Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 16 Rogaška Slatina Marec 1988 Poslovanje v letu 1987 Drugo leto zapored zaskrbljujoči poslovni rezulati! Tudi v 1987. letu so se nadaljevale določene tendence v poslovanju naše delovne organizacije, ki so bile opazne že v 1986. letu. Dohodkovna uspešnost se je še poslabšala, močno so se povečala bremena financiranja tekoče reprodukcije in odplačevanja investicijskih kreditov in to kljub 17,4% večjemu izvozu, pa tudi za 15,1% večji proizvodnji svinčenega brušenega stekla. Pogoji poslovanja za izvoznike so že drugo leto zapored nevzpodbudni. Tečaji ne sledijo inflacije, krediti za pripravo blaga za izvoz in na osnovi carinskih deklaracij so nestimulativni - saj je njihova obrestna mera le za odtenek nižja od splošne obrestne mere. Tudi dvojna zamrznitev cen v lanskem letu ob sedaj že zastrašujočem temeljnem prometnem davku, ki znaša 50%, je slabo vplivala na uspešnost oziroma donosnost prodaje na domačem tržišču. 15.% večja proizvodnja svinčenega brušenega stekla in 17,4% večji izvoz! Skupnj je bilo v vseh brusilnicah steklarne obrušeno in uskladiščeno za 15,1% več svinčenega brušenega stekla, pri tem se je število zaposlenih v brusilnicah povečalo v primeijavi z letom poprej za 14,3%. Skupaj je bilo torej uskladiščenih 2.973.232 kosov svinčenega in kristalin brušenega stekla. V strukturi proizvodnje se je zmanjšal delež proizvodnje kelihov od 53,2% na 46%, povečal pa delež kozarcev od 21,6% na 24,6% ter skled in krožnikov pa tudi vaz. Upoštevaje to spremenjeno strukturo proizvodnje, uskladiščene kose in število zaposlenih lahko zapišemo, da se je produktivnost dela v teh oddelkih nekoliko povečala, še posebej, če omenimo dejstvo, da je bil delež proizvodnje namenjen izvozu kar 71.3% proti 66,4% v lanskem letu. Tako kot prvi podatek o proizvodnji je vzpodbuden tudi ta o izvozu, saj smo ga povečali za 17,4% na 13.587.059 ZDA dolarjev. Tolikšna rast izvoza ni posledica medvalutnih sprememb vrednosti osnovnih valut, ampak predvsem večjega fizičnega izvoza in višjih cen. Večji del naše proizvodnje namreč še vedno izvozimo v ZDA. Manjša proizvodnja kristalin stekla in svinčenega gladkega stekla je posledica dejstva, da smo povečali proizvodnjo svinčenega brušenega stekla, pa tudi zaradi tega, ker se je zmanjšala prodaja svinčenega gladkega stekla (Krapine) na domačem tržišču. Poraba nekaterih osnovnih surovin je manjša, ne pa tudi repromaterialov in energije V pričujočih tabelah so prikazani nekateri pomembnejši podatki o porabi energije, uvozu, izvozu, proizvodnji in prodaji. Preberite! Oživeti delo sindikalnih skupin in opredeliti vlogo sindikata! 3 Kritično o svojem delu pa tudi o razmerah v družbi Večja vloga sindikatu 4 Umrl je John Miller, lastnik firme MRI 5 Polletni rezultati dela v šoli boljši Razpisanih 150 učnih mest 7 Sprememba zakona o združenem delu 8 Stopimo v korak s časom! 9 Oblikovalka Katherina De Souza 10 Neuporaba zaščitnih sredstev Velik pomen razvoju maloprodaje! 11 Upokojil se je Nikola Bursač-Bucko Aškerčevo priznanje 12 Članstvo našega kolektiva se krepi 13 Obstanek v republiški ligi 15 Nagradna križanka št. 146 16 1. Proizvodnja po vskladiščenih kosih I-XII/ I -XII/ Indeks 1986 1987 kristalin in svinč. gl. svinč. in nav. 3,822.271 3,299.705 86,3 bruš. 2,582.964 2,973.233 115,1 SKUPAJ 6,405.235 6,272.938 97,9 2. Realizacija od prodaje stekla za 1986 in 1987 (komerc. pod.) v 1000 din I-XII/ I -XII/ 1986 1987 Indeks Tuji trg 5,158.811 13,115.364 254,2 Domači trg 2,425.129 5,071.812 209,1 Skupaj: 7,583.940 18.187.176 239,8 3. Realizacija za 1986 in 1987 v $ - tuji trg I - XII/ I-XII/ 1986 1987 indeks export v $ 11,566.997 13,578.059 117,4 4. Uvoz v letu 1986 in letu 1987 I - XII I - XII 1986 1987 Indeks konvertibila (ZDA $) 2,209.513 2,644.716 119,7 kliring (obrač. }) 154.360 304.650 197,4 5. Količinska poraba energije I - XII I-XII 1986 1987 Indeks zemeljski plin v m3 el. energija 7,625.957 7,464.730 97,9 v Kwh 15,495.000 16,705.000 107,8 V Osnovni izdelavi je bila poraba vseh osnovnih surovin manjša kot leto poprej in sicer od 20% pri kalijevem nitratu, do 2% manjša pri pepeliki. V brusilnicah je bila poraba repro-materialov - predvsem kislin, apna pa tudi brusnih kamnov dosti večja kot v lanskem letu, kar precej izniči tisto ugotovitev o 15,1% večji proizvodnji. 2,1% manjša poraba zemeljskega plina je gotovo posledica mile zime, medtem ko smo električne energije porabili kar 7,8 več - to je pa vsekakor podatek, ki nas ob ceni električne energije mora skrbeti. Preskromen dohodek! 108,7% rast dohodka, je bila preskromna za kritje vseh obveznosti iz dohodka pa tudi čistega dohodka. Z refundacijo dela plačanih obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od rasti dohodka smo poslovno leto sklenili brez izgube. To je kaj žalostna tolažba. Že drugo zapored ostajamo brez skladov, brez lastnih sredstev za poslovni sklad. Brusilec v grobi brusilnici Ivo Škrablin brusi dno sklede, (foto Z. Novak) Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da so bili osebni dohodki v Steklarni v lanskem letu 213.767 din in so za skoraj 20% zaostajali za povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu SRS. Če smo še z nekaterimi rezultati v proizvodnji in predvsem z izvozom lahko zadovoljni, pa s finančnim izi--dom našega poslovanja ne moremo biti oziroma kaže na skrajno zaskrbljujoče stanje. Izvoz ima podporo le na papirju! Večkrat smo že zapisali, da po 1985. letu izvoz izgleda za to družbo ni več tako pomemben kot je bil pred tem. Zamude pri izplačevanju stimulacije so nekajmesečne, pa tudi predpisi na tem področju se nenehno spreminjajo. V zadnjih letih so postali krediti za financiranje izvozne proizvodnje izredno dragi in je ta takoimenovana stimulativna obrestna mera le še nižja od splošne obrestne mere, pred leti je bila pa ta razlika bistveno večja. Tudi pri uvozu izvozniki nimajo takšnega statusa, kot bi ga morali imeti. Še najbolj nedosledna pa je bila zadnji dve leti tečajna politika, ki je dodobra oklestila naš dohodek. Skratka, pogoji poslovanja so za izvoznike postali izredno težki, izvoz je dohodkovno vse manj zanimiv. In vse to se dogaja v času, ko bi naša država krvavo rabila več deviz za poravnavo naših dolgov, in kot predpogoj za začetek uveljavljanja tržnih zakonitosti. Kaže, da se je zataknilo tudi pri spre- , membi devizne zakonodaje, saj izgleda, da stanje kakršno je, večini in tistim, ki imajo politično moč vendarle odgovarja, kot da jih pri tem ne moti to, da postajamo družba enakih v siromaštvu in brezperspektivnosti in da postajajo problematične firme, ki bi morale to družbo vleči iz krize. Če sami ne znamo narediti reda v naši hiši, se bodo verjetno za to pobrigali upniki, ki bodo vendarle zahtevali takšno ekonomsko politiko, ki bo omogočala vsaj redno plačevanje naših obeznosti do tujine. A pustimo to področje, ki mu kraljuje kratkovidna špekulativna in delitvena logika in na katerega zdravo orientirano gospodarstvo nima pravega vpliva. Sicer je pa lansko leto že zgodovina in poskušajmo v nekaj besedah nakazati naše najosnovnejše naloge v letošnjem letu. Povečati izvoz, izboljšati kvaliteto dela na vseh ravneh! Kljub vsemu prej povedanemu pa ostaja povečanje izvoza, ob negotovih pogojih in visokem prometnem davku na domačem tržišču, naša prednostna naloga. Večini kupcev smo za to leto že dvignili cene med 5% in 7%. Tudi med letom bomo skušali glede na medvalutna razmerja, povpraševanje 'in analizo donosnosti proizvodnih programov, še kaj iztržiti na tem področju. Zaenkrat z naročili kaže dobro, a žal smo z dobavami nekoliko zadaj. Realno dosegljiv cilj je izvoz med 15,5 in 16 milijoni ZDA dolaijev. Kar se kvalitete dela tiče velja to tako za tisto v neposredni proizvodnji, kot tudi za dela na vseh drugih področjih - od prodaje, nabave, načrtovanja, priprave proizvodnje do financ in delovanja samoupravnih organov. Za to bo pa gotovo potreben stimula-tivnejši sistem nagrajevanja, ki bi moral dati večje pozitivne učinke, na osnovi katerih bo mogoče stimulativnej-še nagrajevanje. Izkoriščanje notranjih rezerv - kolikor jih še imamo, je tudi pomembna naloga. Preveriti bi po mojem veljalo tudi zasedenost določenih del in nalog in politiko zaposlovanja. Kar se tiče prodaje na domačem tržišču bomo vodili akcijo, katere cilj naj bi bilo znižanje prometnih davkov za svinčeno brušeno steklo in ob sproščenih cenah vodili aktivnejšo prodajno politiko. Vse to naj bi nam omogočilo gospodarnejše poslovanje in nekoliko večji dohodek. To bi bile nekatere naše osnovne naloge, kijih moramo uresničiti v 1988. letu. To je osnovno kar lahko storimo sami. Še vedno pa v veliki meri uspešnost našega poslovanja pogojujejo zunanji činitelji na katere nimamo vpliva. Če bi skušali to razmerje označiti v odstotkih, lahko trdimo, da na kar okrog 75% pogojev poslovanja nimamo prav nobenega vpliva oziroma je ta le simboličen. Z. N. Občni zbori sindikata Oživeti delo sindikalnih skupin in opredeliti vlogo sindikta! V mesecu januarju so bili v vseh osnovnih organizacijah ZSS Steklarne občni zbori, na katerih so izvolili nove izvršne odbore in vodstva sindikalnih organizacij. Prav tako se je konec meseca na občnem zboru sestala tudi konferenca 00 ZSS. V vseh osnovnih organizacijah ZSS so po poročilu o delu osnovne organizacije v preteklem dveletnem obdobju, ki ga je podal predsednik, razrešili dosedanje člane izvršnih odborov ter izvolili nove. Tako