N. Y.—Kardl. nal Hayeo Je zadnjo aoboto prejel od Johna D. Rockefel-lerja ml. ček aa $25,000 za ka-tollške dobrodelne zavode. To Je že njpgov drugI prlapevek sa katoliška aavode. Lani je tudi dal $25,000. Kardinal pravi, da Jo.ček pet role Jak eg a kralja prišel prootovoljne, na da tii aa bil kdo obrnil nanj.
Nazadnjaški senator vodi obstrukcijo
8 tem hoče preprečiti debato o Norriaovl predlogi
Waahingtoa, D. C. — (F. P.) Poskus senatorja Norrlaa, da senatni odsek iareče svoje mnenje o njegovi protlinjunkcijski predlogi, je naletel na opozicijo od atrani senatorja Deneena, hromega račjaka, ki akuša na vaak način preprečiti, da ne prida predloga na raapravo v tekočem zaaedanju kongresa.
Norrla Je ugotovil, da se sedem senatorjev, ki so Člani ju-stičnega pododseka, strinja a predlogo ln jo bodo priporočili v sprejetja. TI* ap Borah, Aahurzt, Dill, Blaine, Caraway, Walsh In Stephens, Nasprotujejo JI Stel-wer, Hastings, Hebert, Glllett in Iteneen, ki vodl obstrukeijo.
Ako bo organizirano delavstvo pritisnilo na te senatorje, da aa isrečjo v prilog predlogi, se bo o njen razpravljalo še v tekočem zasedanju. Ako pa na bo zadostnega pritiska, bo to pomenilo, da bodo sodniki še nadaljni dve leti izvajali evojo oblast t InJun-kcijamt, ki jih bodo izdajali aa zahtevo Industrijskih mogotcev,
Apelatno aodlšče razveljavilo obsodbo komunistov
St. Clalrsvllls/ O. — Obsodba' na pet let zapora, ki Je bila Izrečena proti trem komunistom, ki so bili obtoženi puntarskega gibanja, ker ao razpečevali radikalne Nekovine, je bila razveljavljena na dršavnom apelatnem sodišču. Državni tožilec George MoKslvey se ns strinja z odlokom apelatnega sodišča in bo vlošll prlziv ns državno vrhovno sodišče.
TI trije komunisti so bill Lillian Andrews, Thomas Johnson son in Charles Guynn, tajnik National Miners unije,
tmm^mm^mmmmmmmmmmm X
Tardleu zavrnil Muaaollnija
Pariz, 2. Jun,—-Premljsr An-drs Tardleu Js včeraj govoril v Dijonu o zunanji politiki Francije, Njegov govor je bil v glavnem naperjen proti Musso-linlju, dasl gs nI imenoval. Rekel js, ds Frsnclja "pojds svojo
NEPISMENOST V ZDRUŽENIH
M2AVAH
Odstotek analfabetov v Ameriki Je višji kot v državah aa-
padne Evropo
Chleago. — (F. P.) — Skema nožnega departmenta za zunanje aadeve, ki skuša~potom šest-tedenskega tečaja odpraviti ne-pismenost, ki je posebno očita med prebivalci južnih držav, je pomankljiva, pravi Amariška učiteljska federacija v izjavi, ki alušl kot odgovor tajniku Wilburju. '
Združene države, kot se glase nanesljlve številke, so daleč zadaj aa državami zapadno E-vrope v odstotkih preblvalatva, ki Je nezmožno čitanja in pisanja. Da temu ni kriva (migracija, jd razvidno is dejetva, da je največ neplmsenlh ljudi najti med belopoltnlml prebivalci v Južnih državah, čljih predniki so prišli v Ameriko pred stoletjem. Med otroci tujerodnih staršev je nepismsnost skoro nepoanana, kar prikazuje tudi statistika ljudskega štetja.
fteat ali celo več let vname, da ee otroci V javnih šolah na-uče toliko, da ranumejo vaeblno navadne tlakane strani," pravi učiteljska federacija. "In eedaj pride nvenni department na dan a načrtom, da bo odraatle anal-febete traneformtral v šeatih tednih a par ur učenja na dan v plamene ljudi. Vaak tak po« skus Je še naprej obeojen na Injalovljenje ip prikazuje ne-razsodnost ljudi, ki skušajo s površnimi metodami odpraviti nepismenost, ki Je v snynoto A* rteHkl."
V Združenih dršavah pride na vsakih eto ljudi šeet analfa-bftov, v Francki trije, v Angliji eden; v Nemčiji pride en a-nalfabet ns* vsakih pet tisoč, do» čim je odstotek v škandlnav-akih deželah še manjši. Akoprav je vojna prineala na dan škandalozne razmere o nepismenosti mladih ljudi« ki no atoplll v ar-mado, nI ameriška vlada atorlla še nlčessr, da odpravi ta madeš. V tem pogledu Je več atorila Ameriška delaveka federacija In njej pridružene unije, trdi učiteljska fedemelja v avojl ta-Javi.
Ignoranca, ki prevladuje med ameriškim ijudetvom, Ima evoj Invor v nezadostnem zanimanju
vlade, ki ne ekrbl na Izobrazbo avojih državljanov. Kriminalni rekordi kašojo, da je največ zločincev najti med nepismenimi ljudmi, ki polnijo ameriške Ječe. Rešitev tega vprašanja laži v znanatvenem programu iiobrszbe, sa katerega bi ae mo>
pot naprej kot močna alte, kl na- ra|« xavzetl federalna vlada in upa v svojs demokratično instl- mu nuditi finatftno pomoč, tueljs in ki ns bo dovolite, da bi
manjše dežele na morju ■"
merile n njo
Pašteti In oocialiotl v Avstriji
Dunaj, 2. Jun, — Fašistični "hslm weh rove!" so ss včeraj spopadli a socialisti v Dunkel-stolnu. Toča krogel se Js usute z obeh atrani In mnogo moških Js bilo ranjsnfh,	»
Pomanjkanje cigaret v Rusiji
Moskva, 2. jun.—Tu je nastalo pomanjkanje clgarst In od-merkl so se znižali. Dnevno je opeziU dolge vrsts moških, ki stoje prod koperstlvniml proda-jolnicami ln čakajo na svoje od-merke.	________
držav, kjer m bile v prejšnjem letu stavke tekstilnih delavcev, kajti v Danvlllu Je organiziranih.
Zborovanja tekstilnih delov-eev se vršs na prostem v bližini glav nego stana unijo. Cerkveno organizacijo so nagibajo na stran delavcev, dočlm ee Je trgovska »bornica postavila na stran tekstilne družbe.
Italija hse MMt
Za 12 milijonov dolarjev Je v L	luknji
^rnmmtmmm
Rim, 2. Jun. — Finančni mini« ster Mosconl J« Informiral poslani-« fašistična zbornice, da Je primanjkljaj v letošnjem budge-i tu narastel na $12.220,000 do $0. 'aprila. Budget Je bil lani preračunan na $0'.*!,600,000 dohodkov In $665,690,000 stroškov, toda kasneje so isdatkl poskočili na $l,00ft,600,000, dočlm ho dohodki padli daleč pod pričakovano vso* to.
Moaconl je pojaanil, da je deficit prišel vslsd svlšanja plač državnim uradnikom, dalje vslod 'plačila papežu na temelju tete-iranake i>ogodbo la vslod poveča-necs Števila novih bojnih ladij.
Potres na
Tokio, 2. Jun.—Včeraj Je bil v Toki ju potrssni sunek, ki Je trajal 25 minut Bilo Je precej škode in velika panika Je bila mod prebivale!. O kaki Izgubi življenja ee še na ee.
—-■
—
—
PROS V BTÄ
TOREK, 3. JUNIJA.
PROSVETA
THK ENLIGHTENMENT
GLASILO M LASTNINA SLOVBNMS MASODNB POOTO». J» JKDNOVB
•f m* ii» >il fcr
NtnrftlM: M	dri.».	CU«M»I ta
H.M m M«. N N U ^ Ml. H4 » tam M»i as
CktaMi im Ctaat* fi Ad aa mrtu Uim, »II w M Ma: aa la» ai'iXva M M.
nuhMitall»" raUii (or tW VnHM Stataa (ti^pt Chlaaaa) aad ' 'inif- MM pa jraar.	aad Ct>n fi Ad par MM.
M,M V* y*».
Advert Ma* raUe M a»r^n«at
Naala* a* wm, àar l-a aUS s
l'KOKVKTA
MIT-it Saat* U«adaW A «h.
will act M
mkmskk or tue mjcsstso
		
		
Datum « «à lapa J«.	M priaavr (May SM»). 9*m •1, 4a ra> it 1 Im 4mn>	kU m-
Mlalaa. rvaevHc j	... ....... 4* M «MB IM M mu	
Vojna, ki bo ie dolgo potrebna
Zadnje tedne je bilo poročeno o velikih oblakih kobilic, ki so napadle Egipt in dežel« v Mali Aziji in celo na Balkanu. Iz zgodovine vemo. da so kobilice večkrat prišle tudi v slovenske kraje in kjerkoli no se spustile na tla, so požrle vse ksr je bilo zelenega; za njimi je ostala gola semljs.
V Msli Aziji In Egiptu so kobilice običajna nesreča, ki tepe tiste kraje od pamtiveka. Zato nI nič čudnega, če so tudi pisci biblije zapisali, da je kobilice poslal Jehova kot kazen sa grehe. Ta "kazen" je bila prej na svetu kot človek. Žuželke so starejše od človeka, zato morajo biti tudi kobilice.
