Posaraema Številka RM 0,18
HarawvmkcnBotc
Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / NaroCnlna (se plaCa naprej) meseCno z dostavo na dom RM 1,— (vkljuftno RM 0,20 za donaSalce) '/ Odjavo naročbe _ tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno ln le do 25. tekoCega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
20.
98.000 mož se Je brezpogojno vdalo
Krainburg, 11. maTca 1942.
Leto Z.
Java je kapitulirala
Vlada van Mooka |e pobegnila v Avstralijo - Tudi Rangnn je padel -< Izkrcanja na IMovi Gvineji
' Tokio, 9. marca. Cesarski glavni fetan je ob 22.20 uri (15.20 srednjeevropskega časa) objavil:
Japonske čete, ki so operirale proti glavni sovražni sili v okolici S u r a b a-
ie in B an d u n g a, so prisilile sovražno ojno silo, ki je obsegala 93.000 mož holandske in 5000 mož avstralske, britanske in amerikan-ske vojske dne 9. marca ob 15. uri (8. uri s.e.č.) k brezpogojni kapitulaciji. Do kapitulacije je prišlo 9 dni po izkrcanju japonskih čet dne 1. marca.
Kakor se nadalje doznava, je vlada Nizozemske Indije pod vodstvom ministrskega predsednika pobegnila z letalom iz Bandunga v Avstralijo.
Rangun so japonske čete popolnoma zasedle.
Cesarski glavni stan je objavil, da so se japonske čete izkrcale na Novi Gvineji.
Batavija le zavzeta
Vojni posvet o Javi v Washingtonu — se je nekoliko zakasnil
Tokio, 10. marca. Kakor poroča cesarski glavni stan, so oddelki japonske suhozemske vojske in mornarice, ki operirajo na Javi, dne 5. marca ob 21.30 url japonskega časa dovršili zasedbo Bata-v'j©» glavnega mesta nizozemske vzhodne Indije.
*
Odkar so japonske čete zasedle mesto, vlaida po poročilu agencije Domei v Bata-viji zopet mir in red. Po vkorakanju japonskih čet 6. marca ji pričela cestna železnica zopet kakor po navadi obratovati in istočasno je tudi mesto zadobilo svoje mirno lice. Edino cisterne nafte, ki so jih sovražniki žagali, še vedno gorijo in zastirajo nebo nad Javo s črnim dimom.
Resnost položaja na Javi je tvorilo predmet posvetovanj vojnega sveta Združenih držav v Washingtonu, ki mu je predsedoval Roosevelt, kakor poročajo v nedeljo iz Washingtona. Po nekem frontnem poro- vanje v vojni važnih ciljev v Lfeningradu. čilu agencije Domei, so na tleh uničili Jar Dne 4. in 5. marca je sovražnik izgubil
Strojnica na saneh. Neka leta strojnic orožja fji je umikajočim boljševikom vedno za petami. Prevažanje strojnic in municije na saneh nudi tudi v zasneženem ozemlju krdelu največjo gibljivost.	(^-PK-Aufnahme: Kriegsberichter Wittmar, HU., M.)
ponci pri svojem velikem zračnem napadu na sovražne postojanke na Balangl, VBega skupaj 42 sovražnih aparatov, med njimi 2 Curtisa in 40 lovskih letal.
Iran ]e odrezan od zunanjega sveta
Tisk in radio sta pod sovjetsko cenzuro Ankara, 10. marca. Kakor javljajo iz Teherana, sta dobila tisk in radio navodilo, da smeta o vladni krizi poročati le na podlagi poročil, ki so Sla skozi britansko in
sovjetsko cenzuro. Britanci in Sovjeti so ne le zasegli papirje in dopisovanje šaha, ampak izdali tudi posebne ukrepe, da kolikor mogoče odrežejo v državi iranski po-ročevalni službi in inozemskim poročevalcem zvezo z zunanjim svetom. Tako n. pr. niso hoteli odpraviti odprtih in šifriranih brzojavk japonskega poslaništva v Teheranu. Pošto diplomatskih brzih selov so britanske in sovjetske vojaške oblasti zadržale in odprle.
82.500 brt je bilo potopljenih
Leningrad pod težkim topniškim ognjem
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 6. marca objavilo:
Na raznih odsekih vzhodne fronte smo ob zopet naraščajočem mrazu v ogorčenih bojih odbili krajevne sovražnikove napade. Nasprotnik je pri tem utrpel težke izgube. Privedli smo več sto ujetnikov. Naše težko topništvo nadaljuje obstrelje-
Zadnja fbastija demokracije
F. H. Posebna poročila iz cesarskega glavnega stana, ki so prispela k nam že v zadnji uri, nam pričajo o nečuvenem napredovanju našega japonskega zavetnika. Za Hongkongom, Singapurom in Batavijo so sedaj prisilili h kapitulaciji armado na Javi. Britanci in njihovi pomožni narodi so morali s tem opustiti pod pritiskom japonske premoči »zadnjo bastijo demokracije«, kakor so jo še pred kratkim imenovali v Londonu. Seveda bodo tudi Javo do zadnjega moža — reci Neangleža — branili in samo ob sebi umevno Japoncem ne bo mogoče ustaliti se na otoku. Kakor še povsod, tako so tudi tukaj prerokovanja, na katera že itak nihče ničesar ne da, lagala. Velikost poraza si lahko predstavimo, če se ozremo na število ujetnikov, med katerimi se nahajajo pripadniki vseh mogočih narbdov, ne nazadnje Avstralcev, za katerimi vsaki dan glasneje kliče au-stralski narod. Deležni so sicer dvomljive časti, da se na vseh bojiščih borijo za Britance, med tem ko je danes lastni otok bolj kot kdajkoli ogrožen in od vseh strani obkrožen. Da so Japonci v stanu,
da se polastijo tudi tega dela britanskega imperija, o tem pač nihče več ne dvomi po dosedanjih uspehih; morda z izjemo Angležev, katere morajo menda vedno prepričati dejstva. Zadržanje britanskih vzorov so tudi tokrat posnemali, in vanMookovavlada je pobegnila v Austra-lijo, medtem ko se sme narod nadalje boriti. Kajti — po znanem receptu Petra Majhnega iz nekdanje Jugoslavije in drugih — je zopet pričakovati proglasov, ki bodo pozivali narod k nesmiselnemu odporu. Te metode so preveč znane, da bi nas mogle še presenetiti. S kapitulacijo na Javi združenih armad, s padcem Ranguna in z izkrcanjem na Novi Gvineji vojna v Vzhodni Aziji še ni končana. Toda dogodki tega dneva bistveno prispevajo h končni zmagi. Oni svedo-čijo, da zmagoslavnega pohoda Japoncev v vzhodnoazijskem prostoru ravno tako ni moči ustaviti kakor zmage Nemčije in njenih zaveznikov nad britansko-boljše-vističnim nasprotnikom v Evropi. Pozdravljamo junake iz Nippona in smo ponosni na njihove storitve na kopnem, rta morju m v zraku.
na vzhodni fronti skupno 61 oklopnjakov.