sedaj sestavljajo izvršne odbore in nadzorne odbore osnovnih organizacij ZSS naslednji naši sodelavci: Izvršni odbor OO ZSS TOZD Osnovna izdelava: Bedenik Jože - predsednik, Bastašič Roman, Božak Alojz, Colnarič Anton, Čoh Jože, Fenko Rudi, Kolar Drago, Krofi Stanko, Pešič Dinko, Podhraški Josip, Sabljak Mato; Nadzorni odbor TOZD Osnovna izdelava: Ogrizek Stanko, Širec Anton, Za-gorščak Josip; Izvršni odbor OO ZSS TOZD Dodelava: Kračun Milorad - predsednik, Halužan Marija, Jutriša Berta, Kovačič Elizabeta, Križan Helga, Pavič Josip, Škorc Anton, Šrimf Sonja, Vnučec Marija; Nadzorni odbor TOZD Dodelava: Bračun Zdenka, Dimeč Drago, Gro-bin Vida;' Izvršni odbor OOZSS TOZD Kristal: Čoh Slavko - predsednik, Čoh Bla-ženka, Drimal Leon, Kuhale Alojz, Ož-vatič Rosita, Pišlar Franc, Poš Janez, Rep Marta, Sedminek Cveto, Štefančič Ivan, Tominc Vera; Nadzorni odbor TOZD Kristal: Drofenik Anton, Hrepevnik Franc, Voh Jožica; Izvršni odbor OO ZSS TOZD Dekor Kozje: Černelč Franc - predsednik, Agrež Jože, Centrih Boris, Cer^j Boris, Faller Marjana, Fridl Jože, Gmajnič Dragica, Juhart Jože, Krofi Anica, Kukovičič Zdenka, Osojnik Alojz; Nadzorni odbor Dekor Kozje: Bračun Milena, Gradišek Jože, Jošt Anton; Izvršni odbor OO ZSS TOZD Servisne dejavnosti: Anton Artič, Anton Bek, Anton Jug, O Drago Mlinar, Edo Petek, Janko Ši-V pec, Vlado Zobec; Nadzorni odbor TOZD Servisne dejavnosti: Adolf Polšak, Ludvik Strašek, Marijan Šimek; Izvršni odbor OO ZSS Delovne skupnosti skupnih služb: Marjana Bercko, Erika Bursač, Zora Cikanek, Miran Junež, Marjana Kahri-manovič - predsednik, Jože Klevže, Erih Lešnik, Darko Ljuljdjuraj, Stanislav Mlinar, Magda Prah, Metka Sti-plovšek; Nadzorni odbor Delovne skupnosti skupnih služb: Dragica Atič, Ivan Kovačič, Božena Mlinar; Poročila o delovanju osnovnih organizacij V vseh osnovnih organizacijah se kot rdeča nit vleče ugotovitev, da smo v preteklem dveletnem obdobju poslovali v izredno težkih gospodarskih razmerah, ki pretežnim izvoznikom niso bile naklonjene. To se odraža v vse težjem dohodkovnem in likvidnostnem položaju, pa tudi skromnejših osebnih dohodkih. Večkrat je bilo poudarjeno, da kot sindikat nikakor ne moremo biti zadovoljni z delovanjem delegatskega sistema, tako tistega , ki deluje znotraj delovne organizacije, še posebej pa tistega, ki preko delegacij deluje v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Delegacije se sestajajo redko, prav tako ni potrebnih povratnih informacij. Ugotovljeno je bilo tudi, da ni prave povezave med delom sindikata in pretežno večino delavcev, ki so formalno vsi člani sindikata. Premalo je pobud, predlogov in zahtev, zato so izvršni odbori in konferenca o določenih problemih razpravljali sami, brez mnenja in pobud baze. Torej se je zopet pokazala zahteva, da bo potrebno oživiti delo sindikalnih skupin. Naloga, ki naj bi jo sindikat tudi realiziral in o kateri se v OO razpravlja že vrsto let, je nagrajevanje po delu, žal se na tem področju tudi ne moremo pohvaliti z uspehi. V vseh osnovnih organizacijah so se ubadali tudi s »klasičnimi oblikami sindikalnega delovanja«, ki sicer niso nepomembne, a gotovo ne bi smele biti v ospredju sindikalnega delovanja. Ta dejavnost zajema organiziranje izletov, preskrbo ozimnice, organiziranje dopustovanja, družabna srečanja, srečolove itd. V vseh poročilih so ugotavljali, da bo za uspešnejše poslovanje naše delovne organizacije v bodoče potrebno več organiziranosti, reda in discipline. Tudi na konferenci 00 ZSS Steklarne, katere so se udeležili tudi vodstveni delavci DO, so bili zaključki podobni kot na osnovnih organizacijah. Konferenca je uspešno združevala delo osnovnih organizacij in vodila nekatere akcije, ki se že leta odvijajo preko konference sindikata. Na osnovi poročila o delu in zanimivih razprav, so razrešili dosedanjo konferenco sindikata in izvolili novo, ki jo sestavljajo: iz TOZD Osnovna izdelava: Bedenik Jože, Galun Franc, Podhraški Jože, Zupanič Franc - predsednik iz TOZD Dodelava: Drenski Rado, Kračun Milorad, Obradovič Vojo; iz TOZD Kristal: Čoh Slavko, Kozlevčar Alenka, Kuhale Alojz, Sedminek Cvetko, Tominc Vera; iz TOZD Dekor: Černelč Franc, Faller Marjana, Krofel Anica; iz TOZD Servisne dejavnosti: Petek Edo; iz TOZD Delavska restavracija: Novak Anica; iz Delovne skupnosti skupnih služb: Juhart Vida, Kahrimanovič Marjana, Šverko Bruno. Podeljene nagrade in priznanja Konferenca sindikata je podelila priznanja najzaslužnejšim sodelavcem za trajno doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov in aktivno sodelovanje v organih samoupravljanja. Priznanja so prejeli: iz TOZD Osnovna izdelava: Ogrizek Leopold, Širec Anton; iz TOZD Dodelava: Vnučec Marija iz TOZD Kristal: Koražija Anica, Sekirnik Alojz; iz TOZD Dekor: Kramer Anita; iz TOZD Servisne dejavnosti: Mlinar Drago; iz Delovne skupnosti skupnih služb: Jankovič Franc Programsko volilne konference OOZKS Steklarne Kritično o svojem delu pa tudi o razmerah v družbi! V mesecu decembru so imele vse 00 ZKS v Steklarni programsko volilne konference. Na njih so razpravljali o dveletnem delovanju, ocenili so družbeno ekonomske razmere v Steklarni in si zadali naloge za delo v prihodnje. Izvolili so tudi nova vodstva 00. Na konferencah so v poročilih in razpravah opozorili predvsem na naslednje: - opazno je zmanjšanje števila članstva v nekaterih osnovnih organizacijah ZK in da tisti, ki so izstopili kot glavni razlog navajajo visoko članarino in neučinkovitost ZK in negativne pojave v naši družbi - udeležba na sestankih je nezadovoljiva, preveč je ležernega dela in neaktivnosti - povsod so opozorili na težak družbenoekonomski položaj naše delovne organizacije, kije v precejšnji meri posledica izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja in poslovanja za izvozno usmerjene delovne organizacije - mnogi so opozorili na močno zmanjšan ugled ZK v družbi, kar je posledica neučinkovitosti in nedoslednosti ter dolgoletne vse slabše družbenoekonomske in politične situacije v družbi - komunisti OO ZK Steklarne so največ pozornosti v svojem delovanju namenili proizvodni problematiki in uresničevanju proizvodnih nalog v te- meljnih organizacijah, kadrovski problematiki V bodoče bodo osnovne organizacije največ pozornosti namenile: - delovanju v smeri uresničevanja vseh zastavljenih pomembnih razvojnih ciljev naše delovne organizacije, je prednostna naloga - doseči spremembe v nagrajevanju po delu - aktivneje se vključevati v delegatski sistem in člani ZK morajo pri tem biti v ospredju - pridobivanju novih članov in idejno izobraževanje tudi v bodoče nameniti ustrezno pozornost - poostriti odgovornost in zahtevati aktivno sodelovanje v članstvu To je le nek^j kratkih povzetkov o delu članstva in nalogah za v prihodnje. Nova vodstva osnovnih organizacij ZK po tozdih so naslednja: TOZD Osnovna izdelava Josip Špiljak - sekretar, Dušan Petre-ski - namestnik, Dominik Novak - re- ferent za IPU, Milan Levstik - eviden-tičar, Valent Klasič - član, Mato Sab-ljak - član, Jože Strašek - član, Franc Zupanič - član, Vlado Štih - član_ TOZD Dodelava Sonja Šrimf - sekretar, Valerija Artič - namestnik, Josip Ribič - referent za IPU, Jože Goručan - evidentičar, Josip Bedenikovič - član; TOZD Kristal: Franc Pišlar - sekretar, Ivica Kučiš - namestnik, Josip Kovačič - referent za IPU, Zvezdana Strašek - evidentičar, Milena Zupanc - član, Anton Gorišek - član, Karli Holešek - član_ TOZD Dekor: Daniel Štus - sekretar, Ignac Franko - namestnik, Andrej Žlender - član, Jože Fridl - član, Edita Leskošek - član; TOZD Servisne dejavnosti: Josip Vražič - sekretar, Adolf Polšak - namestnik, Peter Raspotnik - evidentičar, Edo Petek - član, Valter Jordan - član; Franc Podhraški Franc - član; Delovna skupnost skupnih služb: Darko Boršič - sekretar, Bruno Šver-ko - namestnik sekretaija, Boris Bajc - referent za IPU, Maks Mrcina - član; Ivan Boroš - član, Darko Ljuljdjuraj - član, Doli Čujež - član_ Predsednik konference sindikatov Steklarne Večja vloga sindikatu Že nekaj let ugotavljamo, da so delavci nezadovoljni s svojim položajem v družbi nasploh, pa tudi z delovanjem svoje organizacije sindikata niso zadovoljni. Zato je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije odprl razpravo o vlogi, metodah, načinu in organiziranosti sindikatov v izredno težkih razmerah družbenogospodarske in politične krize Jugoslavije. Kako sindikatu vrniti ugled? Prav v tej smeri je tekla razprava na programsko volilni konferenci sindikata steklarne »BK« Rogaška Slatina. Zastavlja se nam vprašanje kako učinkoviteje delati, če hočemo (p)ostati množična delavsko razredna organizacija, sgj smo odgovorni za utrjevanje samoupravnih poti in za iskanje izhoda iz krize. Dejstvo je, da delavci zahtevajo izhod iz krize, ki jim ga sindikalni aktivisti obljubljamo že vrsto let. Več pravega samoupravljanja, zagotavljanje boljšega dela, večjo socialno varnost in optimističen pogled v bodočnost. Tega si vsi želimo. Če hočemo ugled in vlogo sindikatu povrniti, moramo temu ustrezno delovati, predvsem v OO ZSS v tozdih pa tudi konferencah sindikata in drugih DPO. Usmeritev naše konference sindikata je, da si moramo v letu 1988 z dobrim in učinkovitim delom izboriti večji ugled in zaupanje v sindikat, ostale družbenopolitične organizacije in organe upravljanja. Pomembna naloga volitve! Večji del bremena bodo nosili izvršni odbori sindikata v tozdih, sindikalne skupine in pa seveda konferenca sindikata, ki