Človek je bil kaznovan od vse gs svojega začetka, a ne od kakega Jehova, temveč od divjih elementov prirode, katerih ni poznal ln jih nI mogel premagati. Zato je bil kaznovan
—	zaradi svoje slabosti in nevednosti. Takoj od svojega začetka je imel milijone sovražnikov v zvereh, reptilttt in lastnih plemenih, najhujše sovrstnike je ps imel v žuželkah in nevidnih bakterijah, ki so zasadile bolezni v njegovo kri.
Naj prvo je premagal zveri In jih zatrl povsod, kjer je razvil civilizacijo. Premagal in dsloms zstrl je lastns zaostsla in škodljiva plemena. Ampak boj z žuželkami in bacili traja še danes, dasi je zadnje stoletje zelo u-spešen. ftele zadnje stoletje! Boj ni mogel biti uspešen, dokler ni civilizirani človek razvil pozitivne znanosti ln spoznal svoje največje sovražnike.
Uspeh bi bil lshko Is večji, če bi ae bil Človek do dsnes |>ovspel toliko višje, ds bi pre-nehsl i medsebojnim klanjem — vojno. Baš zato, ker Ae trpi vojno — in z vojno vred praznoverje 1 — ga ie tepe kazen kobilic in drugega mrčesa ter bolezni. Ce bi ljudje porabili vsa tista denarna aredstvs, ki jih je sdmo v zadnjih petindvsjsetih letih požrl militarizem, za pokončavanje vseh Ikodljivih žuželk in ba-cilov — ne bi bilo dsnes več "božje kazni" v obliki kobilic In raznih epidemij, vsaj v tolikem obsegu ne. Tsko pa bo vzelo morda Ae eno stoletje.
Človek se ssm kaznuje s svojo ignoranco
—	nihče drugi ga ne kaznuje. Edino orožje človeka so njegovi možgani, v katerih je stroj razuma. 8smo to orožje mu Je pomsgslo, du Je dsnes to ksr je. Ko Je v silnem boju ss obstanek zsčel rabiti možgane, Je rasvil moč ra-suma. To ga je dvignilo v človeka, drugače bi bil ostal zanikrna žival, kakrAen Je bil nje-gov prednik.
Volk Ima tudi možgane, toda teh nI nikdar rabil, ker Je vedno bolj rabil zobe, zato je ostal pri volku. Kobilica ima tudi nekaj možganov pa Jih tudi ne rabi, toliko »»olj pa rabi plodilne organe in v tem je njena moč. Naglo in silno s« množi.
Človek v splošnem Ae danes premalo rabi svoje možgane. Preveč ae zanaša na svoje pusti in ns druge pomočnike, ki žive le v njegovi prazni veri. Kadar bo večina ljudi rabila razum, ImmIo sklenili mir me«l nebo j, organizirali se bodo sa pravilno delo In življenje ter sačeli vojno a svojim največjim sovražnikom.
Prave civilizacije ne bo toliko časa. dokler ne isgine s sveta sadnjs «ver. zadnji kuščar in ksčs. zadnja škodljiva žuft^ks in zadnji bo-lezenski Imeli. Vsega tega človek ne potrebuje in prav lahko uniči, kadar zastavi vse svoje organizirane sil« in Jih koncetrira na to fronto.
Goapodarska fllosofij* ameriških «t a roko • pitnežev Je, ds Je inženir Hoover najspoaob-nejAi g<ispodsr ns svstu, če kupi rudnik, to-vsmo, farmo ali prodajalnico mišjelovk ter jo obratuje sa svoj lep. Ako pa vlada, katero vodi trti Hoover, kapi In obratuje kaj takega sli podobnegs. tedaj Je isti inftenir slmolutno nespodoben ss vodstvo obrat«
Afers Muscle fthoal*« to potrjuje. Deset let že traja ftksndalosen hoj proti jevnem« obratovanju t*ca elektrarn,trs podjetja, v katerega Je vlada med vejn<> /skopala milijone dolarjev ljudskega denarja. Vas admlnlatrsci-Je po vrsti/s*»topajo stali* <U niso sposobne sa vodstvo tega podjetJ*' 1*1*» «pričevalo si
piirjo'
Glasovi iz naselbin
Se o "Prešernove®
Chkago, I1L — V nedeljo 26.
maja t. L Je pevski zbor "Pre-A«mM iz Chicaga priredil koncert v Slovenskem nerodnem domu v La Sallu—ki je zelo po voljno izpadel. VdelsflM Je bila večja kot je bilo prliakovati v teh slabih čgsih. Prišli so rojaki iz Ottawe, Ogle»byja in De Pue. Iz Chicaga je bilo okrog 60 posel nikov, nekateri so se peljali avtomobili, večja dcupina pa Je imela poeebno karo poulične železnice, med temi sem bil tudi isz. Pred odhodom nam Je učitelj zažugal, da se mora vsak vzdržati kajenja prod naatopom (in res, strogo do pika» nihče ni ksdil, samo žvečenje cigar in cigaret je povzročalo cele oblake dima!). Vendar je bila vožnja vse jskozl interesantna. Okrog 1. ure popoldne emo dospeli v Narodni dom, kjer so naa La-ssllčsni zelo prijazno sprejeli. Članice gospodinjskega kluba 8. N. doma so Imele vse priprav-jeno v spodnji dvorani, omizje so okinčsle z raznimi dobrotami, vsega Je bilo na razpolago, kar si je kdo poželel. Reči moram, da je bila izvrstna postrežba. V imenu zbora "Prežema" se naj-epAe zahvalim vsem članicam o-menjenega kluba, za njih trud n požrtvovalnost.
Prišla je ura 3 in val aedeži v velikem avditoriju so bili zasedeni, nakar je sledil spored pro-grsms, katerega je publika navdušeno pozdravila, posebno o-dobravsnje je žel orkester iz Chicaga. V koliko Je patje ugajalo občinstvu, prepuščam v razsodbo občinstvu samemu, kajti jaz tudi apadam k zboru in se ne spominjam, če so bile stilne konstelacije in adekvacije pravilno ali nepravilno izvedene od skupnegs zbora
Med poeetniki Je bilo opaziti veliko zanimanja In veselja, marsikateri se je izrazil, da takegs petja še ni sllšsl. No, saj to je že at^ra navada pri nas; kadar sem /ie bil na kakšnem koncertu ali igri, sem slišal izraze—"fajn ste peli," Mfajn ste igrali," pa bilo dobro ali slaba Upam, da je bil kakšen pošten kritik na našem koncertu, kateri bi lahko opisal, kstere pesmi so bile dobro ali slabo lzvadane. Ob zaključku koncerta je zbor zapel ganljivo "Pozdrav," v dvorani pa je nastal velik aplavz.
Članice goapodlnjskega kluba so imele pripravljeno okusno večerjo v spodnjih prostorih in je bil imenitno postrežen. Sledila je vesela saibava do 9. ure, ko je bil čas «a odhod. Kar na hitro smo se porali posloviti od veselih in prijaznih Lasallča» nov. Votnjs domov Je bila krajša in Še bolj zanimiva, menda zato, ker so bili vsi pevci zelo veselega raz^toloženja; petja nI bilo konca. Tudi orkester je zabaval. V imenu "Prešerna" še enkrat zahvaljujem vsem Alanicam gospod in jakega kluba, ki so nam tako izvrstno postregle in toliko žrtvoval« za uapeh našega koncerta. Hvala vsem ostalim rojakom In rojakinjam v La Sallu in sosednjih naselbinah, ki ate na en ali drug način sodelovali s nami.
1 .a w renče Gradiš«k. član "Prešerne." :
Is I.ewbi6ve trdnjave
Peorla, III. — 2e dolgo nI bilo nobenega poročila iz Peorije. ker n«* menda nikomur ne poljubi, da bi piaal. Kdor ve kaj dobrega aH «labega, je vredno, da se objavi. Nisem posebno vešč pissnjs, sem ps vseeno toliko, da poznsm kaj Je debrega in kaj je slabega. . Rili smo na štrajku štiri meto pol in tudi lsvoljevali naše zahteve. In kljub temu. ds nismo prejemali nikaket>odpore ne od PMbwlckove, ne od Howatove in ne od I*wleove msšine. vseeno nismo čepeli po cestah kot Je poročal* Pmsveta. Bili «mo odvisni o(l lastnih sredstev ss vidrt
redukcijo in ds FUhwick ni bil nikdsr prsvilno izvoljen v 12 di-striktu. On in njegovi pristaši so pokradli toliko glasov kolikor so Jih hoteli. Vendar jim je pa v peorijskem poddistriktu to izpod letelo.
Temu se je uprlo 1600 članov tega poddistrikts in smo apelirali na Lewiaa, nsj izključene Člene pomilosti, osiroms razveljavi zaključek Fishwickove administracije, kar ae je tudi zgodilo. Torej katera mati je boljša; tista, ki batine daje ali tista* ki kruh deli? Zatorej člani rudarske unije: pustite Farrington-čsne, ki so prodali unijo za $76,-000 dolarjev in Fishwickovce, ki so odgovorni za redukcijo. Ali so to unijski voditelji? Kaj bi naredila SNPJ, ako bi voditelji delali take trike med članstvom?