Učinkoviti nočni napadi bojnih letal so bili naperjeni proti sebastopolski trdnjavi,* kakor tudi proti v vojni važnim poslopjem v središču Moskve.
V	morju okrog Angleške je zračno orožje potopilo neko trgovsko ladjo s 3000 brt. Nadalje smo podnevi razdejalf tabori-ča v barakah na južnem obrežju otoka in v minuli noči napadli oskrbovalne naprave pristanišča v Portlandu.
Kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, so nemške podmornice v severno-in srednjeamerikanskih vodovjih zopet potopile 12 sovražnih ladij s skupno 82.000 brt, med temi sedem velikih tankerjev. V teku teh napadov smo razen tega potopili le nekega velikega ameriškega rušilca in dve druge ladji s torpednimi zadetki poškodovali.
V	severni Afriki so skupine zračnega orožja napadle britanska letalska oporišča ter železniške cilje na egiptovskem ozemlju v prostoru Fuka el Daba. Pri napadu na Malto so bombe težkega kalibra zadele letališke naprave in zaklonišča nasprotnikovih podmornic.
Pod vodstvom Wachtmeistra Balzerja je neka protiletalska četa na vzhodni fronti dne 4. marca postrelila osem sovjetskih oklopnjakov.
Mornariško ministrstvo USA objavlja, da so bili na atlantskem obrežju potopljeni tanker »Olimpic« s 5335 brt in' velika tovorna ladja »Nirvana« z 2677 brt, kakor tudi 1582 brt težka tovorna ladja »Lolf«; britanska admirfcllUta Javlja, da sta postal« žrtev sovražnih torpedov dva vlačilca »Sorta« in »Clangton«.
Slar raiun \ vzhodni AilJI
Od Dupleixa do Parcivala
Kdor danes v Parizu hodi na lepem breg* Seine skozi pokrajino vojaške šole, se b<l morda čudil uličnim imenom Rue Dupleix« Avenue La Bourdonnais in Avenue de Suf« fren. Pariškemu povprečniku ta imena net povedo premnogo, njemu so le opora zal orientacijo, kadar išče postaje podzemelj« ske železnice. Nihče preveč ne razmišlja 4 tem, kaj vse so storili ljudje, katerih imen* jO označbe ulic ovekovečile. Markizu D up« leixu in kapitanu La Bourdonnaisu se j« nekoč v 18. stoletju nudila prilika, da bi osvojila Indijo za francosko krono in s tem ustanovila svetovno državo; do tega ni prišlo. Pri vsem tem je pa danes, ko trka vojn« na vrata Indije, posebno mikavno, ozreti se v preteklost, kjer so bili trenutki, v ka« terih je bila za francosko pomorsko vojno moč dana možnost, da bi stopila enako« rodno angleški vojni moči ob stran in j<| celo zatemnila. Da je bila francoska konti« nentalna politika drugačna in da ni bila vedno hipnotizirana od Richeujeve zamisli, da je treba Nemčijo držati pri tleh, in oa evropejskih vojn, ki so vsled tega nastale, bi bila v prekomorskih pokrajinah in predvsem v vzhodni Aziji nastala čisto drugačna podoba razdelitve politične moči.
Francija v 18. stoletju ni le izgubila KOM nade in Lousiane na Angleže, ampak j« tudi zaigrala indijsko državo. Ta epizoda je značilna za propadanje francoskega položaja kot svetovne države kot posledic« francoske kontinentalne politike, ki je ho dila po napačnih potih. Markiz Dupleix ia kapitan La Bourdonnais sta bila kot človeka zelo simpatični ugledni osebnosti. Dupleixa lahko naravnost označujemo kot genialnega zastopnika francoskega duha in francoskega vpliva v takratni Indiji, kje« se je zrušila moč velikega mogula. Zastopal je sicer interese iz Colbertove dobe izhajajoče francoske vzhodnoindijske družbe, k| jo je bila navdahnila z novim življenjem vročična špekulacija, kakršna je bila ta/-krat v zvezi s poskusi Škota Johna Lawa razširjena tudi v Franciji. Toda ni se čutil izključno zastopnika denarnih interesov, saj je bil vendar v Indijo prišel predvsem kot duhovnik. Kaj kmalu ga je pa ta dežela do* cela spravila pod svoj vpliv, poročil se j« z domačinko Johano Begum in snoval gigantske načrte, da bi pridobil celo Indija za Francijo. V premenljivih bojih, ki so s« raztezali čez več nego 15 let, bi bil Dupleix več kakor enkrat skoraj uresničil svoj cilj. V teh bojih, ki so le slabo odjeknili v Evropo in vendar trajno vplivali na porazdelitev moči starega sveta ter tako tragično končali za Francijo, so uporabili vse mine diplomacije, podkupovanja, kovarstva, uporabe sil na morju in ha kopnem in pridobivanja ljudi po očarljivosti francoskega duha. Dupleix in Francija sta končno podlegla žilavejšemu in brutalnejšemu ravnanju Angležev, ki so se napram Francozom poslužili istih sredstev, s katerimi so nekoč izrinili Portugalce iz Indije.
Odločilni za neuspeh Dupleixovih naporov so bili poleg nernzumnosti njegovih domačih finančnikov, ki so čakali le na hitra dobičke, ki ne povzročajo truda, in kateri niso hoteli naložiti nobenih sredstev v dolgoročnih podjetjih, nesporazumi in ljubosumnosti med njim in francoskim poveljnikom brodovja kapitanom La Bourdonnai-srm. Bourdonnais sam je sicer v celi vrsti večinoma uspešnih vojnih dejanj in pomorskih bitk proti Angležem močno utrdil francoski ugled; vendar je pa, kakor tako pah
gosto v stvareh javnega življenja na Francoskem, človeški faktor kvarno vplival na pogajanja zlasti z Dupleixom in preprečil usmeritev proti določitvi velikih ciljev, ki bi edini lahko dali zgodovini drugo smer. Ta obračunavanja so imela med drugim za posledico, da je moral Dupleix presedeti dve leti v pariški Bastilji, ker so ga bili naznanili, da je ,od Angležev sprejel podkupnine. Po svoji rehabilitaciji in po svojem povratku v Indijo Dupleix ni opustil boja, čeprav so bili Angleži v aachenskem morju zopet dobili nazaj Madras, katerega jim je bil odvzel La Bourdennais. V letu 1751. je bil Dupleix na višku svoje moči. Ob sodelovanju z indijskimi knezi je bil od Pondicherija naprej spravil velika ozemlja osrednje Indije pod svojo oblast. Zadostovale so pa majhne reakcije, ki jih je utrpel od strani Angležev, da so ga odtrgale od pota do viška moči. V leiu 1754. so ga od-poklicali delničarji njegove družbe in v sedemletni vojni so Angleži povsod vrgli Francoze iz njihovih postojank v Indiji. V smodnikovem dimu bitke pri Plassay, kjer je nekdanji pisar angleške vzhodne indijske družbe v Madrasu, lord Clive, s 3000 dobro oboroženimi vojaki dne 23. junija 1754. premagal 60.000 mož Francozom prijaznega bengalskega naboba, je bila skoraj za dve stoletji odločena usoda 300 milijonov Indijcev. Plen, ki so ga Angleži napravili v bitki pri Plassay, so pozneje precenili na 40 milijonov Mark.