bo delo koordinirala. Ne bi našteval vsega kar nas čaka, a gotovo so v ospredju volitve. To nalogo mora sindikat dobro opraviti, s^j je od tega odvisna sklepčnost naših organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij. Evidentirajmo dobre in tiste delavce, kateri so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas. Gotovo imamo takšne delavce in te moramo evidentirati in voliti v organe samoupravljanja in D PO Steklarne. Le tako bo spet zaživelo delo DPO in ostalih organov upravljanja. Stavkovna pravila - pridobitev pa tudi odgovornost! Želim se dotakniti še enenega področja na katerem sindikat čaka velika odgovornost. Ta nova vloga sindikatov se pojavlja tedgj, ko delavci izražajo nezadovoljstvo z izsiljenimi sestanki, prekinitvami dela ah kako drugače. Tudi na tem področju ima sindikat sedaj drugačno vlogo, ki je zelo resna in nehvaležna. Tako je RS ZSS na podlagi določil zakona o združenem delu in statuta ZSS sprejel stavkovna pravila, ki so obširna in določena. Takoj moram poudariti, da morgjo biti s temi pravili delavci dobro seznanjeni, še preden pride do konfliktnega položila. Tako sindikat v OZD na zahtevo delavcev ah na lastno pobudo organizira stavko, seveda samo v primeru, če so izpolnjeni vsi pogoji, teh pa je veliko. Neu naštejem samo nekatere: - če je sam predhodno ugotovil, da so dejansko izkoriščene vse samoupravne možnosti in poti za reševanje zahtev in interesov delavcev - če je bil predhodno izredni zbor delavcev, in so svoje mnenje uspeh izraziti samoupravni organi in poslovodni organi OZD in druge strukture tudi izven delovne organizacije itd. Če sindikat želi organizirati stavko, mora predhodno obvestiti samoupravne in poslovodne organe v OZD; občinski svet ZSS in Republiški odbor sindikata dejavnosti. Ti skupaj ocenijo raizmere ter predlagajo dodatne ukrepe in aktivnosti za razrešitev zahtev delavcev in odpravo vzrokov za njihovo nezadovoljstvo ter s tem seznanijo vse delavce. Poprej izkoristiti vse druge možnosti za upoštevanje zahtev delavcev! Če delavci sami organizirajo stavko, morajo ustanoviti stavkovni odbor. V tem primeru izvršni odbor sindikata opravlja funkcijo stavkovnega odbora, če se delavci s tem predlogom strinjajo. Stavkovni odbor obvezno sestavljajo predstavniki delavcev, predstavnik delavskega sveta in sindikata OZD. Naloga stavkovnega odbora je, da imajo delavci ob stavki možnost in pravico izraziti vse svoje zahteve in interese. Torej dok^j zahtevna in zapletena odgovornost sindikata. Ob koncu bi želel poudariti, da vse prekinitve dela niso upravičene in se ne končajo vedno v korist delavcev. Zato velja krepko pretehtati položaj v OZD predno se odločimo za prekinitev dela oziroma stavko. F. ŽUPANIČ predsednik konference sindikata Umrl je John Miller — lastnik firme MRI Narava in njena pota sta nepredvidljivi. Preseneča nas tam, kjer najmanj pričakujemo. Iz naših vrst trga naše najbližje, prijatelje in znance. Pred mesecem dni smo imeli na obisku lastnika firme MILLER ROGAŠKA INC. iz New Yorka g. Johna Millerja. V času njegovega bivanja so nas obiskali še predstavniki skupnega kupca Bloomingdales iz New Yorka in Marshai Fieldsa iz Chicaga. Poleg Bul-locksa iz Los Angelesa spadata oba med Johnove najboljše stranke tako po nivoju trgovin kot po velikosti prometa. Še nedavno smo se pogovarjali o bodočnosti! Poleg teh obiskov, je bilo precej časa in pozornosti osredotočeno na kolekcijo novih artikov. Pripravljene vzorce je najprej pregledala Čatherine De So-uza, dizajnerka, ki že dailj časa razvija nove artikle za firmo MRI (Miller Rogaška Inc.), nato pa skupaj z Johnom. Precej artiklov spada v visoko cenovno grupo v maloprodaji, kar nag bi dvignilo ugled celotni kolekciji. Govorih smo o skupnih načrtih za našo bodočnost. John je zagovarjal stališče, da lahko edino s skupnimi močmi rastemo na trgu ZDA in naredimo blagovno znamko Rogaška znano pri končnem potrošniku. V skupnem interesu smo se pogovaijah za dolg rok, da bi steklarna z odkupom dela njegove firme postala solastnik firme MRI in tako našla svoj večji interes v povečanem obsegu poslovanja. Da bi svoje poglede na bodoče skupne cilje razložil širšemu krogu vodstvenih in vodilnih delavcev Steklarne, je izrazil željo, da bi tak sestanek skhcali v komerciali. Raizgovor je bil opravljen in sodeč po komentaujih udeležencev, je bil vsem koristen in poučen. »Mislim da se moramo še bolj spoznati. Junija bomo priredili v New Yorku srečanje vseh naših potnikov in vabim vaše predstavnike (v mislih je imel tov. direktoija in naj ožje sodelavce). Poleg trdega dela v zadnjih nekag več kot treh letih skorag ni bilo časa za nič drugega kot za garanje. Vendar smo lahko ponosni na rezultate, so bile njegove besede ob slovesu. Še je pripomnil, da si želi nekoliko oddahniti ter da bo za teden dni odrinil na Florido, kjer bo počivali in lovil ribe skupgj s prijatelji in poslovnimi partnerji. »Rick prevzema vsak dan več poslovnih dolžnosti in nisem več tako nujno potreben v firmi, kot sem bil na začetku.« Po dobrem tednu na framkfurtskem sejmu smo prejeli žalostno vest. John Miller je imel resen srčni infarkt. 15 dni se je boril za življenje v bolnišnici v Palm Beachu na Floridi. Njegovo življenje je ugasnilo ob drugem infarktu 5. marca 1988, o čemer smo bili takoj obveščeni. Po sestanku kolegija je bil sprejet sklep delavskega sveta, da se g. Milleiju izkaže zadnja čast ter da se udeleživa pogreba pokojnika s tov. direktorjem. V torek prejšnji teden sva potovaila in se udeležila komemoracije v spominski kapeli »Riverside Memoria Chapel«, kjer sva izrekla sožalje družinskim članom in nagožjim prijateljem ter položila venec. Naslednjega dne pa sva se udeležila pogrebne svečanosti v New Yorku, kjer so se poslovili od pokojnika številni prijatelji, znatnci in veliko ljudi iz poslovnega sveta, še posebej iz naše branže. Po slovesu je pogrebna povorka krenila v New Yersey, v rojstni kraj pokojnega, kjer je bila pokopna svečanost. Pred tremi leti, ko smo postadi poslovni partneiji, smo Johna Miheija prvič predstavili članom kolegija, nato organom upravljainja in nazadnje celotnemu kolektivu. Vehko je bilo povedanega in nag ne bodo ob slovesu od rgega in v njegov spomin besede odveč. Ponovil bom povzetek njegove kairiere, ki je bila posvečena samo enemu zanj vzvišenemu cilju - kristalu, njegovi prodagi, proizvodnji, kvaditeti, designu, poznavanju trga in trženja. John Miller med svojim zadnjim obiskom v Steklarni govori vodstvenim delavcev, (foto Z. Novak) John je bil velik in spoštovan poznavalec branže Rojen je bil 4. 10. 1922 v Mouth Beac-hu v New Yerseyu v družini vlakovodje in medicinske sestre. Študiral je v Long Branch High Scool in za civilnim šolanjem končal še mornariško vojno akademijo. V težkem času vojne vihre je sodeloval kot mornariški častnik v petih večjih invazijah na Dalj-njem vzhodu. Bil je odlikovan. Po povratku v domovino in po poroki z Helen Jones seje zaposlil v znani blagovnici B. Altman and Co. na Manhatanu v New Yorku. Hitro je napredoval in kmalu postal nakupovalec kristala. Eminentna blagovnica, ki ima velik in renomiran oddelek za kristal, mu je dala pravo šolo, saj je moral kot naku- povalec spoznati vse pomembnejše proizvajalce in si osvojiti znanje, ki je potrebno dobremu trgovcu. Preko nakupov v Evropi je spoznal vse renomi-rane proizvajalce in tako se je spletla vez med Johnom in irsko steklarno iz Waterfoorda. Zanje je ustanovil uvozno firmo v ZDA in distribucijo na principu grosista s potniki in skladiščem. Pričel je skromno, saj je tudi steklarna Waterfo-ord imela takrat le 70 delavcev. Z dobrim konceptom, z izrednim posluhom za potrošnikov okus, potrebe in želje, z dobrim poznavanjem konkurence in spremljanjem tržnih trendov, je vztrajno gradil ob ustrezni ekonomski propagandi »imidž« steklarne, ki jo je zastopal. Iz prometa 220.000 dolarjev v prvem letu je v 22 letih dosegel grosistični promet 57 milijonov dolaijev, steklarna pa je narasla na 3.200 delavcev. Po smrti dolgoletnega direktorja in kre-atoija steklarne je zapustil Waterfoord in se zaposlil pri firmi TOWLE - Boston, ki je bila takrat lastnica irske steklarne Galway iz Irske. V dveh letih je kot predsednik Crystal Division izgradil dober image in promet na ameriškem trgu za to irsko steklarno. Njegov visoki profesionalizem v branži so vedno potrjevala dejstva o njegovem delu in rezultatih dela. V tem času smo v Rogaški končevali veliko naložbo, ki nam je omogočila občutno povečanje kapacitet, za katere je bilo potrebno zagotoviti plasman. Intenzivno smo iskali nove možnosti predvsem v ZDA. Takrat smo navezali z Johnom prve stike. Izziv zanj je bil velik. Pričeti znova, narediti še eno blagovno znamko znano na trgu ZDA, vendar v težjih pogojih in ob hujši konkurenci. Sprejel je izziv, postal je naš zastopnik in grosist uvoznik, ki je uporabljal naše ime. Sodelovanje se bo nadaljevalo! Prva pogojanja so bila trda in skupaj smo preživljali čase obojestranskega potrjevanja in dokazovanja upravičenosti poslovnih potez, ki smo jih vlekli skupaj. Zaradi nižje rasti prometa v prvem letu od pričakovane, smo zastopniško pogodbo prekinili. MRI pa je ostala še naprej naš kupec in uvozna firma za rogaški kristal in grosist, ki izključno kupuje pri nas in prodaja pod našim imenom. Promet je naraščal in je po treh letih dosegel v lanskem letu 3,15 milijona dolaijev po nakupnih cenah. Letos znaša plan ca. 4,5 milijona dolaijev po nakupnih