Proeveta naj ne napada ne e-ne ne druge stranke, ker to škodi ugledu članstva SNPJ. Rudarji bodo že sami spor poravnali In postavili eno močno narodno unijo. Članstvo bo post*yilo pa le t late voditelje, ki so se izkazali lojalnim članom rudarske unije.
Frank Franko.
Boj o "suši"
Mu lian, Idaho. Na skrajnem za padu se dela beli dan in akoraj žari se. Ako se bodo podštične smernice na-dalje tako razvijate, ae kaj lahko pripeti, da bo država Washington ena prvih, ki bo resno to jesen poskusila otresti se hlpo-kritičnih jegulj, graftarjev, ki so se. pod odejo črne prohibicije neverjetno razpasli. Uboga oseb. na svoboda ne more več dihati. Oglodali so jo verski parasiti tako, da je od tega ponosnega ameriškega ideala ostala samo copernkška senca.
Svoboda ljudstvu ali pa sm^t stari G. O. P., je zarohnei veliki dnevnik "Seattle Star." Naštel je z velikim črkami zlobnost, neumnost ln sto drugih reči, ki jih trpi ta stranka zavoljo vol-steadizma. Ljudstvo je hlastnilo po časopisu in takoj js bil razprodan. Na vaakem vogalu se je čula ostra debata med liberalci in suhači. Metali so drug drugemu krepke v obraz, kar je bilo meni v nepopisno zabavo. » Republikanska stranka te države je imela zadnje dneve maja letno konvencijo v Bellinghamu, Wash. In o groza, kaj se je pri. •potilo? Liberalci so smagsli, o-ziroma zahteva za modifikacijo 18. amendmenta. V "suhi" Spo-kani ae sedaj od jeze kar penijo ter sipsjo kazen božjo na ne* verne in nemoralne republikance v Seattlu, ki so stoproceiitno volili proti prohiciji.
Črna mora se je sačels rušiti Vaak Slovenec, kateremu je ljuba osebna svoboda, naj podpira Časopise, ki set sa to resno bojujejo in to so v prvi vrsti Hear-stovi in pa Scrips-Howsrdovl in Csnfieldovi. Kdor ljubi osebno svobodo, podpira p* suhaški ča» sopis, naj ga rojaki v naselbini dajo takoj duševno preiskati.
F. Klopčlč.
"V Ameriki polovica ljudi ne resume tega, v kar verujejo" Pueblo, Colo. — Nihče ns »vetu nI popoln človek, In nobena deiela ni bres napak. Smo pač ljudje, in ravno napake nas sili. jo k boljšanju in napredovanju, če Jih aeve uvidevamo in pri* havamo. To je prav gotovo re% a tudi liatega se ne da tajiti, da prisnavajo svoje hibe, svojo nepopolnost le rasumni in napredni elementi v človeški družbi. Saj zato so ravno napredni.
Evropa Je zibelka najboljše in najsvobodnejše misli, ki ao }o ssnesli Izseljenci v novi svet, v Ameriko. Ko so se tem IJude« odprla vrata v to obljubljeno de-šelo, so se oddshnili, zsksj. i« predolgo so Ječall pod jarmom brutalnega absolutizma, ki ae j« bil strašansko razpasel vsepovsod po Evropi. Politični položaj In verski fsnstisem sta mu šls v roki skoainskos na roko. In ko se tistim nsprednlm elementom nI bilo treha več bati papežev*
Vaj tudi povem, da smo tukaj tiare, ko so lshko bres strshu i* ss »lato rudarsko unijo, ker ims rafali svoje dvome o bedsstih do-v*e«fl§ več vpliva kakor pa vsi gmah 'edino«veličavne' rimske Fi«hwifkovei. TI so mislili, ds cerkve, ko so prišli ss lučjo svobodo počistili l naftlmi dobrimi bodnegs ftivljenjs v deželo sv». In poMenlmi odborniki <Wtan bodnjakov in junakov, tedaj £ članom ao dali počita ir< ia šest veljala Amerika sa vzor svobod» mes<-eev. ker so dagnab. ds r»-,ne in svobodoljubne semlje. dsrjt niso nikdar «iasnvaii sa Ustava Kdruženih držav pH-
r...........• /1
zna v» enakost vseh državljanov pred aostavo in vsepovsod, od-
cepljš' cerkev od države, zagotavlja osebno svobodo in versko nepristrunost pri ameriški vladi ter tako ustvarja najboljši državotvorni dokument tiste dobe. Evropa je bila kraj smrdljivih in ušivih pa rszuzdsnih beznic, Amerika dežela nedolžnosti, angelskih vrlin in zlate avobode. In Evropa je kar trumoma prihajala semkaj, da se umakne političnemu tiranstvu in verskemu fanatizmu. Ali časi so se izpre-meniii, in sedaj odhaja danza-(inem ogromno število ameriških ljudi v Evropo, da ee izognejo tiranstvu, ki se šopiri ns vseh koncih in krajih širom Združenih držsv ameriških. Tako nekako nam zatrjuje znameniti pisatelj in kritik Rupert Hughes dne 25. maja letos v ameriškem listu "Denver Post", kjer pove marsikatero bridko ameriškim ljudem, ki si kaj radi domnevajo, da so v primeri z drugim svetom zares pravi pravcati tej pregrešni zemlji.
Evropi se groze sedaj kar lasje ježe, ko ¿ita, kako hladno-crvno se tukaj more ljudje, kako ropajo banditi kar o belem dnevu, požiga jo miroljubnim judem domove in počenjajo vse ostalf zločine, pravi, omenjeni eritik nadvse, prostodušno in t>rez vsakršnega prikrivanja.
Arqeriško življenje, kakor pre-dočevpno in slikano v ameriških filmih, je Evropcem v veliko zgražanje in strsino pohujšanje, nam lepo in zgovorno dopovedu-e Rupert Hughes
Celo Kitajci, ki smo jih mi A-meričanje postavili na noge, ka-cor se preradi in prepogosto po-bahamo, in med katere s tako ve-iko vhemo pošiljamo predrage in docela nepotrebne misijonarje in misijonarice reševat uboge kitajske duše. se z vsemi Štirimi branijo teh ameriških pridigarjev io pridigaric pa takih filmov, kakor je n. pr. "Ben Hur", ker je vsepreveč praznoverja In plehkosti v njih.
V Evropi so, kakor govore najzanesljivejša poročila, domala vse ječe, prazhe, tako prazne, da so naprodaj, a v tej deželi, ki se je.^vojčas zgražala nad hudodelstvi 4n zločini v Evropi, so vsi zapori tako prenapolnjeni, da bo bližnji prihodnjosti deželna vlada izdala na milijone za zvezne kaznilnice. V Ameriki je čedalje več inorIRev, banditov, sleparjev, tatov, vlomilcev, ropar jev in drugih malopridneiev o-bojega spola.... Nečedno, razuzdano življenje živimo v Ameriki. Pohlepnost, nezme>nost, po-hotnost, vsa ta grdobija je v takem stadiju, kakor je bila v Sodomi In Gomori tik pred njunim razdejanjem.
Svojčas je ameriška javnost kaj rada obešala vsako hudodelstvo evropskim priseljencem ns vrat. Sedaj ko so prlselniška vrsts skoro popolnoma zaprta E-vropi in vsemu ostalemu svetu, no moremo več obešati kriminalnih činov priseljencem na vrat, Čeprav je zdaj med nami veliko več lopovščin in zločinov. Ce smo Iskreni in pravični, se moramo kar sami potrkati na prša ter rečir "Nostra culpa, nostra maxima culpa". Seve nimamo toliko poguma, toliko možatosti, da bi tO atorili, pa zvračamo krivdo na prohibicijo. Po mnenju Ru-perta Hughesa je vso krivdo za sedanje aocijalne razmere zvrniti na podnebje. Tu v Ameriki je klima že takšna, da amo nagnjeni val, ki živimo v tej deželi, k slabemi bolj kakor pa k dobremu.
Potem nam pove imenovani pisatelj, kaj vss js dognsls Francozinja Marie Chaptal, ki so Jo Francos! poslali semkaj preiskovst družinske In socijsl-ne razmere.
Po rasvidkih in dognanjih te preiskovalke je ameriški otrok skoro popolnoma prepuščen samemu sebi. Mati ss ne mara u-kvarjati s njim. Ce drugače ne more. ga da podnevi v hišo, kjer se pečajo s takšno otroško oskrbo. ds more asms na to ali ono zabavo.
Ameriško domov je ni takšno, kakršno bi moralo Mtl. Je le kraj, kamor hodijo člani dotič-ne družine ssmo Jeet In epat.
Pri tem preiskavanju so ji šli sodniki, učttslJI. profesorji ln drugi poznavale! ameriškega Življenje V vsakem oslru ns roko. Vsi njeni ssključkl se opirajo na lastno osebno dognanje in pa na podatke smeriških avtoritet Pa vendar js Frsncosinja v hubi
ko trdi, da polovica ameriških ljudi ne rasume tistega, v kar veruje. Tu je ta preiskovalka skoro nspol premalo zinila. Ce bi bila rekla, ds ne ve malo več kakor 95% Američanov in Američank, v kaj pravzaprav verujejo, bi bila približno pogodila. In glede te njene zatrditve sem sedel za mizo ter napisal vse te vrstice.
Po mojem mnenju cika ta njena trditev prvič na ljudi, ki hodijo v cerkev, a potem pa tudi na tiste, ki se izrekajo na vss usta za to ali ono politično vsro, pa niti njenega histvs ne poznajo.