Francija se je v poteku sedemletne vojske le še slabo napenjala, da bi iztrgala Angležem sadove njihove zmage. Staro nezaupanje med poveljnikom suhozemske vojske in mornarice je tudi tukaj znova nesrečno učinkovalo. Vodjo v Indiji poraženih francoskih bojnih sil na kopnem, grofa de Lally — Tollendal, ki se je bil moral udati Angležem pri Pondichčryu, so po njegovem povratku v Francijo leta 1768. v Parizu usmrtili. Dve leti pred tem je bil Dupleix umrl. Njegovi nasprotniki sicer niso mogli izposlovati njegove obsodbe, toda tudi on ni bil deležen kakšne hvale za svoj več desetletij trajajoči boj. Francosko indijsko kompanijo so leta 1770. razpustili, ko je za časa svojega obstanka imela okroglo 170 milijonov liver izgube.
Medel epilog francoskih bojev za Indijo so bile še gusarske vojne, ki jih je hrabri vddja brodovja De Suffren vodil v indijskih vodovjih proti Angležem za časa amerikan-Slffi1 vojne za neodvisnost, ne da bi se vsled teh bojev bistveno premaknilo razmerje sil.
Francija je obdržala svoje oporišče Pon-s dichery na indijskem koromandelskem obrežju in jedva pol ducata prav neznatnih naselbin v Indiji. Njih imena učinkujejo pa le še kot daljni odsvit dobe, ki se je začela z velikimi načrti in se končala z majhnimi uspehi.
Eugen Fleischer.
Težki obrambni boji na južnem odseku
36 sovjetskih prevoznih vlakov na ozemlju Waldal le bilo težko zadetih
ZKOUQ ČASA II
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 9. marca naznanilo:
V	južnem odseka vzhodne fronte so v teku še nadaljnji težki obrambni boji. Tudi na drugih odsekih fronte je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. Lastna napadalna podvzetja so imela krajevne uspehe.
Pri zračnih napadih na sovražne ceste za dovoz novih pošiljk je bilo že na ozemlju Waldai samem zadetih 36 prevoznih vlakov. Bojna letala so v nočnih napadih na Rybinsk dosegla bombne zadetke najtežjega kalibra na ondotni tovarni letal.
V	času od 6. do 8. marca so sovjeti izgubili 62 oklopnjakov.
V	severni Afriki smo vrgli nazaj britanske izvidniške čete. Predvsem so bili zračni napadi na pristaniške naprave v Tobruku uspešni. Na letališču v Gambutu smo na tleh razdejali 4 britanska letala.
Letališča na otoku Malti so bila bombardirana podnevi in ponoči.
V	boju proti Veliki Britaniji smo v minuli noči bombardirali pristaniška o-zemlja na Humberu in Tineu z razstrel-nimi in zažigalnimi bombami. Nemški lovci so na angleški južni obali uničili
šest zapornih balonov in s krovnim orožjem zažgali neko malo trgovsko ladjo.
Pri napadih britanskega zračnega orožja na zasedena zapadna ozemlja, med drugimi tudi na Pariz, smo tekom včerajšnjega dneva v zračnih bojih in s protiletalsko topniško obrambo sestrelili osem sovražnih letal.
Britanski bombniki so v noči na 9. marec napadli nekaj krajev v zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo malo izgub. Več javnih poslopij Je bilo poškodovanih. Štiri izmed napadajočih letal smo sestrelili.
Sov]ete smo vrgli Iz njihovih oporišč
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 8. marca objavilo:
V	pokrajini pri Donecu in na fronti vzhodno od Charkova so izpodleteli številni po močnih silah izvršeni sovražni-, kovi napadi. Na drugih mestih so boji še v teku.
V	srednjem in severnem odseku vzhodne fronte še trajajo obrambni boji. Pri napadih, ki so jih podvzele skupine naše vojske in našega orožja ff, smo nasprotnika vrgli iz mnogih oporišč in vzlic žilavemu sovražnemu odporu pridobili na terenu. Sovražnik je pri tem izgubil številne ujetpi-
Japonska poroča po 30 dneh s
363 sovražnih ladij smo uničili
1500 letal razdejal! - Vsa lažna Sumatra Je v Japonskih rokah
Tok i'o, 10. marca. Kakor poroča cesarski glavni stan, so od začetka vojne v Vzhodni Aziji do 7. marca 1942 potopili skupaj 219 sovražnih bojnih in trgovskih ladij, namreč 114 bojnih in 105 trgovskih ladij s 600.000 brt. V istem razdobju so težko poškodovali 53 sovražnih bojnih ladij in 91 trgovskih ladij s 302.000 brt.
Med ladjami, ki so jih zgubili zavezniki, je sedem bojnih ladij, od teh sedem last Združenih držav. Tri potopljene matične ladje za letala so spadale k USA mornarici. Izmed potopljenih rušilcev je pripadalo 8 USA, deset britanski in štirje nizozemski mornarici. Britanci in USA so izgubili razen tega še po štiri podmornice. Japonsko mornariško zračno orožje je v tem razdobju uničilo 1537 letal.