cenah. Sredi intenzivne rasti prometa in sredi novih hotenj je John Miller ugasnil kot velik mož in poznavalec branže. Pogrešali ga bodo v MRI, kjer je trenutno zaposlenih 18 potnikov, 25 delavcev v skladišču in 5 na sedežu firme na 225 Fifth avenue v New Yorku. Njegovo stalno pripravljenost svetovanja in usmeijanja ter širino njegove osebnosti bomo pogrešali tudi v Rogaški. Firmo je zapustil sinu Ricku, ki gaje pravzaprav ves čas za to vlogo tudi pripravljal. Pred povratkom v Jugoslavijo sva z direktorjem imela sestanek z vsemi potniki, računovodjem in pravnim zastopnikom. Dogovorili smo se za nadaljevanje sodelovanja. O podrobnostih bi spregovoril, ko bodo razgovori zaključeni, v posebnem članku, kar bo predvidoma do konca aprila odnosno pred tržnim tednom v New Yorku, prve dni mgja. F. JANKOVIČ 6 Šolsko leto 1987/88 Polletni rezultati dela boljši Tabela uspešnosti učencev po razredih in programih uspešnost učencev v % 1. A VIP steklar SR 35 l.B VIP steklar SR 43 1. C VIP pomožni steklar SKR 78 2. A VIP steklar SR V. 100 2. B VIP steklar SR 59 3. A VIP steklar SR 70 3. B VIP steklar SR 75 Skupaj 65 Učni uspeh je kvalitativno gledano boljši kakor ob prvem konferenčnem obdobju. Zmanjšalo se je število negativnih ocen pri mnogih učencih. Niso redki primeri, ko so učenci prišli iz Vpis za šolsko leto 1988/89 petih nezadostnih ocen na eno samo. Za te učence lahko sklepamo, da so imeli razvojne težave in težave ob prehodu iz osnovne šole. Mnogi učenci so imeli tudi večje domotožje ob prehodu v dom učencev. 71% nezadostnih učencev ima eno ali največ dve nezadostni oceni. Za te učence lahko upravičeno sklepamo, da bodo nezadostne ocene popravili in bodo v naslednjih konferenčnih obdobjih uspešnejši. Na redovalni konferenci smo sprejeli tudi nekaj sklepov, ki naj bi zagotovili boljši učni uspeh: - dopolnilni pouk bomo izvajali še naprej in tudi izpopolnili metode dela - razredniki bodo izdelali individualne programe dela z nezadostnimi učenci - metode dela medsebojne pomoči bomo izpopolnili - intenzivno kontaktiranje s starši - informiranje štipenditorjev o učnem uspehu in uskladitev višine štipendij z učnim uspehom med šolskim letom - učence vozače usmeriti v dom učencev, kjer so še prosta mesta. Pri učencih s šestimi in sedmimi nezadostnimi ocenami je možnost uspešnega zaključka prvega razreda minimalna. Zato ima štipenditor možnost, da se odloči o morebitni prekinitvi pogodbe o štipendiranju. V prvem polletju učenci 1. razredov niso imeli praktičnega pouka, zato prognoza poklicne uspenosti še ni možna. B RADIČ Marjana, prof. Razpisanih 150 učnih mest Na podlagi ugotovljenih izobraževalnih in kadrovskih potreb ter v skladu z obsegom izobraževanja, dogovorjenim v samoupravnih sporazumih o temeljih plana posebnih izobraževalnih skupnosti letošnji razpis obsega naslednje programe in smeri: Program vrsta št. prostih mest stop. prog. mlad. odras. smeri zah. stek. dej. skrgj. 30 30 pom. stek. II. stek. dej. sred. 60 30 stek. IV. Pogoji za vključitev v program: Psihofizične sposobnosti (zdrave roke, zdrav vid, prenašanje visoke temperature), kar dokaže učenec z zdravniškim potrdilom Značilni poklici in smeri: - steklar: steklopihač, brusilec kristalnega stekla in steklopihač nad odprtim plamenom - pomožni steklar: steklopihač-kro-gličar, pomožni brusilec kristalnega stekla, steklobrusilec in stekloslikar. Pred odločitvijo za vpis je potrebno proučiti vse pogoje za vpis v posamezni program. Vsi, ki se nameravajo v šolskem letu 1988/89 vpisati v 1. letnik usmerjenega izobraževanja, morajo izpolniti prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, ki jo lahko dobijo v vseh knjigarnah. Učenci izpolnijo eno samo prijavo za vpis. Foto Igor Modic V mesecu marcu bodo srednje šole sprejemale prijave za vpis. Po končanem prijavnem roku bodo objavljeni podatki o prijavah za vpis in v sodelovanju s koordinacijskimi odbori za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa v občinah seznanjale učence o rezultatih. V mesecu juniju bo vpis v šolo, kjer bodo morah učenci predložiti originalno spričevalo, rojstni list in osebno matično številko. O podrobnostih boste seznanjeni v naslednjih številkah Steklarja. BRADIČ MARJANA, prof. Spremembe, ki se nanašajo na delovna razmerja Spremembe zakona o združenem delu Skupščina SFRJ je na seji Zveznega zbora dne 17. decembra 1987 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Spremembe zakona spreminjajo skoraj eno tretjino obstoječega zakona in vsebujejo kar 206 členov. Namen današnjega sestavka je, da se nekoliko pobliže seznanimo s tistimi določbami sprememb, ki se nanašajo na medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu. Sklenitev delovnega razmerja Kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko določijo največ dve stopnji strokovne izobrazbe s tem, da ima pri izbiri prednost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Smisel teh sprememb je zlasti v tem, da bi zaposlovali strokovno bolj usposobljene kadre. Glede poskusnega dela se lahko isto določi največ v trajanju šestih mesecev. Prav tako je določena obveznost sklepanja delovnega razmerja s pripravniki. Tiste delovne organizacije, ki pripravnikov ne bodo zaposlovale, bodo plačevale ustrezna sredstva za odpiranje novih delovnih mest. Določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju Nova ureditev daje bistveno večje možnosti ukrepanja vodilnih delavcev, saj določa, da lahko poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odloča o začasni razporeditvi delavca na druga dela Na 34. seji delavskega sveta DO je delavski svet sprejel sklep, da se pristopi k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za izvajanje programa Krajevne skupnosti Rogaška Slatina, za obdobje 1987-1991. Na ta način je podaljšan prejšnji pristop k temu sporazumu. oziroma naloge, o delu preko polnega delovnega časa, o odobritvi odsotnosti z dela, o izrekanju ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti, o začasni odstranitvi delavca z dela, prav tako pa lahko daje mnenja o prispevku delavca k delu. Na splošno je dana možnost sklepanja delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega s tem, da imajo ti delavci načelom enake pravice in obveznosti kot delavci, ki delgjo poln delovni čas. To naj bi omogočalo, da bi na enem delovnem mestu delala dva delavca, s čimer bi se v določeni meri reševala brezposelnost. Odgovornost za izvrševanje delovnih obveznosti V tem oddelku je dopolnjenih oziroma spremenjenih kar 11 členov, ki se nanašajo na disciplinsko odgovornost. Ostajajo sicer isti disciplinski ukrepi, določeno pa je njihovo drugačno zaporedje tako, da je denarna kazen pred razporeditvijo na druga dela oziroma naloge. Denarna kazen se lahko izreče v višini do 15% povprečnega osebnega dohodka ustvarjenega v preteklih treh mesecih, v trajanju do šestih mesecev. Ukrep razporeditve na drug dela in naloge pa je določen v času od treh do dvanajstih mesecev. Bistveno spremenjene člen, ki ureja izrekanje ukrepa prenehanje delovne razmerja. Tako je določeno, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti, storjene z neopravičenim izostankom z dela, zaporedoma najmanj tri delovne dni oziroma s prekinitvami najmanj pet delovnih dni v dvanajstih mesecih. Razen tega se ta ukrep izreče še za naslednje hujše kršitve: - neizvrševanje delovnih obveznosti - nezakonito uporabo družbenih sredstev - neizvrševanje ukrepov, ki jih je dolžan izvršiti poslovodni organ oziroma delavec s osebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil, - zaporedno nedoseganje rezultatov dela iz neupravičenih razlogov v obdobju treh mesecev v teku leta - kršitev določil predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami ter škodljivim S 1. 2. se je cena toplih obrokov povečala za 30% in znaša: Cena malice: 1.500 din — lastna udeležba (blok) 200 din — regres 1.300 din — dnevni blok 400 din — za zunanje 1.800 din Cena kosila: 2.600 din — abonenti 2.300 din — dnevni blok 2.600 din — za zunanje 3.100 din delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi - kršitev določb samoupravnega splošnega akta o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti - opustitev določenih ukrepov za varstvo delavcev pri delu - zloraba položaja ter prekoračitev danega pooblastila - izdajanje poslovne, službene ali druge z zakonom ali samoupravnim aktom določene tajnosti - odsotnosti z dela zaradi zlorabe pravice do izrabe bolniške odsotnosti - neizvrševanje ukrepov za zaščito in izboljšanje človekovega okolja Za vse navedene primere disciplinska komisija mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, izvršitev izrečenega ukrepa pa ni mogoče pogojno odložiti. Prav tako ni mogoče pogojno odložiti ukrepa denarne kazni. Razen naštetih kršitev se lahko v samoupravnem splošnem aktu določijo še druge kršitve, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Disciplinska komisija lahko dela v polni sestavi ali v senatu, ki mora imeti najmanj tri člane. Nova ureditev ne vsebuje več določb o tako imenovanem zunanjem članu. Novost je tudi v upravičencih, ki lahko sprožijo postopek pred sodiščem združenega dela, saj ga poleg delavcev lahko sproži tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja ter organizacija združenega dela. V disciplinskem postopku in postopku za varstvo pravic pred sodiščem združenega dela se tridesetdnevni roki skrajšajo na petnajst dni, kar bi naj zagotavljalo večjo hitrost