V	Ameriki imamo piedvsem dva sloja, dva razreda. Prvi je tisti, ki se valja v bogastvu, drugi pa oni, ki gara za gobatina. Tretjega razreda ni, 6e natanko premislimo in preudarimo naše aocijalne in politične razmere.
Bogatin xje versko in politično strpen. Njemu je vsaka cerkev dobrodošla, dokler vidi, da ga ne moti v kopičenju posvetnih blag-angell na rov. In ker ne drami nobena 'hiša božja' trpina k zavesti, ker ss vsaka cerkev brati z bogatinom, Ima le-ta rad vse cerkve bres izjeme. Kaj uči in dela ta ali ona cerkev, mu je pač vseeno. Saj prav dobro ve, da drži vsaka oer-kev svoje Vernike v umsk* temi. In kaj je lažjega na svetu kakor izkoriščati tiste, ki tavajo v umski temi!?
Cerkve so 'žegen božji' za našega kapitaliata. Zato jih pa tudi podpira moralno in gmotno z vso radodarnostjo in darežljivo-stjo. In ker je v Ameriki denarna mošnja vladarica in zapoved-niča, ni menda nikjer na svetu toliko cerkva kakor ravno v tej 'obljubljeni deželi'. Denarna mošnja jih gradi in postavlja pa skrbi za svečeniški stan, a zabi-tost tistih, Id zahajajo vanje, je pravi kvas zanje.
Ob nedeljah so dopoldne in popoldne vse te zadehle in temni-čaate hiše prenapolnjene. Ljudstva se kar tare v njih. In kakšno ljudstvo je to? V kateri razred spada'po pretežni večini? A-li v onega naših denarnih mogotcev, ali v onega naših trpinov, v onega našega delavstva? No, že na prvi pogled vidiš in izpoznaš, da so to delavske mase, robotni-ki in robotnice pa njihni otroci, da so tiste dolge procesije, ki se vijejo izpred cerkve po strmem klancu, izprevodi našega bednega razreda. In ali hodijo te delav ske trume v cerkev iz zavesti, iz prepričanja? Ali poznajo vero, ki jo propagira in oznanja n)lh-na cerkev ? Vprašaj to maso, to nepoučeno in bedno ljudstvo, vprašaj vsakega posameznika v njej, pa se uveriš, da ti ne more domala nihče odgovoriti.
V	delavskem mestu, kjer živim jaz s svojo družico, je vsepolno cerkva različnih veroiz povedan j. Ob nedeljah se kar trumoma si-pljejo ljudje iz njih. Vsi gredo vanje. Vsi se radi poksiejo svojim sosedom in svojemu župniku v cerkvi. Sosedom is bebavosti, župnijcu iz vzrokov, ki se nanašajo na zaposlenost pri tukajšnji jeklarni. Župnik je v tesnih stikih z njo. Ce že ne neposredno, pa vsaj posredno. In še en odstotek vseh teh cerkvenjakov ti ne more odgovoriti, oziroma raz-tolmačiti, na kaj se naslanja nji-hna vera. In še te vodijo čisto onebni interesi v 'hram božji', k; je pravzaprav le denarni nabi ralnik sa tistega, ki ima prvo besedo v njem.
In tako je v vaakem mestu širom te naše dežele, kjer se vsi motivi, verski in politični, slivajo v. dolar.
In čemu potem te hiše, te temne in puste štacune odpustkov, škspullrjev, svetinjic, blsževih žegnov, ftegnane vode in drugih bedarij, M jih neukim ljudem prodajajo 'božji' agentje sa drag denar? Cemu, ko pa je toliko družin, dalavskih družin brez strehe? lakaj niso ta poslopja ispremeajena v učilnice, ko pa se vsako leta toliko mladine izgubi v močvirje zločinskih udobij? Cemu ne posvete tisti duhovni in tiste dtuiovnice svojih talentov v poučevanje ljudskih mas, ki gsrajo leto In dan sa svoje tirane, sa ustanovnike rasaihr 1iiš bsfljfef ?l
V	Ameriki je zajamčena eka svoboda po ustavi. Ali ta verska prostost naj bi bila taka, da naj bi smel vaak človek moliti svojega boga po svoje lepo ddfca, ne pa v dragocenih palačih, kjer se sten in stropa kar vidno opri-jemljejo krvsvi žulji umsko sa-nemarjensga trpina in kjer ea
(Osij* aa I. straši.)
Petrolej aka doba
r
Petrolej Je bolj nego psrs sli elektrika, močna, drveča sila sodobnegs časa. To dokazu' jejo predvsem statistike, ki kažejo, da je v pro. metu 34,897,328 motornih voz vseh vrst in tipov, vštevši tovorne svtomobile in omnibus*.
Amerika ima dva in pol krat toliko vozil kakor vse drug<e dežele. V Zedinjenih državah so nsšteli 28,612,136 modernih vozil. Vsi A-meričani bi ime» v teh vozilih dovolj prostora in bi se lahko vsi istočasno odpeljali.
V Evropi so našteli 4,649,793 motornih vozil, v Avstraliji in Ocsaniji 788,773, v Aziji 509,266, v Afriki 319,366. Avtomobilizem je danes razširjen po vsem evetu. Od leta 192» se je dvignila produkcija motornih vozil za 176%.
Za Ameriko stoji na prvem mestu Veli. ka Britanija z 370.711 vozili, potem Francija Kanada in Nemčija, ki ima 609.030 voz. Če^ škoslovaška izkazuje največji dvig v produkciji tekom zadnjih osmih let; njena proizvod-nja se je dvignila od 4138 voz L 1922. na 65 000 voz 1. 1929. Kitajska, ki šteje blizu 600 milijonov prebivalcev, razpolaga samo s 80.283 voz-mi — ima jih komaj nekoliko več nego Portu-galska. Indija, ki šteje 820 milijonov duft, ima samo 164.276 motornih voail. Švedska pa jih ima še manj, namreč 144^19. Avstrija, ki Stoje borih 6 in pol milijona prebivalcev, ima M -600 voz v prometu. Južnoafriška unija pa 141. 674. Na najnižji stopnji stoje v Bermundi, ki imajo 20.410 prebivalcev in komaj 20 motor-nlh vozil. *
Moderna civilizacija se pomika dalje na kolesih, ki jih poganja bencin. Ni čudno, da je neki washingtonski novinar napisal knjigo z naslovom "Naša borba za petrolej", kajti ta "petrolej" ali bencin, ali kakor se že glasi strokovno ime za to tekočino, je kot bistveni cini-telj mednarodne politike nadomestil premog
Harakiri
Svet zve samo o izrednih slučajih te krvave japonske navade ("hara" pomeni trebuh in "kiri" rez), če zahteva življenje uglednih osebnosti. A vsako leto si na ta način vzamejo življenje tisoči skromnih Japoncev. "Človeško življenje je kratkotrajno kakor Črešnjev cvet, pa naj bo tudi tako neomadeževano !" zahteva japonska narodna modrost 2e 1. 1869. so sku-4ali v parlamentu odpraviti harakiri, a so glasovali samo 3 poslanci za predlog, £00 pa proti njemu. Beseda harakiri se zdaj sicer ne rabi, ker je odpravljen* privilegij nekdanjih velika-šev, samurajev, ki so si na smrt obsojeni sami razparali trebuh, da jih ne bi oskrunil rabelj. Namesto stare označbe je nastala nova "šep-fukuo", kar pomeni odpiranje želodca. Se vedno poseže po tej grozni smrti sleherni Jsponec, ki bi bil, čeprav nehote zakrivil kakšen presto* pek, pa želi zapustiti neomadeževan spomin. General Nogi, porta rt urski zmagovalec, je nekoč v mladosti izgubil neznatno prasko, pri kateri bi bili nasprotniki malo da ne ujeli mika-da samega. Vsi so pozsbili na ta dogodek, a Nogi je smatral, da mora po mikado v i smrti še sam umreti. Izvršil je harakiri, da poplača svoj nekdanji greh. 24. marca 1927 so napadli kitajski boljševiki Nanking in sa po zasedbi mesta pridrveli tUdI v pofllaniško četrt. Oropali so japonsko poslaništvo in pogazili v blato japonsko zastavo, Id je poprej vihrala na strehi. Po vojnih pravilih bi moral kapitan Ka-meo Araki, poveljnik pred kratkim izkrcane japonske pehote, streljati na napadalce. A tega ni storil ; imel je premalo voajkov in bi lahko s streli izigral življenje tisočerih japonskih državljanov. Zaradi tega so odšli Kitajci s plenom neovirani, Japonci pa so bili rešeni klanja. A štiri dni pozneje, ko je dospela japonska vojna mornarica z ojačenjem, je izvršil kapitan Araki harakiri na krovu admiralske ladje. Ni bil kriv, ker je branil življenje rojakov. Toda samo prostovoljna smrt ga je oprala sramote, ki so jo storili jsponski zastavi. 2ene si v sličnih slučajih prerežejo vrat, in ta običaj se imenuje "dsi-hsj". Ns sličen način si mora vzeti življenje tudi Madame Butterfly v znani operi.
Amerilko življenje v
UU
o
147.