Nad 100.000 Čungking-vojakov je bilo tekom vojnega pohoda proti Cangkaj-š e k u leta 1941. ujetih, se glasi v soboto objavljenem pregledu uspehov japonske ekspedicijske vojske na Kitajskem. S tem
Francija objokuje žrlie umora
Počastitev smrtnih žrtev britanske krvoločnosti
Pariz, 10. marca. V soboto so v Parizu slavnostno pokopali žrtve angleškega zračnega napada. Radi velikega števila usmr-čenih niso priredili skupnega pogreba, temveč so opravili v posameznih mestnih predelih posebne svečanosti. Tudi nemške oblasti so se udležile svečanosti, ravno tako je tudi francoska vlada odposlala svoje zastopnike. Justični minister Barthelemy je prinesel poslanico maršala P6taina, v kateri ta med drugim reče: »Manjka mi besed, da bi izrazil to, kar mi občutimo. Zgodovina bo sodila nad zločinskim dejanjem našega prejšnjega zaveznika, ki je pustil iti naše vojake same v smrt, da bi dve leti pozneje z ledeno-mrzlo preudarnostjo sejal smrt med našim nedolžnim civilnim prebivalstvom
Prebivalstvo francoskega glavnega mesta je uporabilo konec tedna za to, da je priredilo dve veliki procesiji, s katerima je izrazilo svoje sočustvovanje s svojimi someščani, ki so bili po angleških zavratnih morilcih 3. marca tako težko prizadeti. Na za-padu in jugozapadu milijonskega velemesta so se premikali stotisoči skozi porušena predmestja in v pariškem centru so velike množice defilirale na Place de la Concorde pred katafalkom, da bi zadnjikrat pozdravili svoje mrtve, žrtve Angležev. Povsod se govori o 2000 žrtvah Angležev, o mrtvih in ranjenih. Uničevalnost Angležev ni poznala nobenih mej. Bolnice, hoteli in stanovanjske hiše so kupi razvalin. Parada pariško* i i" ' "Mva. je počastitev mrtvih in
Verlac und Druck: NS-OauverlaK und Prucksrel K"niten GmbH. KKnonfurt - VerlascsletUr: Dr.Emll K«-t1un - HauptschrlfMniter: Dr Otto Schedl (Wehrmacht) I V. Friedrich llorstmann. Zurzeit 1st Anzelgenllste Nr 1 KUItle.
istočasno obtožba strahopetne krvoželjnosti Angležev.
Trupla nadaljnjih 40 žrtev angleškega morilskega napada na Pariz so odkrili v soboto. Pod nekim drugim poslopjem je zasutih približno 40 ljudi, ki že najbrž tudi niso več pri življenju.
USA pozdravljalo mnoštvenl umor v Parizu
Berlin, 10. marca. Kakšno stališče zavzemajo USA napram Franciji, spoznamo najbolj iz tega, da izrecno odobravajo in zagovarjajo angleški teroristični napad na delovno ljudstvo v Parizu. Po nekem poročilu iz Washingtona, ki ga ponavlja švicarski tisk, je državni podtajnik Summer Welles na tiskovni konferenci izjavil, da je bil po njegovem mnenju zračni napad na Pariz »popolnoma opravičen«. Bolj prozorno človek ne more pokazati, kako neresnično je doslej poudarjano prijateljstvo Zedi-njenih držav do Francije.
Proces v Riomu
Problem francoske zračne oborožitve
Vichy, 10. marca. Na sedmem razprav-nem dnevu riomskega procesa je bivši minister za zračno plovbo Guy la Chambre izpovedal, da je leta 1938. francosko zračno orožje glede kakovosti in števila stalo na najnižji stopnji, ki se jo more miBliti. Po spisih je ugotovljeno,' da je Francija v hipu, ko je izbruhnila vojna, razpolagala s 510 lois':imi letali, 390 bombniki (med katerimi ni bilo niti enega modernega letala),
se je število ujetnikov proti letu 1940. več kot podvojilo. V objavi se posebno poudarja, da so mogli zapleniti mnogo manj mu-nicije, kar služi v dokaz, da so mogli iz inozemstva pošiljati Čungkingu mnogo manj munlcije. Skupno število padlih in ujetnikov Čungking-armade odgovarja po japonskih računih jakosti 50 divizij.
Plena so našteli v posameznem: 979 težkih strojnic, 3579 lahkih strojnic, 552 mož-narjev, 119.864 pušk. S temi uspehi so ustavili z velikim nadami započeto proti-ofenzivo Cungkinga.
Južna Sumatra Je sedaj popolnoma v japonskih rokah, poroča japonski cesarski glavni stan v nedeljo popoldne. Japonska armada je po uničenju sovražnih čet v področju Morar Tebo ob stočišču rek Tebo in DjBdjohan dne 4. marca ob 17. uri zasedla strateško važno mesto Djambi ob južnem bregu reke Hari. Vsa petrolejska polja v bližini Djambi so padla ravno tako v japonske roke.
»Zdaj je Avstralija dorasla"
Ganljivo poslovilno pismo angleške »mamice«
Berlin, 10. marca. V prekomorje je izža-rela poslanica londonske poročevalne službe o Avstraliji, ki vsebu;'e toliko slastnosti, da se radi naslajamo na njih. Poučna zgodba za najnovejšo državo, ki jo je Anglija pustila na cedilu, pričenja z okusnim in lahko prebavljivim predjužnikom, da je »za-Avstralijo v trenutnem noložaju brodovje ravno tako potrebno kakor v gospodinjstvu vsakdanji kruh«. Ta »vsakdanji kruh« pa počiva, kakor znano, pri Havaju, na Malajski obali in v Javanskem morju na dnu morja, kar britanski jedilni list seveda sramežljivo zamolči. Zato postavijo londonski kuharji informacijskega ministrstva Avstralcem »solzno« juho na mizo. Mnogi domnevajo — tako brbotajo po starem angleškem receptu za kašo —, da je vroči sončni sij oslabel življenjski duh Avstralcev. Toda Avstralci bodo dokazali, da so iste krvi kakor materinska dežela. Ta je branila Avstralijo, ko je bila v otroški dobi. Sedaj je pa Avstralija dorasla in mora sama prevzeti nase svoj delež bremen.
Tako trdo od materinih prs odtrgani Avstralci, ne bodo vedeli, ali naj se smejejo ali jočejo. Bržkone pa se bodo smejali tej ganljivo-lažnivi po materi otroku za slovo narejeni kaši, ko so za to »mater« ravno v zadnjem času morali tolikokrat hoditi v žerjavico po kostanj. Se bolj nego doslej, se bodo vsiljevali »dednemu stricu« Roo-seveltu.
170 izvidniških in 300 opazovalnih letal. Po takozvanem petem načrtu, bi pa Francija dne 1. aprila 1939 že morala imeti 187$ letal. Kakor izhaja iz Guy la Chambrove lzpovedbe je zračno oboroževanje tudi vr-liko trpelo zaradi napačnih konstrukcij.
Odposlanstvo ustašev se bo na vabilo slovaškega notranjega ministra in poveljnika Hlinkove garde udeležilo državnih slovesnosti dne 14. marca v Bratislavi.