postopka kot enega bistvenih načel celotnega disciplinskega postopka. Prenehanje delovnega razmerja V prejšnjem 164. oziroma nadaljnjem 167. členu so dodani trije novi primeri kdaj delavcu preneha delovno razmerje in sicer: - če je sklenil delovno razmerje v nasprotju z določili zakona oziroma samoupravnega splošnega akta 8 - če na poskusnem delu ne doseže ustreznih rezultatov dela - če ni prihajal na delo zaporedoma sedem delovnih dni, pa o razlogih ni obvestil svoje organizacije združenega dela. V primeru, da temeljna organizacij zaide v ekonomske težave, je delavski svet dolžan sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vse tiste delavce, za katere se ugotovi, daje zaradi njihovega neodgovornega odnosa temeljna organizacija zašla v takšne te- žave. Po drugi strani je predvideno prenehanje delovnega razmerja tudi za tiste delavce, za katere se ugotovi, da niso zmožni opravljati del oziroma nalog, ki so jim zaupane, ali za katere se ugotovi, da tregneje ne dosegajo rezultatov dela, ki se navadno dosegajo, ali če nočejo opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njihovi delovni zmožnosti. Tudi v teh primerih odloča o prenehanju delovnega razmerja delavski svet na temelju mnenja komisije, ki jo imenuje izmed delavcev in ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izo- brazbe kakor delavec, čigar zmožnost se ugotavlja. Spremembe zakona tudi na novo urejajo prenehnje delovnega razmerja po sili zakona. Tako določa, da preneha delovno razmerje delavcem, ki dopolnijo 40 let zavarovale dobe ali 65 let starosti ter najmanj 15 let zavarovale dobe oziroma za delavke, ko dopolnijo 35 let zavarovalne dobe ali 60 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Izjeme v teh primerih se lahko določijo smo z zveznim zakonom. J. A. Tečaj računalništva Stopimo v korak s časom! V času od 25. do 30. januarja 1988 smo v Steklarski šoli organizirali začetni in nadaljevalni tečaj s področja računalništva. V sodelovanju s Srednjo šolo tiska in papirja iz Ljubljane smo v eno izmed naših učilnic, ki so bile zaradi polletnih počitnic nezasedene, namestili devet računalnikov, za katerimi se je v treh terminih usposabljalo 36 delavcev iz naše organizacije. Trije strokovnjaki iz omenjene šole in z Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane so del svojega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj želeli prenesti na slušatelje, kar jim je ob strpnem strokovnem pristopu tudi uspelo. Marsikdo se bo vprašal, zakaj smo se odločili za ta korak in če je to ekonomsko upravičeno? Še posebej na zadnji del vprašanja bi bilo kratkoročno gledano težko pritrdilno odgovoriti, čeprav nam realnost vsak dan znova dokazuje, da bo potrebno vedno več takih in podobnih oblik permanentnega izobraževanja delavcev. Današnji razvoj v svetu je tako hiter in tako velik, da večji časovni zaostanek pomeni že zelo veliko razliko v produktivnosti. Zadnja leta prav računalniki vnašgjo take novosti v proizvodnjo in v poslovanje, da te spremembe lahko označimo kot revolucionarne. Učinek elektronskih računalnikov je v zadnjih 30 letih v svetu zelo hitro rasel. Tudi v Sloveniji smo pričeli posvečati uporabi računalnikov v poslovanju podjetij vse večji pomen. Kot prelomnico v spoznavanju množic z računalniki preko medijev javnega obveščanja lahko smatramo kongres, ki je bil leta 1971 v Ljubljani. Premagali smo odpor, ki se nam je v začetku pojavljal do teh strojev, pomirili prevnete optimiste, ki so pričakovali preveč od računalnika in pričeli te stroje praktično uporabljati v druž-ä benem in zasebnem življenju. Kljub U vsemu pa se v določenih sredinah še danes srečujemo z miselnostjo, ki pre- tirava pri prikazovanju uporabnosti računalnika, kot tudi s primeri, ko se podcenjujejo možnosti njegove uporabe. S seminarji in podobnimi oblikami izobraževanja skušamo ljudi računalniško opismeniti. Naivno bi bilo pričakovati, da bomo iz začetnikov na nekajdnevnem seminarju naredili strokovnjake. Na takih seminarjih lahko slušatelje začetnike seznanimo z osnovnimi značilnostmi računalnikov, s področji in možnostmi uporabe, ter z osnovami praktične uporabe. S tem pa izpolnimo enega izmed pomembnih psiholoških pogojev za uspešno uvgjanje računalnika in avtomatske obdelave podatkov v delovno sredino. Če hočemo računalnik uspešno izrabljati, moramo imeti primerno naklonjenost in odnos članov kolektiva do uprabe računalnika. Nujno je, da vemo kakšni napori bodo potrebni za uvedbo nemotenega poslovanja s pomočjo računalnika in ljudem je potrebno dopovedati, da zaradi računalnika nihče ne bo izgubil dela, temveč da bo delo potekalo hitreje kot prej ter bo s tem omogočeno boljše gospodarjenje in hitrejši napredek podjetja. MARJAN CUJEŠ Da ne ostanemo za časom, je potrebno računalniško opismenjevanje, (foto Igor Modic) Oblikovalka iz ZDA Katherina De Souza Med izdelke, ki zadovoljujejo človekove sekundarne potrebe, spada tudi steklo. Če se v steklenem izdelku uspeta združiti funkcionalen namen in lep izgled, to pomeni, ob predpostavki ugodnih komercialnih pogojev, tudi ugodne prodajne možnosti. Vsi proizvajalci stekla in trgovci, ki dio v New Yorku. Sodelovala sem In nato plasirajo te izdelke na tržišče vedo, še sodelujem s firmami kot so: Ste-da bodo najbolj uspešni, če se bodo njihovi izdelki razlikovali od izdelka konkurence. V ta namen najemajo industrijske oblikovalce - designerje. Ime MRI, največjega odjemalca izdelkov Rogaške, pri tem ni izjema. Najmanj dvakrat letno se tako v Rogaški srečamo z gospo Katherine De Souza iz New Yorka. Njena naloga je priprava kolekcij, ki so nato na tržnih tednih v New Yorku predstavljene kupcem. Oblikovala v mnogih znanih firmah! Z veseljem se je odzvala povabilu za razgovor in za začetek podala svoje kratko biografij o: Po diplomi na šoli za design v Rhode Iskundu leta 1967 sem leta 1974 diplomirala na Akademiji umetnosti v Cronbrooku. Študirala sem oblikovanje keramike. Za moje nadaljnje delo sta bili na začetku moje kariere odločilni predvsem dve stvari. Prva je bila delo za profesorja Groupi-osa na področju designa za namizno posodo iz porcelana - za firmo Rosent-hal iz ZRN. Iz tistih časov izvira tudi moja prva nagrada, in sicer zlata medalja z mednarodne razstave v Faenzi, Italiji, leta 1969. Druga pa je bila delo za Steuben Glass v Corningu. Kot neodvisen designer delam od leta 1978 dalje. Imam lasten design stu- uban Glass, Baccarat, Nal. St. Lambert, Leno, Hutschenreutherin seveda Rogaška. Kot designer ste oblikovali nove kolekcije izdelkov za različne proizvajalce stekla - kje vidite mesto Rogaške? V segmentu svinčenega brušenega kristala na trgu predstavlja Rogaška njegov najbolj kakovosten del. Dovolite mi, da nekoliko obrazložim to svojo trditev. Gre za medsebojno odvisnost med kakovostjo vaših izdelkov in prodajno ceno. Za denar, ki ga potrošnik porabi kupujoč vaše izdelke, zares dobi maksimalno možno kakovost. Kot designer v Rogaški uživam v veliki svobodi designa, ki izhaja iz tega, ker vsi, s katerimi se pri svojem delu srečujem, res obvladajo svoje delo. Veliko proizvajalcev stekla je sposobno povzorčiti prav iste kolekcije kot jih razvijam pri vas. Ni jih pa veliko, ki bi jih bile nato sposobne proizvajati v redni proizvodnji. Prvič ste prišli v Rogaško Slatino v začetku leta 1985 - ali opažate kakšne spremembe znotraj steklarne v tem času? Ko sem prvič prišla, malo pred tem ko ste odprli nove prozvodne zmogljivosti mi je v spominu ostalo zelo hladno vreme in omejitve v vožnji z osebnimi avtomobili. Vzorčna brusilnica je bila še v stari tovarni. Bil je to majhen oddelek z malim številom brusilcev. Kakorkoli, že takrat smo odlično sodelovali in rezultat tega sodelovanja je bila lepa kolekcija novih izdelkov. Ugotavljam, da seje danes vzorčni oddelek zelo povečal, večje je število brusilcev, tako da danes lahko uspešno proizvajate velike količine novih izdelkov za različne kliente celo istočasno. Opažam tudi, da ste precej razširili proizvodni program, da pihalci obvladajo nove tehnike, pri pihanju izdelkov iz stekla. Prav tak se je močno izboljšalo komuniciranje, izmenjava informacij. Bolj se medsebojno razumemo in smo zato tudi obojestransko bolj uspešni. Še nekaj, kar se tiče zahtevnosti dela. Zelo mi je všeč, da je problem, ki se pojavi pri kakšnem novem prijemu, kije potreben za izdelavo posamezne faze pri nastajanju novega izdelka, rešen že pred mojim prihodom. Oblikovalci se prilagajajo novih trendom! Znano je dejstvo, da so trenuten trend na trgu izdelki, moderno oblikovani in moderno brušeni. Kako predvidevate ta gibanja na trgu v prihodnje? - Še naprej moderen design oziroma vrnitev starih - tradicionalnih brusov? V ZDA, kot veste sami, gre za prostorsko veliko deželo s precejšnjo populacijo. Mislim, da je nemogoče trditi, da je kakšen trend značilen za to tržišče. Gre za različne trende. V mojem delu za MRI smo z Regent Collection poskusili zadovoljevati okuse tistih, ki jim je pri srcu bolj moderen design. Kolekcijo Collector Edition pa namenjamo tistim, ki se nagibajo bolj k tradicionalnemu okusu. K oblikovanju te kolekcije smo pristopili nekoliko drugače. Poizkušali smo ustvariti nov izgled za tradiconalno brušen kristal in se pri tem nismo želeli naslanjati na tradicionalne evropske bruse. Na vprašanje, kakšen izgled kristala ji je osebno bolj všeč, je dejala, da je trg tisti, ki narekuje in da se designeiji temu prilagajajo. Naša naloga je ustvariti design, ki bo