8iHI je v ječo — brez nepehs
John C. Cook je zamorec in še mlad. Nje-, govo ime je prišlo v časopise radi tegs, ker se je sam ovadil sodišču kot morilec, toda porots gs je oprostila! Ali ni to smola? — Cook seveda ni iskal advokata. Pri obravnavi je ponovil izpoved, ki jo je naredil prej na policiji:
"Ustrelil sem Columbuss Benjsmins. tudi zsmorek, ki je stanoval s menoj. 8prla svs * rsdi 26 centov. Po umoru sem šel na ulico in Um sem srečal policaja, kateremu sem povedal kaj sem storil. Vprašal me je, kje sem to storil. Ko mu povem, mi odvrne, da njeg<>va služba nI v onem distriktu, zato naj si poitfrm drugega policaja. Nato ssm iskal policajs vsepovsod. s nisem vidri nobenega. Bil sem truden in šel sem domov. Drugo Jutro gr^ naravnost ns policijsko postajo in povem Rekli so mi. naj počakam, da ae prepričajo je res, kar sem povedal. Ko sem dolgo čskst. so se vrnili detektivi In potrdili mojo Izpoved TedsJ so me šele saprii."
Porota Je sakljatila. da Je bil umor Uvršča v silobranu.
TOREK, 3. JUNUA.

FRtJSVET *
Vesti iz Jugoslavije
(Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji.)
ljubezenska lirika frančiškana
Ljubljana, 8. maja 1930. Ljubljanska frančiškanska
provincija izdaja avoj mesečnik, nabošni list "Cvetje iz vrtov svetega Frančiška." V svoji zadnji, majski številki priobčuje na čelu |)eeem patra Krizoetoma, posvečena majniški "kraljici Mariji." Pesem je en sam izliv ljubezni in je čisto navadna ljubezenska lirika. (Oziroma: hoče biti pesem).
Luč ti pred oltarčkom naiigam
Ko v majekl noti J« slavec pel — Kraljica'moja — ali pomniš, kako sem ti v bleoku svesd svoj» ljubezen razodel?
Na harfo tem brenkal
in gledal sem, kako grel preko neba—
pred teboj in sa teboj dolga i^ngeljaka proceaija.
Tvoj nebaikl emehljaj
mi je padel v arce.
Ustne trepetajoče ao mi ftepetale
prehlad ko tvojo Ime.
Marija — imam t« rad aarea»
Brez hlimbe je moja duia, kadar stopal ti k meni
iz zlatih nebea.
0 da bi ti pri meni ostala r-ne le v teh majekih dneh, o da bi padla name!
0	da bi atrla v meni greh.
Veš—kraljica—« majnikom ti apev
žgolim.
S cvetnim drhtenjem dufto k tebt dvi-
gam.
Luč ti pred oltarčkom nažigam,
1	njo tebi v alavo vea gorim. .
Zakaj priobČujemo to pesem? Ne za slab primer slabe lirike— te najdete pri nas dovolj—priobČujemo jo radi nje vsebine, ki bi ž njo psihoanalitik prav lahko dokazal, da je ta pesem navaden izliv ljubezni, da je to predvsem izliv čuvstev, ki gredo v človeka s prihodom pomladi, s prihodom ljubezenskega
žence, dal le iz ztrahu, da ne bi slabo postopali z njim.'
Predsednik: Ali vam je kdo grozil?
Margetič: Ne, priznati moram, da mi nihče storil nič ialega.
Predsednik: V preiskavi ste izjavili, da je bil Bernardič glavni vodja cele akcije.
Margetič (iskreno in skesano): Zelo mi je ial, da sem pri zasliševanjih v preiskavi dajal take izjave. Ko sem bil z Bernardinem konfrontiran, sem od sramote jokal in mu nisem mogel pogledati v oči. Prosim vas, gospod predsednik, da mi dovolite, da se sedaj tukaj pred svobodnim sodiščem opravičim pri Ber-nardiču in da ga javno prosim odpuščanja.
Predsednik mu dovoli. Kdo ne bi dovolil po taki izjavi? Margetič je pristopil k Bernardiču, mu segel v roko in dejal: Prijatelj, lepo te prosim, odpusti mi, sedaj si slišal resnico. Odpusti mi. .	# "
Bernardič: Pomiri se. Vse ti odpuščam.
Ta scena, genij i va v svoji o-bliki in svoji predzgodovini, kaže da ima sodišča opravka z ljudmi, s poštenimi ljudmi, ki jemljejo vso zadevo prekleto odlfri-tosrčno.
Margetič sam je zelo čuvstven Človek in se nikakor ne ujema z njegovim značajem, da bi mogel imeti atentatske poteze. Priznal je v preiskavi, da mu je dal Bernardič revolver, toda izjavlja zdaj, da ga je prosil sam zanj, ker je kot mesarski pomočnik hodil večkrat kupovat živino in je imel često vfelike sume denarja pri sebi. Izjavlja dalje, da je vse njegovo življenje zanj tako bedno, da je bil povsem obupan, ker ga življenje neprestano bije. Izjavlja, da skoro nobenega ob-
stom (lahko tudi vsak drugi) usmeril v privid Marije. V kateri iskreno-odkritosrčni
meseca maja, ko se spol jačje'toženca ne pozna, da jih je veči-zbuja. In te izlive je pater Krizo- no videl šele pà aretaciji.
Dalje je bil zaslišan Božo Arn-àek, mizarski pomočnik iz Za-
_____________________greba, star 19 ïét. Zanika vsako
narodni ali umetni ljubezensHÎ;krivdo In zaniktfje' obstoj kake
pesmi se ne uporabljajo rekvizi- zarote.
Zdaj pridejo na vrsto še Glu-šac, Levnajič, Stefanič, Debanič, Kuntič — potem pa Jelašič dr. Maček in Vilko Begič. 8 temi zasliševanji se bo mogoče s prihodnjim tednom končalo.
Bled v filmu, — Zastopnik filmskega podjetja The Gau-mont Mirror is Londona g. William C. Gimber je zadnje tedne snemal pokrajine po Jugoslaviji ter je kot zadnjo lepoto nafte države snemal Bled. V sredo 7. t. m. Je prišel na Bled ter tamkaj snemal kmečko svadbo, kakor da bi se všila na otoku blejskemu, Blejščani so mu šli pri tem na roko, našli šenina in nevesto ter svate, "odigrali" čisto resno poroko ter se nastavljali operaterju. Drugega dne se je Gimber vrnil domov v London, kjer
ti kakor "majska noč," "slavec," razodetje ljubezni/' "zvezde?" In čisto navadna trubadurščina je, brenkati Ob harfo in peti sla-vospev v taki obliki bodisi gospodični z gradu srednjega veka ali sveti Mariji. Kdo izmed zaljubljenih fantov ne sanjari o dekletovem smehljaju, kdo izmed mladih fantov, ki so zelo zaljubljeni in stoje z dekletom v majski mesečini, ne trepeta (iz cisto naravne sile), in kdo ne ponavlja šepetaje "sladkega I-mena" svojega dekleta, kadar je ni poleg njega? In kdo ne želi, tla bi ostala večno pri njem ?
Prav tako je med tem patrom | in Marijo. In ker Marija ne odbija tega ljubezenskega izliva, je čisto razumljivo, da ves "go-
ri" zanjo. Saj mu že to, da ji,bodo film kmalu izgotovi i ter lahko tako domače reče, "Veš,|pojde v promet po evropskih ki-kraljica," da jo torej lahko tika, nih. te to mu mora laskati silno. In [¿isto nič ne pomisli da ni edini, ki tako "ljubi" kraljico Marijo. I'ač mala dvomi, da veruje Marija njegovi ljubezni. Zato zatrjuje: "imam te rad zares."
Ne pišemo tega iz kakega romanja—na to opozarjamo one tam preko luže, ki bl se kaj ho-tHI »podtikati ob to—ne da bi moralizirali. Da ae v samostanskem človeku prebude z majem taka čuvstva ljubezni, je povsem človeško in pesem le priča o zrno-li >n bedi te strani samostanskega življenja in o zmoti celibata *a zdrave ljudi.
Zato smo gornjo pesem, ki Je n* zunaj komedija, v jedru pa prav za prav tragedija samo-"lanskega življenja, ponatisnili.
<t«*raj*ft proces. — Prizor »prav« prod sodniki .
Beograd. 10. maja 1930. ' včerajšnji razpravi je bil ***lišan Anton Stafanac. Zagorja «e kot ostali. Obenem pa ' * f>r<sta*o ponavlja, da je Ber-n»rdič nedolžen in da Bernardič t "del njč sa praskallce. Ber-ntfdič je bil sleer v njihovi druž-•o peljali košaro iz Karlov-r« v Zagreb, vendar pa nI ve-da je v košari praskalka. Enako je trdil nadaljnji obto-Pavao Margetič, ki pravi, <*« h vse izjave na policiji, ki '"'men«ja njega tn ostale stoto-
■Poročali smo, da je bila poštna uradnica Leopoldina Albertova zbog raznih nerodnosti, obsojena na tržaškem sodišču na
5	let, 4 mesece in 5 dni zapora ter na globo 291 lir. Proti obsod-bi Je podala po svojem odvetniku priziv in v drugi razpravi Je bila oproščena obtožbe. ■Izdatki tržaške mestne občine za tekoče leto so preračunani na 88.198390 lir. Izdatkov bo tako
6	milijonov manj kakor lansko leto. Občinski načelnik je skrčil pred vsem stroške sa javna dela in podpore za dobrodelne u-stanove. Primanjkljaj 7 fnilijo-nov, ki je nastal radi odpiive mestnih carin, se bo kril baje iz državne blagajne.