V okviru madžarsko-italijanskih pogajanj so na novo uredili tudi tako zvano jadransko tarifo. Nove ugodnosti so uvedene tako v prometu z Reko kakor s Trstom.
Izgube nizozemskih čet v Indiji so bržkone zelo znatne. Kakor govore v krogu nizozemske klape emigrantov v Londonu, so izgube tako strašne, da brez ojačenj ne bo mogoče nadaljevati boja.
Ker primanjkuje gumija Zedinjenim državam, morajo po poročil u angleške poročevalne službe iz Washingtona potegniti ia prometa 30 milijonov zasebnih avtomobilov, ker zanje ni nobenih nadomestnih obro« čev in takih tudi ne morejo napraviti.
Stockholm, 10. marca. Kakor poročajo iz pristojne londonske strani od sobote zvečer ni več nobene brzojavne zveze med Veliko Britanijo in Nizozemsko Indijo.
13 oseb, 11 Kitajcev in 2 Japonca, je bila težko poškodovanih v soboto vsled eksplozije neke bombe v plesni dvorani Weikon, ki leži v mednarodni naselbini v Sanghaju. Domnevajo, da je atentator kak terorist ia Cungkinga.
Proti otoku Malti so bili znova naperjeni silni napadi. Na važnih ciljih so dosegli obsežna razdejanja.
Pri napadu na Pearl Habour uporabljene specialne podmornice so bile konstruirana po načrtu fregatnega kapitana Naoji Isava in drugih častnikov japonskega vodstva vojne mornarice. Pri nočnem napadu na Pearl Habour so uporabili 5 čolnov. Med devetimi častniki, ki so pri tej akciji prišli ob življenje, se nahaja tudi nasnovatelj načrta.	...
ke, med njimi nekega divizijskega poveljnika in nad 3000 mrtvih.
V	zračnih bojih so nemški lovci sestrelili 22 sovjetskih letal. Pri napadih na letališča so razdejali na tleh 9 letal.
V	severni Afriki se vrši obojestransko živahno delovanje izvidniških čet. Nemški strmoglavci so v tobruškem pristanišču s polnimi zadetki potopili neko tovorno ladjo s 300Q brt in tri ladje za prevzem tovorov. Nemška bojna letala so v nizlrih napadih na raznih mestih prekinila železniško progo v zapadnem Egiptu.
Vojaške naprave na otoku Malti so bile podnevi in ponoči uspešno bombardirane.
Na vzhodu težki udarci zračnega orožja
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 7. marca-objavilo:
Na vzhodu smo odbili več sovražnikovih napadov.
Zračno brodovje je z uničujočimi udarci proti sovražnim postojankam podpirala naša napadalna podvzetja. Finske zračne bojne sile so na karelski fronti s skupinami bojnih in lovskih letal razkropile sovražnikove kolone in v pripravljenosti stoječe čete.
V	času od 25. februarja do 5. marca je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 197 letal. Od teh smo sestrelili 165 v zračnih bojih in 16 po protiletalskem topništvu. Ostanek je bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 31 lastnih letal.
V	severni Afriki so nemške čete podvzele uspešen izvidniški sunek. Strmoglave! in lahke bojne skupine nemškega zračnega orožja so v vzhodni Kirenajki napadale sovražnikova šotorišča, zbirališča avtomobilov in naprave gonilne snovi. Pri napadih na britanska oporišča in železniške cilje v severnem Egiptu je bila dne 5. marca vzhodno od Marsa Matruka z bombnim zadetkom poškodovana tudi neka velika tovorna ladja.
Na Malti so nemška bojna letala dosegla bombne polne zadetke najtežjega kalibra na mestni trdnjavi in na pristaniščih v La Valetti. Najmanj dve podmornici sta bili težko poškodovani.
Britanska Indijska izjava preložena
Stockholm, 10. marca. Kakor poroča »Svenska Dagbladet« iz Londona, so tanj, za nedoločen čas preložili nameravano izjavo britanske vlade o indijskem vprašanju. Po mnenju švedskega dopisnika, more ta presenetljivi preobrat, ako odgovarja resnici, pomeniti samo to, da so n a -sprotstva v mnenjih britanske vlade in vodilnih politikov v Indiji tako velika, da jih H mogoče premostiti.
Sinji irak skozi Evropo
Donava kot reka usode - Napisal A. W. Schiirmann
Gore ločijo, reke spajajo. Pogorja ali morja ustvarjajo skoraj vedno velike kulturne razvodnice. Ne glede na različne razvojne stopnje delov sveta, so skozi stoletja delile Alpe in Pireneji sredosemski svet od severnega in ravno tako v Aziji Himalaja indijsko kulturo od severnoazijskega barbar-Btva. Nasprotno temu pa reke zbližajo ljudi. 2e zaradi tega je bila politično napačna tudi beseda »Renska meja«. Najboljši primer za spajalni karakter veletokov je Donava,- ki teče od Schwarzwalda do Črnega morja, skozi številne dežele in države in je z njenim porečjem, ki meri skupaj z njenimi pritoki 800.000 kvadratnih kilometrov, brezdvomno največja in najbolj pomembna reka v Evropi, ako izvzamemo oddaljeno [Volgo.
Nič čudnega nI, da si pod temi pogoji Donava ni samo pridobila velikega pomena v zgodovini Evrope in skoraj vseh evropskih narodov, temveč je postala dostikrat reka usode. Za Nemce je cesta Nibelungov, reka, ob kateri se je izpolnjevala tragična nemška usoda. Na drugi strani pa je bila Donava reka usode Turkov, katerih ekspan-zijsko silo so njeni valovi zlomili. Končno je postala reka usode Madžarov, tega naroda konjenikov, ki je ob njenih bregovih razjahal in postal kmečki narod.
V zadnjih sto letih se je od izvira do izliva Donave izvršila nekakšna renesanca donavskega prostora. V svojem gornjem teku je videla reka 1870/71. obnovo Reicha, 1918. njegov začasni zaton in kot venčanje njene ponovne utemeljitve po Fiihrerju priključitev Ostmarke in s tem združenje vseh nemških plemen. Ren in Donavo lahko smatramo danes kot zgodovinsko enakovredni reki Ea Nemce; njima se bo v prihodnjih poko-lenjih priključila kot tretja Visla.