uporaben za proizvajalčeve sposobnosti in bo ob enem na drugi strani zadovoljil okuse potrošnika. Na koncu je še običajno vprašanje - vaši pogledi na Rogaško Slatino, Slovenijo? Moram reči, da imam v globalu zelo pozitivno mnenje. Ljudje so prijazni in ustrežljivi, tudi vaša gričevnata po-krajna mi je zelo všeč. Zadnjič sem kupila razglednico, ki prikazuje izgled Rogaške pred 100 leti. Presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da večina zgradb še vedno stoji in da lepo skrbite zanje. Sicer pa upam, da bom k vam še večkrat prišla. DARKO BORŠIČ Nezgode pri delu Neuporaba zaščitnih sredstev Pri nas in v večini organizacij združenega dela prevladuje mnenje, da neizvajanje varstva pri delu in varstvenih ukrepov nikakor ne vpliva na poslovni rezultat v delovni organizaciji. Povsod v razvitem svetu so že spoznali prednosti in vplive izvajanja varstvenih ukrepov in izboljševanja delovnih razmer ter oblik dela, kajti le to v končni fazi prinaša velike koristi delovnim organizacijam, bodisi v obliki boljšega finančnega rezultata zaradi večje produktivnosti, manjšega izmeta, večjega zadovoljstva delavcev in na drugi strani manjšega števila poškodb pri delu in v zvezi z delom. S tem organizacije združenega dela neposredno prispevajo k zmanjševanju stroškov zdravljenja zaradi poškodb izplačilo odškodnin in zavarovalnin. Zaskrbljujoče stanje! Če se ozremo v letu 1987 in pogledamo, kako smo uresničevali zadane naloge, ugotovimo marsikaj... Obdobni preventivni zdravstveni pregledi so namenjeni predvsem tistim delavcem, ki delajo na delih in nalogah kjer nastopajo ali se pojavljajo škodljivosti, katere lahko vplivajo na delavčevo zdravje v negativnem smislu. V letu 1987 je bilo 193 delavcev na preventivnem zdravstvenem pregledu. Največjo pogostost od vseh ugotovljenih bolezni imajo bolezni gibal, predvsem zaradi bolečine hrbtenice in deformacije hrbtenice. Druga skupina bolezni, ki izstopajo so bolezni cirkola-tornega sistema, zlasti razširjene krčne žile spodnjih okončin in zvišan krvni pritisk. Posebnost smo namenili delavcem, ki delajo v stiku s svincem, saj smo 21 delvcev poslali na preventivni zdravstveni pregled in njihovo kri poslali na analizo. Na osnovi rezultatov, smo preventivno ukrepali tako, da zdravstveno stanje obdržimo na nivoju ali ga poskušamo izboljšati s preventivnimi higijenskimi ukrepi. Iz analize zdravstvenega stanja je ugotovljeno, da ima od 193 delavcev, ki so bili na pregledu 80 delavcev razne omejitve z delom, kar pomeni 41% pregledanih delavcev. Podatek je zaskrbljujoč in se bo potrebno o tej problematiki začeti resno pogovarjati, saj je večina teh omejitev v zvezi z delom ugotovljenih pri delavcih, ki imajo povprečno 15 let delovne dobe. Če k tem podatkom dodamo še, daje bilo v letu 1987 pet delavcev invalidsko upokojenih, osem delavcev prestavljenih na druga delovna mesta zaradi zmanjšanja delozmožnosti, šest delavcev skrajšan delovni čas na 4 ure ter da imamo v steklarni 122 invalidov so podatki, katere bi bilo dobro povezati z uvodno mislijo in iz tega izluščiti rezultat. Poškodbe na delu v porastu! Iz evidence poškodb na delu in na poti je razvidno, da je bilo v lanskem letu 195 nezgod in sicer od tega 173 na delu in 22 na poti na delo ah z 8ela. Število poškodb se je ponovno začelo dvigovati, predvsem ugotavljamo, da je glavni vzrok poškodb neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, saj je to vzrok 39% nezgod. št. poškodb pri delu na poti TOZD-1 56 46 10 TOZD-2 35 35 z TOZD-3 60 53 7 TOZD-4 35 31 4 TOZD-5 4 4 / DSSS 4 3 1 DR 1 1 / 195 173 22 Precejšen porast nezgod se ugotavlja v TOZD-3, kar je posledica neuporabe osebnih zaščitnih sredstev v 38 primerih nezgod od 60. Glede oblike poškodb pri delu in na poti je vedno več le teh težjega značaja sicer pa prevladujejo: vreznine (92), vbodnine (41), padci oseb (20), opekline (14), stisnine (13), udarnine (12), izvini (3). Kot ugotavljamo, je največ vreznin, kar je razumljivo, vendar so te vedno težjega značaja, tako da se bolniški sta-lež zaradi vreznine podaljšuje. Pri vzrokih nezgod prednjači neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (68), teh. lom stekla (65), nesmotrn in nezanesljiv način dela (37), na poti (21), neurejena transportna pot (4). Pri delih telesa, ki so bih največkrat poškodovani prevladujejo poškodbe roke ozirom prstov na roki (102), oči (40), noga (22), roke od ramena do zapestja (17), glava (6), notranji organi (4), več delov telesa (3). To je le nekaj podatkov, katerim bi bilo in bo potrebno posvetiti večjo pozornost, kajti na ta račun izgubimo precej sredstev. ALBIN ŠRIMPF Lastna maloprodaja Velik pomen razvoju maloprodaje! Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina v svoji organizaciji vključuje tudi lastno maloprodajo. Tako imamo dve prodajalni v Rogaški Slatini, eno v Kozjem in eno v Beogradu. V strukturi skupne prodaje na do- 10 % od realizirane skupne vrednosti 1 1 mačem trgu delež lastne maloprodaje na domačem trgu. V letu 1987 je bil I ni zanemarljiv, saj predstavlja skoraj promet po prodajalnah takšen: promet delež 1987 din dom. trg v % Prod. II Steklarne 242.521.294 4,79 Prodajalna I. Rogaška 102.101.800 2,02 Prodajalna III. Kozje 59.366.763 U7 Prod. Naše steklo Beograd 87.145.991 1,72 Prodajalne skupaj 491.135.848 9,7 Domači trg 1987 skupaj 5.063,268.804 Vemo, da je sprotni dotok denarja zelo pomemben, zato smo si v srednjeročnem načrtu Steklarne zadah nalogo povečati obseg maloprodaje skozi lastno mrežo prodajaln. Tako bomo v Ma- riboru na Lentu skupaj s Steklarsko šolo in Kemično industrijo Liboje kmalu odprli skupno trgovino. Z razširitvijo prodajne mreže bomo dobivali hitrejše in kvalitetnejše informacije s trga in s tem lažje usmerjali proizvodnjo. V lastnih prodajalnah imamo možnost bolje izobraziti prodajno osebje in s tem pravilnejše predstaviti naš proizvodni program. Naše trgovine lahko še bolj zalagamo in ponudimo res bogat izbor predvsem eksport-nih ostankov pa tudi ekskluzivnih artiklov. Razvoj turizma - prihodnost tudi za nas? Prodajalni »Naše steklo« bo namenjena večja pozornost, saj je dosedaj Ivan Štefančič pri brušenju izreza skodeli-ce-srčka. (foto Z. Novak) stroški niso krili s prometom. S kadrovsko okrepitvijo predvidevamo porast prometa tudi v tej prodajalni, čeprav je oprema zastarela in je obnova nujno potrebna. Sodelovanje s turističnimi organizacijami je vedno bolj uspešno, saj hodi vedno več turistov na ogled Steklarne in po nakupih v naše industrijske prodajalne. Zaradi sprejemljive cene veliko ljudi kupuje izdelke »B« kvalitete, zato tudi naša prodajalna v Steklarni dosega zelo dobre rezultate. V perspektivi pričakujemo razvoj jugoslovanskega turizma in kot stranski del le-tega imamo še veliko možnosti pri prodaji našega stekla, navkljub zelo visokemu prometnemu davku. MITJA BRAČUN Upokojil se je Nikola Bursač-Bucko V Rogaško Slatino je prišel septembra 1948 in se izučil steklarskega poklica v takratni steklarski šoli. Steklarsko šolo je končal 1951. leta in se zaposlil v Steklarni. Leta 1956 je postal pomočnik in 1963 mojster. Prvega marca leta 1975 je postal poslovodja in ta dela in naloge opravljal do 31.12. 1987, ko je bil upokojen. Steklarski poklic je bil zanj lep in težak, a gaje opravljal z veseljem predvsem zaradi tega, ker se v glažariji vedno dogaja nekgj novega in to novo je potrebno dnevno dopolnjevati in izpopolnjevati. Steklo je snov, ki se da oblikovati v različne oblike in na različne načine, vendar je treba z njim živeti. Politično je začel delovati že leta 1951 v mladinski organizaciji. Tega leta je postal tudi član ZKJ. Od leta 1951 do 1987 je opravljal bolj ali manj odgovorne naloge v delovni organizaciji, družbenopolitični skupnosti in v regijskem merilu. Naj omenim le nekaj najpomembnejših: predsednik upravne-, ga odbora, predsednik delavskega sveta, predsednik delavske kontrole, predsednik sindikata, predsednik mladine, sekretar ZKJ v Steklarni, občinski sekretar mladine, tajnik občin- skega sindikata, predsednik izobraževalne skupnosti, dva mandata član medobčinskega komiteja ZK in tako naprej. Na kratko lahko rečem, da je zgledno deloval v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Bil je tudi delegat V. in X. kongresa Zveze ■ komunistov Slovenije. Za vso to opravljeno delo pa je dobil tudi Kidričevo priznanje in medaljo Dela s srebrnim vencem, ki mu ga je podelil tovariš Tito, na katero je upravičeno ponosen. Bučko pravi, da je Steklarna od leta 1948 do konca 1987, ko je bil aktiven, doživljala vzpone in padce, vendar se je vedno izvlekla, in to samo s svojim lastnim delom, brez zunanje pomoči in meni, da nas tudi sedaj in v bodoče reši samo delo in da je potrebno to delo opravljati z veseljem in velikim čutom odgovornosti. Za politično delo pa meni, daje danes zelo težko in daje članom ZK včasih celo nerodno, ko opazujejo, kaj vse se dogaja... Na koncu mi je še dejal naj zapišem, da se najlepše zahvaljuje vsem steklarjem in neposrednim sodelavcem za darila in prisrčno slovo, ki smo mu ga pripravili. Vsi skupaj mu želimo, da še dolgo uživa sadove svojega dela in nas obišče, kadar se mu bo zahotelo. L. OGRIZEK Naši godbi na pihala Aškerčevo priznanje! Pred godbeniki 50 letnica! Da je bilo delo godbenikov uspešno, je potrdil tudi občni zbor 22. 