O tržaškem zdravniku dr. J. Pertotu se Je bila raznesla vest, <U ga Je posebni trlbunsl obsodil na večletno ječo. Vest pa ne odgovarja Istini. Podana je bila ovadba, ki je hotela naprtiti dr. PertoHl nasprotovanje "dnevu kruha" (fiomata del pahe). ki ks prireja akcija sa po.t«* vanjo i tali Jan »t vs v OriJentu. Izka-zalozalo se je. da je ovadba brez vsake podlage, nakar je bila pre iaksvs ustavljena In dr.' Pertot poMen na svobodo.
V tršaški luki je bilo mešanj marca skupnega prometa 3,971»-
:(K» kvintalov napram 4,902,-369 v lanskem marcu. V prvem četrtletju t. 1. je bilo v tržaški luki skupnega prometa 12,006,-744 kvintalov napram 18 milijonom in 49,0&8 v lanskem prvem četrtletju.
Nova finančno-hotelirska skupina v Opatiji, kateri načelu je Dunajčan Huebner, se ni hotela vezati na soseščino in je odklanjala tudi stike z Reko, misleč si naročati dobave, kjer ji bo najbolj prijalo. "Tribuna" je aa-hteVala nato polno sodelovanje rivijere z Reko in Opatija je dolžna, da se v trgovskih poslih poslužuje predvsem Reke. Opatija nd sme biti corpus separaten v reški pokrajini. Fašistična trgovska organizacija v Opatiji je takoj razglasila k tej stvari svoj sklep, ki se krije z izvajanjem •Tribune".
Izvoz istrskega bauksita narašča in tako Čaka često parobrod v limskem kanalu, da se naloži naročeni bauksit. DomaČi ne*a-poslenci vsaj nekaj zasluiijo s težkim nakladalnim delom. - Napovedan je za poletje še znatno povečan izvoz bauksita. ,
S svoječasno naredbo finančnega ministrstva so voj ¡»odškodninske hiše na Goriškem za tekoče leto predpisale hišni- davek, kar je v očitnem nasprotju z omenjeno ministrsko naredbo. Prizadeti lastniki so morali podati zato rekurz na pristojno oblast.
Goriški pokrajinski gospodarski svet je sklenil, da zgradi za svoje uradne prostore novo palačo, ki bo stala v Gorici na .trgu, kjer je bila svojčas trgov-sko-obrtna zbornica.
Po petnajstih letih se je oglasil iz Sibirije Ivan Pavlin iz Ravnice nad Grgarjem. Iz pisma, katero so prejeli njegovi starši je razvidno, da pisec še nič oe ve, da je prišla goriška dežela pod italijansko oblsat.
Poaojmriculin zadruga v Dorn-bergu sta imeli nedavno svoja redna letna občna zbora, na katerih je številna udeležba pokazala, da se člani dobro zavedajo pomena obeh gospodarskih zavodov.
Na Orleku bi bili radi deležni kraškega vodovoda. OddaU®noat
od glavne ceste znaša 1300 metrov. Da bi dobili vodo, bi morali sami izkopati z robotaml jarke in vse potrebno. Na posameznika bi priftlo po deset dni robot.
Kmečkih posojilnic je v Italiji nad dva tisoč. Najbolj goste so v Julijski Krajini in na Trident-skem. V Julijski Krajini je kakih deset posojilnic, ki Imajo nad en milijon hranilnih vlog, mnogo jih je, ki imajo vlog do stotlsoč lir.
Šolski skrbnik Mondino je iz-daldal okrožnico, Iz katere je razvidno, da je na Goriškem, na Postonjščini in na Tržaškem praznih učiteljskih mest 230. Skoro enako število stalnih mest je prsznih tudi v Istri in okoli Zadra. Večina teh služb je zase dena sedaj po provizoričnlh uč nih močeh.
Od Senožeč do Famelj se gradi nova modema cesta, ki bo gotova še to poletje. Obljubljene so še nove ceste na Barko, Mi-slice in Vatovlje.
V	Gorici se je osnovala književna zadruga "Adrlja", ki bo izdajala pod naslovom "Domače branje" vsaka dva mesecu poljudno pisane povesti, potopise In važno drugo gradivo, ki zanima ljudstvo. Snopič dve Url.
V	Julijski Krajini Je vinska kupčija trajno slaba. Povsod se občuti odpad predvojnih odjemalcev. Vino ae dobi po vseh eensh od 100 do 180, samo teran je dražji. Navzlic neugodnemu razpečavanju vina so zrn-sodili letos samo po Vipavski dolini kakega pol milijona novih trt. Delo je drago, vsak štlr-jaški meter vinograda stane 1 do 2 liri.
Okoli Vipave se trudijo s po-gozdovanjem golih hribov, katerih bo vedno več, 8ko bo še nekaj Časa po gozdovih pela se-ki rs, kakor poje sedaj. Pogozdovanje "Na Lipah" ae je zaključilo nedavno. Veliko škodo delajo gozdovom pogosti požari.
Ns dan fašističnega nabora je bilo sprejetih v milico v Gorici 3*0 svsngvsrdlatov. v Trstu pa 400.
Docent dr. Ivan Matko:
Prah la jedka
Za naselitev In razploditev kali v pljučno vdihavanje prahu, največ učinkujejo v tem smialu tudi razni plini, ki jih vdihavamo dalj4o dobo. V Istem smislu učinkujejo tudi kronični katarji, nastali na katerikoli podlagi.^ Naselitev jetične kali znači krajevne izpremembe v pljučnem tkivu. Oblika in obseg teh sta odvisna nele od števila in strupenosti kali, marveč tudi od krajevnih in občih odpornih sil človeškega organizma. Od naštetih činjenic zavisi, ali zavzame je-tično obolenje tako zvano produktivno, ali eksudativno (izce-jevalno) ali osirjeno obliko.
Pri prvi nastane tvorba novih stanic, in sicer is ztanic, ki so slučajno na mestu okužbe. Zlasti pa se pojavlja pomnožit«v mladib stanic is veziva. Tem ee pridruži pozneje Še cela vrsta drugih, nastalih iztetikolo-endo-telij, žilnih endotalij, histocitov, itd. Med njimi mnogokrat prevladujejo bela krvna telesca a majhnim, trdim Jadrom in ozkim obročem protoplazne. Te stanice nazlvamo "limfocita". Poleg njih pa nastopijo Že prav zgodaj stanice s ogromnim mikroskopskim telesom in z večjim številom zrne, jeder. To so znamenite stanfče "velikanke", katere so se smatrale poprej kot specifični znak jetičnega obolenja.	T
S prirodnim krčenjem veziva nastanejo deformacije pljučnih loput in kril in z njimi tudi prs-nega koša.
Slednjič opozarjam še na naslednje: Kraj, kjer s« jetična kal naseli, se imenuje "primerni infiltrat". Ta in prizadeta o-bolela Žleza tvorita tako ^vani "primarni kompleks. Njihova vnanja oblika se da primerjati a ročko, katere driaj nosi na obeh koncih mali glavici. Oba skupaj» to je primarni infiltrat, odnos-no primarni afekt in obolela Žleza, dobivata v zadnji dobi izreden pomen za ves tuberkulozni problem. Posebno velike važnosti je spoznanje, da se primarni infiltrat lahko popolnoma izceli, dočim prizadeta Žleza ln obolele srkaiice lahko še vedno vse-
UJ80VI IZ NASELBIN
(Nadaljevanje a strsal.)<"
•vernikom' zlokopno in ironično reži iz vseh kotov prešerna bo-gatija.
In namesto da bi dežela onemogočala obstanek vsake cerkve, jo še podpiraš tem, da jo opro-šča vaakega davka, čeprav so vse od prve do zadnje popolnoma ku-pČijskegs značaja. Saj venomer pobirajo denar in duhovnom je neprestano na ustih: "Daj, daj! C« ne. boš gorel na dnu pekla vekomaj r To je tisti večni evan-gellj, ki ga slišiš v vsaki ameriški cerkvi ub vsaki priliki in neprlllkl. j
"Daj, daj IV' To je refren, ki odmeva po vaeh cerkvah širom te
ÄÄal^1» im ^
na tuberkuloza is takih ustalje-
nih ognjišč še po letih. Kajti četudi je tubarkia w Miti primitrah pred p,klom .„, k <Ujlinju marnega infiltrata ali v obole- ____ \.¡_____" A
AN sle
Z razmnožltvijo krajevnih stanic in tvorbo novih se polagoma veča prvotno le z drobnogledom vidna piČlča in se rszvijo v arno "tuberkul", ki ims velikost prosa in Je sprostim očesom vidi
no-
Tuberkul! nimajo lastnih krvnih šil, marveč ddbltajo sa svoje stanice hrkno, od zunaj, in sicer s pomočjo srkalk. Na dalj-nja usoda tvorbe aavisi od zgoraj naštetih Činjenic. V mnogih primerih izgine ta nova tvorba popolnoma; v drugih zopet pre-vleče novo vezivo, ki pa nima povsem lastnosti pravega veziva, notranjost tuberkula in ga Iz-premeni polagoma v brazgotino. Mnogokrat tudi vznlknojo okoli prvotnega še drugI, novi tuber-kuli. TI se m noše, rastejo, večajo v obsegu, sa bližajo drug drugemu in se polagoma adnišuJejo v celoto. Na ta način nastanejo "vozli-tuberkuli". Jetlka s tvorbo veziva in novega tkiva se nsziva produktivna, jetično o-bolenje s tvorbo brazgotin pa cl-rotično-indurativno.