Toda ni samo v nemškem prostoru v teku zadnjih sto let v najbolj pravem pomenu besede pri Donavi »novi dan vodil k novim bregovom«. Kajti čeprav se je že pred stoletji zdrobila sila turškega navala ob zidovih Wiena, se je mogel polmesec kljub temu daleč v 19. stoletje obdržati nad deželami ob spodnjem teku Donave. V teku let so bili potem Turki vedno bolj potisnjeni nazaj in zastave dvojne monarhije so ponesli daleč proti Jugovzhodu; ob spodnjem teku reke je nastala vrsta samostojnih držav. Veliki udar, ki je potem Turke popolnoma vrgel iz donavskega prostora in jim samo ob Bosporu in Dardanelah pustil mostišče v Evropi, je bil izveden šele 1912., ko se je večina jugovzhodnih narodov dvignila, da osvobodi svoje rojake, ki so še vedno živeli pod turškim gospodstvom.
Ker pa je nedostajalo priznanega in da-lekovidnega političnega skupnega vodstva, so se bili seveda kmalu zopet razdvojili in se ruvali med seboj za plen. Grmenje to-
pov v balkanskih vojnah je pozvonilo k svetovni vojni, k vojni, ki je z razpadom donavske monarhije dala spodnjemu donavskemu prostoru zopet novo lice, ki smo ga pa mogli, kakor vse, kar je prihajalo iz Versailla in ostalih pariških predmestij, smatrati samo kot začasno režitev dvomljive vrednosti.
Sele sedaj, 1941., se je našla za razdelitev prostora rešitev, ki obljublja trajnost. Zastave Velikonemške države so postale tukaj, — če izvzamemo veliko borbo na Vzhodu — mogoče bolj izrazito kakor drugod, prapori in pripravljavci poti evropske misli, one evropske misli, ki ne pozna nobenih koncesij in ne dopusti zvodenelosti. Geslo »Po-dunavske Evrope«, ki ga na Jugovzhodu našega kontinenta včasih slišimo, je taka zvodenelost, kajti izhaja iz koncepcij, ki so že dolgo postale neučinkovite.
Tako, kakor izgleda danes zemljevid Evrope, močijo valovi Donave obrežje sedmih različnih dežel. Kot prva in na čelu je Nemčija, druga je država, ki jo ščiti Nemčija, Slovaška. Sledi kraljevina Madžarska in neodvisna Hrvatska država, potem Srbija, Bolgarska in Romunija, na katere področju se izliva Dqnava v morje. Bolj pestra od slike njihovih deželnih barv je slika mest, ki so ob njej nanizana kakor biseri na vrvici. Za Donaueschingenom sledi Ulm, kjer še mlada reka zapusti Švabsko in prestopi v Bavarsko, pri Regensburgu zre doli na reko Walhalla in pri Passau, pri mestu treh rek, Donave, Inna in Ilza, prispe glavna reka v Ostmarko, ki je bila nekoč jedro Reicha in ki je po imenu reke prišla v zgodovino kot Donavska monarhija. Sledita obe kraljici Wien, metropola in skoraj istočasno obmejno mesto, in po njem glavno mesto Madžarske, Budimpešta, ki s starim cesarskim mestom tekmuje v lepoti. Vmes je Bratislava, glavno mesto prijateljske Slo-
Torpedo so izstrelili. Tega orožja se v pomorskem vojskovanja najbolj bojijo, ker povzroča ali izgubo ali pa dolgotrajna popravila zadete ladje.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Winkelmann, Sch. M.)
vaške. Dalje vali reka voje široke valove skozi razsežnost madžarske ravnine in pozdravi ob ustju Save mesto in trdnjavo Bel-grad, ki se lahko ponaša s pač najbolj tragično in razgibano zgodovino vseh podu-navskih mest, s tragiko posebne vrste, ki je skoraj prav tolikokrat vzrasla po tuji krivdi, kakor po krivdi lastnih prebivalcev Belgrada.
Pokrajina se zopet izpremeni. Bregovi se približajo eden drugemu in ob Železnih vratih zadobi Donava skoraj karakter Rena. Toda samo malo časa. V brezkončno širokem, nereguliranem toku se vali trak, ki že dolgo ni več sinji, skozi koruzna in pšenič-na polja nižine, tvoreč dolgo časa mejo med Bolgarsko in Romunijo. Tudi tukaj jo obrobljajo mesta in naselbine, katerih zgodovinski pomen pa daleko ne dosega onega' Regensburga in Passaua, Wiena in Bratislave, Budimpešte in Belgrada.
(Nadaljevanje sledi.)
Barvilo odkriva umiranje celic
Veliko znanstveno delo nekega Karntnerja
Prof. dr. Siegfrid Strugger, rojen v Volkermarktu, sedaj direktor veterinarske visoke šole v Hannovru, je dosegel odločen napredek na polju raziskovanja bakterij.
šele 36 letnemu učenjaku profesorju dr. Siegfridu Struggerju, ki je rojen v Volkermarktu in sin pred petimi leti umrlega prof. Josefa Struggerja, radi svojih nacionalnih in pedagogičnih zasljig za nem-štvo v Karntnu nepozabnega voditelja doma za učiteljiščnike v Klagenfurtu, se je posrečilo pomembno znanstveno odkritje Kakor ugotavljajo zastopniki raznih znanstvenih in raziskovalnih področij na predavanjih in debatnih večerih v Hannovru, Eberfeldu in Berlinu, je njegovo odkritje
za biologijo, medicino in higijeno življenjskih potrebščin — da omenimo samo nekaj primerov — velike praktične vrednosti in odpira na vse strani nova pota. Prof. dr. Strugger, ki je bil že v mladih letih docent v GieBenu, Greifswaldu in Jeni, in je sedaj direktor botaničnega instituta živino-zdravniške visoke šole v Hannovru, je kakor poročajo veliki časopisi iz Altreicha, razvil na podlagi dolgoletnih raziskovanj, katere je pričel že kot študent v Klagenfurtu in Grazu, postopek, s pomočjo katerega lahko v nekaj minutah ugotovimo, da-li neka celica živi ali pa je že odmrla. Postopek lahko s pridom uporabimo pri najmanjših organizmih, kakor so to kvasne in glivne celice in celo pri
bakterijah. Dr. Strugger se pri tem poslu« žuje fluorescenčne mikroskopije, pri katerem se okoristimo s pejavi svotlikanja. Pri tem opazuje stanice, ki zelenkasto ali rdečkasto zasvetljkajo, S pomočjo no« vega barvila, t. j. a k r i d i n or an g e, j« dognal, da žive celice fluorescirajo zeleno^ mrtve pa bakrenordeče, če se vpliva na nje z omenjenim barvilom. Predaleč bi naa vodilo, ako bi hoteli ta postopek tukaj na« tančno razložiti. Dejstvo je, da mrtva pro-toplazma pritegne več akridinorange kakoc živa in od tod različno barvanje.