1.1988 na katerem so ob oceni dela sprejeli tudi program dela in finančni načrt za leto 1988, ter okvirni program praznovanja ob 50 letnici ustanovitve in delovanja. Občnemu zboru so prisostvovali: naj-starejši še zdaj aktivni godbenik Albin Kobilšek, ki igra v ansamblu od usta- novitve leta 1938, tov. Marjan Šarlah - sekretar OK SZDL, sekretar ZKO Šmarje, tov. Tone Kampuš, ter predstavniki vodstva samoupravnih organov in DPO steklarne in Steklarske šole. Osrednja prireditev 12. kozjanskih kulturnih dnevov proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 8. 2. 1988 v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini je bil nepozaben kulturni dogodek za vse godbenike godbe na pihala Steklarne »BK« Rogaška Slatina, saj so za svoj trud v preteklem obdobju prejeli Aškerčevo priznanje, ki se nanaša na dosežke v glasbenem, besednem, dramskem in literarnem področju v preteklem obdobju. Tega priznanja so godbeniki še toliko bolj veseli, saj so skoraj edini, ki se v Steklarni ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Zavedajo pa se tudi obveznosti, ki iz priznanja izhaja, da v prihodnje z angažirainim delom nadaljujejo polstoletno tradicijo sindikalne delavske godbe na pihala, kljub času, ki kulturi in kulturnim dejavnostim ni najbolj naklonjen. Zapletena gospodarska situacija se odraža na vseh področjih, tudi v kulturi. Zato je odnos delavcev in njihov prispevek za godbo na pihala toliko bolj pomemben za njihov obstoj, za njihovo nadaljnje delo, za ohranjanje tradicije. Godba na pihala deluje že petdeset let in delavci Steklarne im^jo vseskozi pozitiven odnos do naše godbe. Zavzeta vadba - vključevanje mladih! Ko so godbeniki na občnem zboru ocenjevali opravljeno delo za preteklo obdobje, so ugotovili, da je bilo zahtevno in ambiciozno zastavljeno, pa vendar skoraj v celoti realizirano. Ena od pomembnih nalog je bila vključevanje novih mladih kadrov, kateri bodo nadaljevali tradicijo delavske steklarske godbe. Pohvalijo se lahko, da so uspeli. Ansambel seje povečal za 10 novih mladih godbenikov, katere so naučili veščine igranja na pihalnih inštrumentih tovariši Franjo, Vili in Albin. Tem gre vse priznanje za njihovo delo pri nesebičnem prenašanju glasbenega znanja na mlajše. Takšnega dela in odnosa do ljubiteljske glasbe si vsi želijo tudi v prihodnje, paj opora na lastne sile najprej rodi sadove. Vzgoja v lastni sredini je še pomembnejša, če upoštevamo, da v osnovnih šolah pri glasbenem pouku velja večji poudarek drugim glasbilom. Pa vendar godbeni- Člani naše pihalne godbe pri »svojem delu*. ki Steklarne pričakujejo spremembo tudi v teh. Kvaliteti igranja in disciplini so v preteklem obdobju namenjali precej časa, ker je vidno tudi iz podatkov, da je imel ansambel 192 skupnih vaj al 384 ur. Za učenje posameznikov je bilo namenjenih 840 ur. Dosegel je že takšno kakovostno raven, da lahko sodeluje na vseh prireditvah v naši družbenopolitični skupnosti. Godbeniki ocenjujejo, da so dosegli raven, ki zahteva dodatne napore vseh, da preidejo v višji kakovostni razred, da bodo lahko izvajali samostojne koncerte, se udeleževali raznih prireditev tekmovalnega značaja in se potrdili. Zadali so si cilj, da bodo to dosegli, saj je ansambel številčno dovolj močan (38 glasbenikov) in ima polno zasedbo vseh inštrumentov. Jubilejno leto mora biti uspešno! Na občnem zboru so ocenili tudi delo dosedanjih organov kot uspešno in z nekaterimi spremembami izvolili naslednje vodstvo: Izvršilni odbor: Valter Jordan - predsednik, Matija Kozlevčar - podpredsednik, Darko Ljuljdjuraj - tajnik, Vlado Bratuš - blagajnik, Martin Čujež - član, Rudi Jugo var - član, Milan Ogriz - član; Strokovna komisija: Franc Stančin - predsednik, Vili Jugo-var - član, Vlado Ratej - član; Disciplinska komisija: Vili Jugovar - predsednik, Luka Ljulj-duraj - član, Mirko Žerjav - član; Nadzorni odbor: Damjan Stančin — predsednik, Bojan Štih - član, Ivan Mlinar - član; Vodstvu in vsem godbenikom iskrene čestitke ob prejemu Aškerčevega priznanja z željo, da bi bilo leto 1988, ko praznujejo godbeniki 50 letnico ustanovitve in delovanja, uspešno. Nekateri, ki stanujemo blizu Steklarne, smo se zadnje leto res lahko prepričali, da godbeniki vadijo redno, tudi v poletnih mesecih. Tudi kvalitetni napredek v igranju je več kot očiten, zato je teh 200 din, ki jih vsk zaposleni mesečno namenja za godbo, več kot skromen prispevek. Mesečno zbran denar z novim prispevkom po 200 din znaša okrog 450.000 din, ne omogoča nakupa niti 1/2 najcenejšega inštrumenta. Dobra pihalna godba, ki bi morala biti Steklarni v ponos, si zasluži vso podporo kolektiva. V. JORDAN Kadrovske zanimivosti za mesec december, januar, februar in marec Članstvo našega kolektiva se krepi! Stanje, po TOZD XII/87 1/88 11/88 TOZD Osnovna izdelava 559 558 563 TOZD Dodelava 190 189 190 TOZD Kristal 640 638 637 TOZD Dekor Konje 231 228 229 TOZD Serv. dejavnosti 96 95 96 TOZD Delav. restavracija 30 30 29 TOZD Dalmacyakristal 111 111 111 TOZD Tehnokristal 99 101 101 ŽB DSS 227 229 230 Skupaj Steklarna »BK« 2.183 2.184 2.179 V decembru so prišli: V TOZD Osnovna izdelava krogli-čarja Slavko Barič in Mladen Grofel-nik, odnašalci Ervin Bele, Josip Kralj, Vladimir Stuhne in Milan Vešligaj; v TOZD Dodelava brisalke stekla Elu-zabeta Halužan, Martina Kamenščak in Milka Petek; v TOZD Kristal brusilec II. Štefan Kučiš in pripravnik II. stopnje Zvonko Špoljar; v TOZD Dekor Kozje brusilca II. d. K. Levko Maček in Darko Resnik; v TOZD Delav- ska restavracija pomožna kuharica Jožica Bačič in v DSSS skladiščni delavec Tonček Sajko. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava delavec v zmesarni Stjepan Lupinski v JLA, krogličar Ivan Špoljar je bil izključen, odnašalca Janez Čepek in Ivan Goričan sta odšla v JLA, mpnipulantski delavec Mirko Ilič je bil izključen, kro-gličaija Jožef Strašek in Mladen Kra- čun sta odšla v JLA, pomočnik na stiskalnici Jože Murko je umrl, delovodja Nikola Bursač je odšel v pokoj, odnašalec Ivan Posilovič je odšel v JLA in odnašale! Boris Komerički, Rudi Špiljak ter Robert Cerovski so bili izključeni; iz TOZD Dodelava iz-menovodja rezalnice Zora Pešič je odšla v pokoj, izdelovalec kartonske embalaže Franc Šeligo pa je umrl; iz TOZD Kristal so odšli v JLA: pripravnik IV. stopnje Rajko Varjačič, pomočnik II. Marko Kidrič, brusilci II. Slavko Očko, Igor Jordan in Andrej Šket, brusilca I. Danijel Anošek in Milan Štrukelc, posluževalec v kislinski polirnici Andrej Gobec, pomočnik II. Branko Posilovič je bil premeščen v DSSS, brusilka Biserka Štih pa je dala odpoved; iz TOZD Dekor Kozje brusilca II. d. k Mihael Jazbec in Franc Amon sta odšla v JLA, iz TOZD Servisne dejavnosti elektrikarju II. Jožefu Humskem je poteklo delovno razmerje za določen čas; iz DSSS prevzemni kontrolor I. Katarina Verk je odšla v pokoj, Čuvaj Dragobran Rakič je bil izključen, skladiščnik gotovih izdelkov II. Franc Sajko pa je odšel v invalidski pokoj. V januarju so prišli: V TOZD Osnovna izdelava odnašalec Dragan Savič, manipulanta dela v strojni proizvodnji stekla Anton smeh in Branko Krizmanič; v TOZD Kristal transportna delavca v kislinski polirnici Alojz Hlupič in Alojz Čuček; v TOZD Servisne dejavnosti elektrikar I. Roman Frišek in v DSSS vodja izmene gotovih izdelkov II. Stje-pan Pildek. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava krogli-čar Henrik Sabotnjak je bil izključen, v JLA pa so odšli krogličar Jože Drofenik, odnašalec Mihad Garibivič in nabiralec dna Zvonko Kolarec; iz TOZD Dodelava je dal odpoved brusilec I. v gr. Jožef Gajšek; iz TOZD Kristal so odšli v JLA brusilec I. v gr. Franc Dolšak, brusilec II. Štefan Kovačič, brusilec I. Stanko Osek, in brusilec II. Viti am Jugovar; iz TOZD Dekor Kozje sta odšla v JLA brusilec III. d.k. Franc Kovačič in brusilcev I. d.k. Anton Strnad, čistilka stekla Silva Štrukelj pa je dala odpoved; iz TOZD Servisne dejavnosti je bil premeščen v DSSS transportni delavec Franc Čepek, ključ. I. dež. Zvonko Antolinc pa je dal odpoved. V februarju so prišli: V TOZD Osnovna izdelava odnašal-ci: Dušan Stuhne, Ivica Horvat, Nenad Ptičar, Mirko Vincelj, Jože Kuhala, Peter Šmid, Dejan Drofenik in Stje-pan Vešligaj: v TOZD Dodelava brusi- lec III. v gr. Avgust Korez in izdelovalec kartonske embalaže Jože Zbilj; v TOZD Kristal brusilec II. Igor Kolar; v TOZD Dekor Kozje čistilka stekla Petrija Iseinovski; v TOZD Servisne dejavnosti elektrikar II. Asim Pajazetovič; v DSSS vodja kontinuirane inventure Ibrahim Neskič in čuvaj Dragubran Rakič. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava odnašalec Mirko Mikša je bil izključen, odnašalec Davor Krizmanič je dal odpoved, nabiralec dna Martin Anovšek pa je odšel v pokoj; iz TOZD Dodelava je odšla v pokoj rezalka stekla Terezija Cerovski; iz TOZD Kristal je bil invalidsko upokojen poslovodja v kislinski polirnici Janez Šket, brusilec II. Robert Podkoritnik pa je dal odpoved; iz DSSS je dala odpoved čistilka pisarn Vjera Kutija; iz TOZD Delavska restavracija pa je odšla natakarica Marija Egartner, ker ji je poteklo delovno razmerje za določen čas. V marcu so prišli: V TOZD Osnovna izdelava odnašal-ci Jožef Plavčak, Andrej Rupnik in Slavko Drofenik, krogličarji Stjepan Arhanič, Roman Močnik ter Zdravko Artač, pripravnika II. stopnje Franci Potočnik in Bojan Podhraški; v TOZD Dodelava brusilec I. v gr. Dragutin Vincelj; v TOZD Dekor Kozje brusilci I. d. k. Zdenko Resnik, Božo Škorjance in Roman Žnidarec; v DSSS čistilka pisarn Valerija Močnik; v TOZD Delavska restavracija natakarici I. Nevenka Barič in Sonja Debeljak, natakarica II. Snježana Pracač. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava krogličarji Vladimir Dravinski, Franc Pažon, Anton Juraja, Marijan Zagvozda, Franci Tepeš, odnašalci Danko Kralj, Davor Burič, Božidar Beloševič; pripravnik V. stopnje Bogdan Prah in dež. ključavničar Rafko Pelko, vsi so odšli v JLA; iz TOZD Dodelava je odšel v pokoj skupinovodja kartonaže Vlado Gorišek; iz TOZD Kristal brusilci I. Stanko Mlinarič, Alojz Gajšek, Darko Šafranko in Darko Mikša; iz TOZD Dekor Kozje brusilec II. d. k. Ivan Škopnik je umrl, brusilec II. d. k. Vinko Klavžar pa je dal odpoved; iz TOZD Servisne dejavnosti ključavničarju II. Robertu Mašeri je poteklo delovno razmerje za določen čas; iz DSSS analitik v kontroli kvalitete Franc Srbčič je šel v pokoj. Poročile so se... V teh zimskih mesecih so v topli zakonski pristan zajadrale naslednje naše sodelavke: Ida Vreš — poročena Kobale, Josipa Očko — poročena Gajšek, Marija Drevljak — poročena Le-pan, Darja Vouk — poročena Prevol-šek, Biserka Cerovski — poročena Ce-sarec in Brigita Širec — poročena Gajšek. Vsem novoporočenkam od srca čestitamo na novi življenjski poti! Rodili so se... V zimskih mesecih so se našim sodelavkam in sodelavcem rodili: Špela Prah — Antonijina hči, Aleks Špoljar — Brankov sin, Andreja Gajšek — Jo- Sklepi delavskega sveta I. Na 32. seji delavskega sveta so delegati sprejeli sklep, da v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva znaša nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni tako kot sledi: 75% za prve tri dni odsotnosti z dela in za ves čas odotnosti zaradi nege obolelega družinskega člana 80% osnove od četrtega do tridesetega delovnega dne odsotnosti 90% osnove za primere odsotnosti, ki trajajo več kot trideset delovnih dni 100% osnove za delavce, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu kljub uporabi predpisanih zaščitnih sredstev in naprav, transplantacijo živega tkiva ali organov v prid druge osebe ah za voljo posledic dajanja krvi ter zaradi poškodbe pri opravljanju javnih del in v zvezi z uresničevalcem družbene samozaščite II. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni je enaka znesku, ki bi ga delavec dosegel kot akontacijo osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas, če bi delal 182 ur na mesec in pri tem dosegal tako stopnjo učinka, kakršna je zanj ugotovljena kot poprečna v preteklem koledarskem letu. Delavcu, ki v preteklem letu ni delal v tozd oziroma v njej ni dosegal osebnega dohodka, se upošteva stopnja učinka dosežena v tekočem koledarskem letu. Za delavce, ki še niso prejeli osebnega dohodka, predstavlja osnovo akontacija osebnega dohodka. Ta sklep se uporablja od 1. 2. 1988 dalje. Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehata veljati 60. in 60.b člen Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in sklep delavskega sveta DO z dne 1. 10. 1987, ki se nanaša na obračun nadomestil. sipina hči, Saša Kunštek — Marina hči, Andrej Krofil — hči Mirjane Ko-ružnjak, Boštjan Cajzek — Jožefov sin, Sašo Lesjak — sin Vesne Fideršek, Dijana Zagorščak — Stjepanova hči, Miha Bastašič — Romanov sin, Aleš Dro- NK »Steklar« venik — Irenin sin, Sanja Ivič — Brankova hči, Jelena Štrukelj — Josipina hči, Goran Ahec — Ružin sin, Sanja Guntner — Dragutinova hči, Lucija Mlinar— Stjepanova hči, Sanja Čuček — Alojzova hči, Mateja Šošter — hči Darinke Cajzek in Samo Gajšek — Francev sin. Vsem staršem iskreno čestitamo, njihovim malčkom pa želimo obilo zdravja. METKA STIPLOVŠEK Obstanek v republiški ligi Lanskoletna uvrstitev NK »Steklar« v enotno republiško nogometno ligo je nedvomno njegov dosedanji največji uspeh, sad dolgoletnega in načrtnega dela. Prav ta uvrstitev pa postavlja pred vse, tako pred igralce, trenerje kot vodstvo kluba še zahtevnejše in odgovornejše naloge zlasti še, ko gre za vprašanje kako se v tej ligi tudi obdržati. Z okrepitvami še imamo možnosti! Tekmovanje v enotni republiški ligi smo pričeli z veliko mero optimizma, saj smo bili prepričani, da smo enakovreden tekmec vsaj polovici klubov. Pri tem pa smo se močno ušteli. Pokazalo seje, da se v tej ligi igra neprimerno kvalitetnejši nogomet, ki zahteva mnogo profesionalnej ši odnos do dela, ter da bo boj za obstanek med najboljšimi oster in neizprosen. Posledica takšnega našega razmišljanja, ob začetku prvenstva se nam je močno maščevala, rezultat tega pa je le šest osvojenih točk. Tako smo skupaj z Izolo trenutno uvrščeni na sam rep prvenstvene lestvice. Kljub takšnem stanju v klubu nismo obupali, saj je zaostanek za višje uvrščenimi minimalen, kar nam daje realne možnosti, da del zamujenega nadoknadimo v spomladanskem delu prvenstva. Tako smo si vsi zadali nalogo, da se ob koncu prvenstva uvrstimo najmanj na dvanajsto mesto, kar nam kljub še nekaterim nejasnostim v reorganizaciji tekmovalnega sistema v naslednjem letu, za-gotvlja obstanek v republiški ligi. S pripravami na spomladanski del prvenstva smo pričeli že konec meseca januarja. Takoj na začetku smo v priprave vključili tudi igralce, katere nam je uspelo angažirati v zimskem prestopnem roku. Prav za te igralce vključno s trenerjem smo prepričani, da nam bodo velika okrepitev v boju za obstanek. Z dosedanjim potekom priprav pod vodstvom trenerja Grbavca, bivšega prvoligaškega igralca, smo lahko v celoti zadovoljni, saj je večina igralcev izpolnila naša pričakovanja, kar se je pokazalo tudi v dosedaj odigranih prijateljskih tekmah. Žal pa bomo morali prvenstvo pričeti brez nekaterih najboljših igralcev, saj nas tako kot vedno, tudi tokrat pestijo poškodbe. Biti moramo realisti! Čeprav si vsi želimo čim večjega uspeha oziroma čim boljših rezultatov, pa moramo biti glede naših možnosti realisti. Zavedati se moramo dejstva, da ima »Steklar« svoj domicil v Rogaški Slatini in da se niti po kadrovskih, zlasti pa še ne po materialnih možnostih in pogojih za delo ne moremo primerjati z ostalimi republiškimi ligaši, kot so na primer Maribor, Kladivar in drugi. Vsi ostali klubi živijo in delajo v večjih mestih, kjer imajo veliko večje kadrovsko zaledje, kar jim omogoča, da imajo na razpolago večje število kvalitetnejših igralcev, po drugi strani pa imajo za sabo številnejše in ekonomsko močnejše gospodarstvo, kar jim olajšuje zbiranje potrebnih finančnih sredstev. Med vsemi klubi imamo zanesljivo najslabše pogoje za delo. Tu mislim še zlasti na igrišču, ki je ob slabem vremenu bolj podobno razorani njivi kot pa nogometnemu igrišču. Na obstoječem igrišču potekajo tako treningi kot tekme, razen tega pa ga za izvajanje pouka telesne vzgojne uporabljata še osnovna in steklarska šola. Prav gotovo je nogomet tista športna panoga, ki tudi v Rogaški zbira v svojih vrstah največje število aktivnih udeležencev, od pionirjev do veteranov, po drugi strani pa ima tudi največje število privržencev, kar se kaže v številu gledalcev. Kljub temu je do nogometa še vedno čutiti nekoliko mačehovski odnos, kar povzroča, da izgradnja športno rekreacijskega centra, v sestavi katerega je tudi nogometno igrišče, nikakor ne more z mrtve točke. Izgradnja navedenega centra ne more biti interes le nogometa, saj je v njem predvidena še vrsta drugih športnih igrišč vključno z bazenom, zato mora postati interes celotnega kraja kot perspektivnega zdraviliškega centra. J.A. Igralci NK Steklar, od leve proti desni stojijo: predsednik kluba Juhart, trener Grbavac, igralci Fulinger, Jutriša, Pejazetovič, Cerovski, Koražija, Kosovec, Halužan, Remih, Mlinarič, Valjevac, Kidrič in tehnični vodja Boroš; čepijo pa Valek, Petrak, Brundič, Počivalšek, Neskič, maser Ljuljdjuraj, Šket, Drofenik, Trunkelj in Mikša. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 146 Med reševalce nagradne križanke št. 146 bomo razdelili za 7.200 dinarjev nagrad, in sicer prvo nagrado 3.000 dinarjev, drugo nagrado 2.300 dinarjev in tretjo nagrado 1.900 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 146. Rok za oddajo rešitve je 15. april! Žreb je razdelil nagrade med reševalce nagradne križanke št. 145 takole: prvo nagrado 3.000 dinarjev prejme MARTA POBEŽIN, drugo nagrado 2.300 dinarjev prejme NEVENKA POSAVEC in tretjo nagrado 1.900 dinarjev prejme SIMONA BEDENIK. Nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 145 - vodoravno: fluorovodikova, lektor, krvotok, ona, gallia, li, Tima, člen, Maks, anali, pater, L, Krka, ris, I, ata, elativ, ara, tisk, trola, ga, Ilias, čaranje, september, Macy, TN, optik, kita. UREDNIŠTVO Z NAŠ TOZD TV ZASLON ŽENSKO IME SOZNKČNICA PRIPADNIK APAČEV SPUT Z OKRASNA SREDOZEMSKA RASTLINA IDOL Spinu« RDEČI KRIŽ VRSTA USNJA LEPENKARSTV0 KEM. ELEMENT (AH AMERIŠKA DRŽAVA (NAŠA «SAVA) EDEN 00 KONTINENTOV IZDELOVALEC IGEL NAVIDEZNA POT, KI JO OPRAVI SONCE OBMORSKA POKRAJINA SRBSKO M. IME ŽIVEŽ DVORNA OBLEKA PASMA PSOV KRAJ PRI PODČETRTKU X TISKOVINA ZA NAROČANJE BLAGA KAZALNI ZAIMEK KARL0VAC OSEBA IZ BIBLIJE DOLINA POD MRZLO GORO ORJAŠKI KUŠČAR KALU OTOČJE NA SEVERU TIHEGA OCEANA TRŠČICA, TROHA ČLOVEKU PODOBNE OPICE ME6T0 V BAČKI INUDSTR. RASTLINA PETKA SLOV. PISATEU (IVAN) ITAL MESTO SAMEC DOMAČE PERNATE ŽIVALI GRŠKA ČRKA ANTON POLENEC AMRIŠKA DENARNA ENOTA PLOD OLJKE JEZIK ČRNCEV BANTU POGORJE V BOLGARIJI $ SLOVENSKI FILM III PLOSKOVNA MERA VRSTA RAZCVETJA NOVEMBER PTIČ, KI ŽIVI V BRAZILU! REKA V L0BAN0NU ITAUJA RAZLIČNI ČRKI MAKUC DRAGO ATAL0S SKOK IZ MALIN ITALUAN. DENARNA ENOTA DRENOVA PALICA Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek, in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.