Zopet v drugih primerih pa bolezenake slike ne prevladuje vezivo, marveč stopa v ospredje izcejanje vlaknaste, topljive tekočine v tuberkul in v njegovo okolico, odn<ymo v obolele pljučne mehurčke. Ta proces je v prodiranju običajno mnogo hitrejši nego prvi in le tudi ne omejuje le na majhne dele pljuč, marveč se razširi na «no ali vač pljučnih loput. Ta in poslednja oblika veljata za skrajno nevarni, in sicer zaradi razpada obolelega tkiva.
Zadnja oblika Je oslrjenje tuberkula ali propast novotvorJenih celic. Ta pojav Je sekundarne narave in v «vezi deloma s strupenimi ifdočki jetične kali, deloma pa z dejstvom, da se v tuberkulu ne dvorijo nove žile In polagoms prestane prehrana novih stanic od zunaj.
Oslrjen tuberkul se obda ali s vezivom liki obroč ali pa se ime •t«ne|hča ln prodre v bližnjo sapniko-vo vejo ali celo v kako Šilo. V o-beh primerih naatanejo v pljuč nem tkivu "kaverne ali pljučne votline".
To so glavne tri oblike anatomskih Izprememb v obolelem tkivu po naselitvi jetične kali. V bistvu Jetlke Je, da redkokdaj o-b v ledu Je bolezensko sliko le ens oblika. Običajno se vse tri ali vsaj dve Izmed njih «družita v enem in Istem telesu, pri Čemer vsekdar stopa v oapredje ta ali ona oblika, tako individualno kakor todl časovno.
Izceljenje jetičnega process nastopi lahko v vaškem stadiju ln v vsaki dobi obolenja. V ta-ikem primeru prevlada tvorba veziva vse ostale oblika anatomskih isprememb. Tuborkuli se prepletajo In obdajajo s zaščitnim oklepom veziva.
V mnogih, predvsem v oslrjenih oblikah obolenja se pojavi a-pno In tuberkul zspnenl. Izločanje izcedka v bronhije in v tkiva .prestane, Aten« kavera ae izčsti-*"'|jo in Izglasijo, votlina ae akrči-'jo.
lih žlezah obdan s še tako širokim oklepom iz veziva in drugih celi« ln četudi zapnent to stani« le he znači popolnega uničenja življenja jetične kali v njeni notranjosti.
Tako le navidezno Izceljena in za človeško bitje dozdevno ne» pašna ognjišča tvorijo lahko vedno izvor nepričakovanemu izbruhu jetlke. Do takega izbruha pride predvzem na dva načina. Pri prvem ae pod vplivom ztrupov Še šivih kali v notranjosti tuberkula nanovo zaneti oslrjenje. O-sirjenje pa ne ostane omejeno le na notranjost tuberkula, marveč se razširi tudi na vezivni oklep in ga rasje. S tem pa s« otvori jetlčni kali usode polna pot navzven,
Stara ognjišča pa utegne zanetiti tudi vae, kar povzroča v o-kollci tuberkula zvišan dotok krvi in sokrviee. Preplavljenje tuberkula bodla! s krvjo/aH s so-krvlco ima lahko aa posledico, da s njihovim odtokom izplavajo tudi Jetične kali navzven in tvorijo v okolici starega ognjišč« nove tuberkula (rezerpcljskl tuberkul!). Tako preplavljenje itarlh ognjišč z krvjo ali sokrvlco povzročajo lahko n. pr. pljučnica, oslovski kašelj, ošpice, naporni porodi z zvišanjem in z znižanjem tlaka v pljučnem krvn«m obtoku itd.
Sl«dnjlč omonjam, Še da se Jo-tlčno obolonj« v pljučih lahko širi na naslednj« način«: a) s povečanjem in širjenjem primarnega infiltrata (par contlmilta-tem), b) s tvorbo in z združitvijo novih tuberkulov, c) i predorom Jetičnega tvora v sapnik, v krvne žile aH v srkaiice. V prvem primeru se s kašljem lahko raz-trese kušna vsebina po zdravih delih pljuč (Intrakanlkalums pot.) S predorom jetičnega tvora v krvne šile ali v srkaHoa ae jetična kal lahko rastraae ali le po pljučnem tkivu obeh kril tU po celem telesu, kjer ali takoj ali šele po letih zaneti akuten a-li kronično potekajoč proces. Ns ta način Je možno tolmačiti na-staneg vnetja možganske mrene. vnetja sklepov (fungus) Itd. pri starih ljudeh, ki so pred desetletji prestali jetično okužbo.
sta no dajejo Iz strahu pred pe klom, Iz strahu pred župnikom, pa četudi strada družina doma.
samo tiste, ki ao nevedni, zabiti. In taka je pretežna večina vsah vernikov v Ameriki. Le par odstotkov s« jih ne boji pekla, pa vseeno zahajo v cerkev. Ne iz prepričanja. Ne iz pobožnosti, ker niso zabiti. 'Le zabiteži morajo biti pobožni.
če bl vse tiste trumo cerkvenih vernikov lo oddaloč vedele, v kaj jim je verovati, hI več ne zahajale v cerkeV in bi porabile tisti čas v koristne namene. V eerkev bl hodili potem le tisti, ki hodijo vanje iz osebnih koristi. In če bi imeie cerkve same take obiskovalce, bi morale nemudoma zapreti vrata. Ko bodo ljudske mase dovolj natanko poučene o tem, v kar verujejo, oslroma pravijo, da verujejo, «e bo zgodilo tisto. Tedaj bodo docela nepotrebne cerkve za-vselej izginil« « površja t« zemlje.
Francoska preiskovalka naših aocijalnlh razmer s« J«, kakor s«m Š« omenil, hudo zmotila, ko j« reklu, da polovica ameriških ljudi no razum«, kar v«ruj«Jo. premalo J« rekla, veliko premalo. Oe vpoštovamo ogromno število 'hiš božjih', če naredimo «o-dbo po tem, kaj znajo ljudje, ki hodijo v cerkev, ln če sklepamo po odreči, da bl se dosti ne smo-t lis Marie Chaptat, ko bl še enkrat bolj sinila. V cerkev hodijo 1« bedaki in ti« navihanci. Bedakov je M odstotkov, navlhancev dva. Med slednje spadajo tudi duhovni ln duhovnice. Ali tudi med temi je dokaj takih, ki ne vedo, o čem govore, kl imajo pridige o nebesih, peklu in vleah. fte stanj pa, ke (skušajo dokaza-ti boga. I/ogik« n« poznajo, pa s« bi jejo po zobeh sami. To Je ameriška duhovščina «ploh. Ne rečem. da nimamo par izjem. Ali to pa samo slučajno In pa menda tudi za to, da ostane pravilo 'Nobenih pravil brez Izjem!' resnično.
Kskor sem le omenil, cflta tista zatrditev francoske raziskovalke tudi na tiste, ki se prištevajo k tej ali pni politični struji, ps te nit! oddaleč ne poznajo. V Ameriki so rszmere posebne v vsakem ozlru, In tako tudi v Um. Cc se n. pr. vdeležfš tega aH one-
Radikalni urednik
New York. — Voditelji radikalnih delavskih organizacij so počastili Ludwig Ixira, urednika nemškega radikalnega lists "Volksseitung", o priliki njegovega petindvajsetletnega delovanja pri tem listu, z banketom.
Lore ima za seboj pestro zgodovino, L. 1919 Je bil obsojsn na pst 1st sspora radi radikalnih ak tlvnoati, toda v ječi je bil le ne kaj šaaa, nakar je bil pomito* ¿en. Pred par let! je bil izkljnšen Iz komunistične stranke, kar «e nI strinjal z nekaterimi vaditelji. Od tistega časa je aktiven v ne odvisni socialistični etrajkl.
gu političnega shoda, te ali one politične konference, slišiš toliko nestvarnega ln naravnost otročjega, da bi tega ne verjel, če bl ue sliAal na lastna ušesa. Glavni govornik pove, kdo je, kaj vse je Že storil za to ali ono stranko, zagotovi poslušulstvu. da bo gledal še zanaprej za blagor svoje stranke, pa je govor končan. Občinstvo ploeka. govornik izgine z odra, in konec je javnega zborovanja. Mase se razidejo hvaleč govornika, ki ni pravzaprav povedal ničesar. In to gre leto za lutoiu, ne da bi se pojavil govon nik, ki bi začel poučevati ljudi ln jim razlagal pojme, kl bi jih moral umetl vsak član <U>tt< n politično organizacije, ftelo v zadnjih par letih je opaziti, da si nekaj prav pridnih in vnetih govornikov prizadeva učiti publiko na svojih shodih.
In Časopisje? All to izkuša učiti svoj« čltateljstvo? Na splošno ne. V Ameriki imamo dnevnike, ki izidejo vaak dan najmanj na tridesetih straneh. In kaj naj bo našim silnim masam v pouk?? Vesti o umorih, tatvinah, ropih, sleparijah, vlomih In IJubavnlh škandalih pač n« dajejo pripro-stim ljudem nobenegs pouku. A-msriško časopisje js v tem ozlru na jako nizkem stališču.