Z mnogostranskimi poizkusi se je dognalo, da lahko ta postopek z največjim in najhitrejšim uspehom uporabimo pri celi vrsti življenjskih procesov. Tako je na primes vsaka tvornica kvasa (Hefefabrik) takoj V| stanu dognati, ali živijo njene kulture ali so pa že odmrle; dosedaj so bili potrebni tedne trajajoči postopki. Razen tega lahko prej kakor v dveh minutah razlikujemo živa in mrtve tuberkel bacile. Miši, katere so inficirali z zelenobarvnimi, torej živimi bacili bolezni (rdečica), so poginile; oni cepljenci, ki so jih pa negovali n bakrenordečimi bacili, še vse živijo. De«« infekcijska sredatva se lahko y bodoče preizkusi, ali in v kolikor zmorejo bacile usmrtiti. Pobijanje raznih kug ta^ dosti enostavnejša in obeta več uspeha. Odlika vseh teh dognanj je njihova hitrost i^rj zanesljivost.
V najvišji meri je razveseljivo, da se je nemškemu učenjaku posrečilo z energijo in sistematiko in s pomočjo barvila, ki so ga dosedaj uporabljali samo za barvanje umetne svile in drugih umetnih tvarin, napraviti odkritje, »katerega ves pomen«, kakor nam to pravi neko obvestilo iz Hannovra, »bomo mogli šele po desetletjih obsežno vrednotiti.« Tu naj še posebej poudarim^ da je to veliko odkritje uspelo našemu r o -jaku iz Karntna. wilhelm Marks.
Sibirisdies Kavallerleregiment als Gegner
Dreizehn Stunden in hartem Kantpi
Yon Kriegsberichter Fred Gressenbauer
Im Siidteil einer von unseren Truppen besetzten ukrainischen Ortschaft hocken noch die Bolschewiken. Tag und Nacht werden sie von ihren Offizieren und K im-missaren gegen die deutschen Maschinen-gewehre gehetzt. Manchmal gelingt es einer Uberzahl der Bolschewiken, ein-zelne Hauser zu erobern. Wenige Stun-den darauf werden sie von unseren StoBtrupps wieder hinausgeworfen eder vernichtet.
PK. Das zweite Bataillon 1st zum Angriff angetreten. Winterlicher Sturm! Und wfcnn der Schnee, fein wie Wiistensand, vora Wind gepeitscht on die angriffsbereiten Soldaten fegt, dann dringt er in alle Ritzen und Fugen ein und fiillt die Falten auf Manteln und Kopfschiitzern.
Kurz ist der Feuerschlag, den die deutsche Artillerie auf den vora Feinde besetzten Ortsteil legt. Die Schwerpunktkompanie hat sich in StoBtrupps mit der Aufgabe, bestimmte Hausergruppen zu sturmen, geteilt und koramt gut vorwarts. Schon nach einer Sturide ist das erste Angriffsziel erreicht
Morderischer Kampf mit Sibiriaken
Plotzlich ist die Holle los. Es zwitschert und fetzt aus alien Hausern heraus. Ver-schneite Strohmieten speien Tod und Ver-derben. Die sibirischen Kavalleristen wehren sich wie die Wolfe. Sie lassen sich nicht aus den Hausern heraustreiben. Die deutschen StoBtrupps verschnaufen. Die unertragliche Kalt« dringt bis ins Mark der Knochen. Un Augenbrauen and Wimpern haben sich Eis-krusten gebildet, sie spannen die Haut wie jn einem Schraubstock. Auf alien vieren »riechen die deutschen StoBtruppleute dureh ■»•terhohj Sehneewehen vonvlrt«, J«dw ft-
wonnene Meter Boden ist eine unerhorte Leistung des Korpers und des Mutes. Hauser werden von der deutschen Pak in Brand ge-schossen, urn die Sibiriaken aus den Schlupf-winkeln zu jagen und in den Wirkungs-bereich der Infanteristen zu bringen. Denn sonst ware kein Bolschewik zu sehen. Sie schieBen aus unscheinbaren, von auBen ge-radezu »nsichtbaren Lochern, die sie in die Lchmwindc d«r KaUn gestoBen hattcn, auf ans«re vorgehonden StoBtrupps. Einzelne Handgranaten, geballt« Ladungen bringen die Widerstand9nester zum Schweigen. Zu dritt, viert und fiinft liegen die sibirischen Reiter schwerverwundet oder tot in den.Raumen der Hauser. Jetzt sieht man, weshalb man sie so schwer packen konnte. Sie haben sich unter den SchieBlochern Deckungsgraben ge-
baut und die Lehmwande mit Ziegeln ver-starkt.
Wieder gibt es eine Stockung im Angriff. Sprenggranaten krachen zwischen die eben eroberten Hauser hinein. Es sind sowjetische Panzer, die den Angriff des deutschen Batail-lons durch ihr Feuer zum Stehen zu bringen versuchen. Nur kurz ist das Besinnen der deutschen StoBtruppfiihrer, dann geht es ans nachste Haus heran, ungeachtet der kre-pierenden Geschosse und des winterlichen Sturmes. Klamm liegen die Finger am Ab-zug der Maschinengewehre. Mit dicken Hand-schuhen laBt sich nicht schieBen, und die bloBe Hand erfriert in weni|?en Minuten. FiiBe erstarren in den nassen Stiefeln Živili-sten steigen halberfroren aus den Kellern heran*. Der penetrante Geruch verkohlter Leichen druckt auf den Atem.
Uberraschender bolschewistischer GegenstoB aus der Flanke
Deutsche Pak und Artillerie haben es den Sibiriaken vorne heiB gemacht. Sie weichen aus, ziehen sich zuruck, aber nicht — und das
Razgled po jugovzhodni Evropi
Nemške kulturne filme bodo igrali v romunskih šolah in podjetjih. V Bukarešti bodo vsakih 14 dni po industrijskih obratih in šolah prikazovali nemške kulturne filme ter filme o nemški mladini.
V smislu začasne nemško-italijanske konvencije, ki je že stopila v veljavo, je bistveno olajšan železniško-tranzitni promet preko Ljubljane. Po § 1 tega sporazuma j« dovoljen za blago, živino in poštne pošiljke olajšan tranzitni promet od nemških železniških pro; ^ aemSkim železniškim progam preko italijanske železniške proge meja pri Saj|loch-tt — Ljublana — Sišk« —
St. Veit — Weichseldorf- meja brez ozira na to, odkod blago prihaja in kam je namenjeno. Tranzit se obavlja z direktnim tovornim listom in v obeh smereh v zaprtih vlakih. Posebna veterinarska določila veljajo za neposredni tranzit živine, živalskih delov ali izdelkov (§11 konvencije).