In ob takih rasmersh .se no smemo čuditi, Če več kakor tri Četrtine ameriških ljudi n« pozna politične atruje, v katero vo-rujejo. ■■■■igj
Cerkov ln pa nepoznanje političnih struj v bistvu, to dvojo tvori največjo ooklo v organiziranju delavskih mas. In tisti Človek, kl je dejal, da misli pet od-stotkovstotkov Američanov za vso ostale rojako, je vsaj oddaleč pogodil resnico. Ne pa gospo-dičns Marie Chapkl,—KrlUk.
LISTNICA UREDNIftTVA
Johnstown, Pa., J. W.i — Naslov uredništva Ullnolskega pre-mogarskega tednika "The Illinois Miner" jei The Illinois Mi-nor, 610 Mine Workers Illdg,, Springfield, III.
Cleveland, 0„ Radovednež: — Povejte vaše Ime. ^ _
Veliki akvarij odprt v Ctileagu Chioago. — Sheddov akvarij v Grant Parku, kl je stal tri mili-Jon« dolarjev, Je bil 1. junija odprt občinstvu. V akvariju je 13A tankov z ribami iz vseh vod na svetu. Tam vidite morske živali za katere dnevno dovašajo svsAo morsko vodo Is New Yor-lu — Jezerske In ročne ribe ter vodne prebivalce is ledenega pasa, sa katere morajo Imeti UhI v tankih. Akvarij Je odprt vsak dan od desetih pt edpoldno do potih popoldne. Ob sredsh, sobotah ip nedeljah Je prosta vstopnina, druge dni v tednu Je pa 2ftc. Nahaja «• tik Pieldov«ga musejn.
$100,000 sa pridig« na radio
Chlcago. — Lajlška liga luto-ranske cerkva v centralnem zapadu ln Kanadi je sklenile nabrati $100,000 za radioprogram» v svrho propagand« sa luteran-sko varo.
Graf Zeppella odpfal proU dftnti
Lakehurst, N. J. — Nemški zrakoplov Graf Zeppella, kl Je v soboto dospel sšm Is Jata« A-merike, je v pondeljek zjutraj odplul proti Nemčiji a potniki |n velikim tovorom pošle. Ge-pelin se ni ustavil na Kubi, zato Je prišel v Združene države on dan prej. Ploveč nad Južnim Atlantikom je zabredel v hod vihar, ki mu Je malo poškodoval
gondolo. *
———— .
(Vere Ims ««,77$ prebivalcev
Chifsgo. — Cieero je še vedno najbolj obljubsno čikaško pred mest je. letošnji cenzus mu daje tt.77« preblvaieev. Uta 1920
Jih je bilo 44,1
Trii«ftafCe4MaJ AVittmtn paff nataknil »«laik« eleite M •»eriákl dr»avl»a, feáMMne •»!
piiriáxul« 4râavsega SepeHawele df te »I |aal Salljanekega litara. Xa priaeael a aetaj eajaéka eakaja,
Irteme |e Mu—»Ilm
dael Je hiMM
Me« Y*rka, kfti<
-J, — -t Isa"
Je imn.il Irl m»eeae in Ml aa Sg lepaálMi • dragimi a «"Ukini
kaše evâji leal. «
PROBAK
i \ ( »mnkhams
1 1 « OMPOl NI,

>II<»<)Í.,iIm,iÍÍ'.>Í¡I,>Ii«»H'L -II,dit,(Il MM
TOREK, 3
350 butlegarjev Caponljeve gan-ge obtoženih
Chicago. — Federalna velepo-rota je v sredo obtožila 360 o-seb, ki pripadajo Caponijevi but-legarski gangi v Ciceru. Na Čelu obtoženih je Ralph Capo ne, magnetov brat. ,V»em grozi pet let zapora in $10,000 denarne kazni.
ROSA
Povest o drek ženah Spisal Aagele Cerkreaik
crsrsr» koatrata PrssvsU)
Thai* ara thrss trying perioda is .1
woman's life: whan the girl nuu^ to womanhood. when a
givm birth to km flntchUd, what
woman reaches middle a*j! these tineas Lydia E. PinkUmy Vegetable Compound help« to store normal health and vigor, i
~ Strežne ribe!
—	Kar z menoj se peljite! Se danes zvečer 1 Boste videli! In Triglav!
a» Kaj je to TriglefV?
—	Kaj T Niti tega ne veste? Triglav je gora, ogromna gora ... Ime Triglav ima zanimivo zgodovino.	{
—	Zgodovino? . . .
—	Vidite, stvar je takšna: Slovenci so že od nekdaj bili silno brihtne glave. Vsaka slovenska glava je zalegla za tri glave kakšnega drugega naroda in zato so s tem simboličnim imenom krstili tudi svojo najvišjo goro . . .
—	Res, imenitni ljudje ti Slovenci. Kako visok Je Triglsv?
_ 3.500 do 4.000 m!
—	Je lahek dostop?
—	Po severni »teni je igrača; nekoliko se jih je že z avtomobilom peljalo na vrh.
—	In po Južni steni?
—	Južnih sten pri Slovencih ni! Naše hrepenje je usmerjeno zgolj na sever!
—	Bom pa res šla k vam. Samo Bog ve, če Je vaše življenje tudi za nas. Ali je kaj Rusov pri vas?
—	O, Rusov! Okupirali so opero in dramo! Nikdar ni bi! teater tako nabito poln kakor tedaj, ko so gostovali pri nas Hudožestvo-nikl. In aplavz! Kar dokazuje, da razumemo ruščino, kakor da je kakšen dolenjski dialekt.
—	Koliko — ^cenite — bo v Ljubljani Rusov?
—	Ljubljana Je takorekoč rusko mesto. Po promenadi slišite samo rusko čebljanje, kvečjemu le kakšen majhen francoski pogovor vmes.
—	^Bežite, bežite! Grozno pretiravate!
—	Ne tajim; včaeih sem nekoliko kratkoviden . . .
Oba ste se smejala.
—	Ali bi se dsla, menite, dobiti zame kakšna služba v LJubljani?
—	Prepričani bodite! V Ljubljani se dobi službe kakor povsod drugod. Kaj pa znate?
—	Perfektno nemško, francosko, rusko in za silo srbsko , , . Saj morete sami preceniti, kolikšno je moje znanje srbščine, saj slišite!
—	Kolikošno je vale srbsko znanje, res mslo težje sodim, zakaj zdaj se ves čas, če se ne motim, pogovarjava po nemško.
—	Človek res zaide, da niti sam ne ve kdajl
—	Služba bl se dobile. Jez sam n. pr.
rabim korespondentko za francoščino in nemščino.
—	Ah, saj nisem resno mislila; res ne.
Zbala se Je. V Ljubljano da bi šla. Ne,
nikdar ne! Čeprav je venomer ponavljala: ne, ne, ne, vendar je le od vsega početka vedela, da je to edino, kar «I želi v tem trenutku In v tem položaju, vendar je absolutno zanesljivo vedela, da bo šla, če se JI bo le ponudila možnost potovanja in skromnega zaslužka za preživljanje.	»
—	Niste resno mislili? Jaz pa prav resno! __
—	Koliko rabi recimo takšnale ženska, kakršna sem jaz, da se oblači ln skromno preživlja?
—	Tega vam res ne morem povedati. Moje uslužbenke so plačane zelo različno. Imajo po 800, 1200, 1600, 2000, 2500, nekatere cclo 2800 dinarjev na meaec. i
for5V J /dealer
for lOVflfcannot Sample	WPP^Y you,
Blade.. 10£Twr»te direct
PROBAK CORPORATION
a—a— BBffSrTt.
eee naiTaviNU« mw vota
For pyorrhea
For prevention sgainst gum infections, uee Zonits, lbs nsw powerful antiaeptic. Also gnards ageiast colds, cough a W"l mors aariooa dis-sasss of nssa sad
famous the world over
• Pmaud's Shampoo
Leaves your
mi iustr<m'
healthy; and not too dry!
>/ At your favorite store—or send k for free sample to Pinaud, Dept. W M. 220 E 2i St., New York
AHstefce naročili Prou to ali Mladinski list svoj« prijatelja aH sorodniki domovino? To je edini i trajne vrednosti, ki ga i mal denar lahko poSIjc lTojcem t domovino.
Tiska rabila sa veselice in shode, vizitnice, Časnike, knjige, koledarje, letake itd. y slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih
iVODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJtJPJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Ji*"* ' v. •
Yu pojuntla daj* rodrtro tlakam* Cen« on aru«, anljako dalo prr. vrat*.
Odkloa zalivskega loka
S. N. P. J. PRINTERY
2667-69 So. Lawndale Avenue '2Î: CHICAGO, ILE.' \iit]
TAM SE DOBE NA 2ELJ0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA
1 " TH ATI LITTLE tCAME
A GoofeWBOKAxaa; SOH»—I
MTWwreotAiV Au»tos»aafe*« uvt«
.-tmmm*
• HAvw-	)Mo- Ho —'
tfOST «O\H* to -. CAltTTlOH "TfcAT. —
^HO - HO — y Woo HNOUI Houi l CAMtJTo uM N,
tX>NT TOO ? •
^JV e*ô\NN€fVS>OCKU ' i^^V t*ksaww- Ho-HO -7
Sm»-tM® TVorr* >iou Mt^ea PuMet> voguai
Hogj v& rr tHšrr wo SAT t>ou)H oxea T* na* amo ViCtHOUT ÂHH^ iKSTrtOCOOKS
ÏMtatfY l*AKt * A MVSTAVtn ?( , \ Am» t*It SAV*> j yoo a>*RB r