Stanje govedi na Slovaškem je znašalo 1. januarja 1942 okroglo 900.000 komadov. Od teh odpade na molzne krave 475.000 Komadov. Donos mleka na kravo je snašal povprečno 1300 litrov aa leto.
Fiihrer je podaril nor automobil anamk« Mercedes poglavniku Hrvatske dr. Ante Pa-
ist das Typische an der Kampfmoral dieser frischen, gut ausgeriisteten Truppen aus Asien — um in Angst und Schrecken da« Kampffeld zu raumen, sonderp um von det Flanke her zuruckzukehren und den ver« lorenen Boden wieder zu erobern. Die deut« schen Soldaten sind jedoch auf der Hut. Eia Ordonnanzoffizier wirft sich sofort hinter eia SMG, ein Kompaniefuhrer springt an die Pak und jagt selbst SchuB auf SchuB in die an-stolpernden Sowjets. Und unter dem zusam« mengefaBten Feuer bricht dieser Entlastung»« angriff klaglich zusammen.^
Stunden sind vergangen! Der Widerstand der Sibiriaken ist stur und steif geblieben« Immer wieder geht es nur mit HandgranateS und Maschinenpistolen vorwarts, Haus um Haus. Und wahrend vorne die Infanteristen jeden Wohnraum erkampfen, beginnt es 50Q Meter hinter ihnen aus den Hausern wie« der zu schieBen. Es zeugt von der hinterhalti« gen Kampfesweise dieser sibirischen Kavalleristen, daB sie sich beim Vorgehen def deutschen StoBtrupps ruhig verhielten oder tot stellten und erst wieder zu schieBen be« gannen, als von hinten die Melder kamen und ein Granatwerfer Steilungswechsel nach vornd machte. Neu aufgestellte StoBtrupps miisseS diese Gefahr aus dem Riicken. beseitigen. Ob« wohl die Bolschewiken vollkommen abge« schnitten sind, knallen' sie bis zur letzten Pa« trone, bis zum letzten Atemzug und fallen samt und sonders in der Explosion geballter Ladungen.
Ein ganzer Tag 'ist vergangen, die ein« krechende Dunkelheit bricht den Kampf ab, Dreizehn Stunden dauerten d!e Gefeeht* dreizehn lange Stunden haben die deutschen Infanteristen angegriffen. Und wenn si« i,nur" 1800 Meter erobert haben, so ist dal Beweis dafiir, daB tie mit unmenschlichqj Schwierigkeiten zu ringen hatten r8oo Metef habem sie dem Feinde entrisson, dem Schnee« Sturm abgetrotzt und dabei die bittere Kilt« rarachtet, die die Maschineowaffen zeitweis* versagen machte. Das frische Regiment sibl« riscber Kavalleristen ist vellstandig aufg»» rieb«n und du Angrlffszfet erreicht,	»

Stran 4. — Stev. 20.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 11. marca 1942.
formacije so nabrale 655.000 RM
420.000 RM več ko v prejšnjem leta - Vsak KHrntner ]e daroval nad eno RM
2e Izid »Dneva policije« je kot najvišji uspeh v Gauu K&rntnu s svojim sijajnim porastom napram lanskemu letu prekosil vsa pričakovanja. Toda tudi to najvišjo storitev so sedaj pobile formacije. Dosegle so skupni znesek 655.426.62 RM, a čemer so prekoračile lanski izid za 420.000 RM, oziroma, če se odbijejo na novo priključene pokrajine, še vedno za 285.000 RM. Vsako gospodinjstvo v K&rntnu je pri tej zbirki darovalo za zimsko pomoč povprečno 4.24 RM. Kvota na osebo je prvikrat v celi deželi prekoračila marko in znaša 1.03 RM. K zglednemu Izidu, ki daje najlepše spričevalo službi nabiralcev in radodarnosti prebivalstva, so znatno prispevali koncerti po želji, ki so jih priredili SA oddelki. Skupna v koncertih po želji dosežena vsota bo posebej objavljena. Tukaj sledijo podatki po vrstnem redu okrožij:
kroti m osebo
RM	v Rpf
Spittal ......	86.968.99 157.80
Klagenfurt ....	155.150.66 139.38
Villach............105.000.— 133.39
Gt. Veit a. Gl. . . .	66.000.— 118.35 Wolfsberg . . . Radmannsdorf Lienz ..... yaikermarkt • . . Hermagor .... Krainburg . . S19 i n . . a . .
cert po želji razven posamičnih darov ob segal le mesto Klagenfurt samo.
Zopet je treba podčrtati, da je izid v Miesstalu in v Unterdrauburgu zapopaden v številkah okrožij Volkermarkt in Wolfsberg. Zase je znašal RM 21.179.07. Po kvoti na osebo bi zavzemalo Miesstal v deželi peto, po gospodinjski kvoti pa drugo vrstno mesto.
čemu NS socialno skrbstvo?
Poučna zborovanja v Krainburgu in Steiru O snovi »Cemu narodno socialistično skrbstvo?« je te dni govoril v Krainburgu in Steinu deželni šolski poverjenik NSV Pg. Micko. V svojih predavanjih je načel vsa vprašanja, ki se tičejo svetovnonazorskih in narodnopolitičnih temeljev NSV, in pokazal s tem učinke narodnega socializma na socialnem sektorju. Središče njegovih izvajanj je bilo spoznanje ,da se NS socialno skrbstvo nove Nemčije ne da primerjati z dobrodelnimi ustanovami prejšnjih časov, ampak da se, ker je zgrajena na narodni skupnosti in tej tudi služi, ostro odraža
glede pomena za narodno bodočnost. Zlasti
je obravnaval Pg. Micko problem asocialnih elementov, ki jih NS socialno skrbstvo ne more oskrbovati, ker so za skupnost brez vrednosti in celo škodljivi, ker je smoter ustanove vedno le podpirati to, kar je dobrega in zdravega.
V	Krainburgu so bili prišli k pouku vodje krajevnih uradov in voditeljice pomožnih stanic v okrožju. Tam je govoril tudi vodja okrožnega urada NSV Kmetischo splošnih vprašanjih, o nabiranju članov, o uličnih zbirkah in darilnih nedeljah. Upravitelj okrožne organizacije Moser je obravnaval izgradnjo NSV in WHW. Gaufach-bearbeiterin za »Mati in dete« pl. Janko-v i c s in Kreisfachbearbeiterin S a n t le r sta govorili zlasti o delovnem področju rodbinske pomoči.
V	Steinu so zborovali ,iamo vodje krajevnih uradov ;tam sta govorila Pg. H u 11 e r od deželnega uradnega vodstva NSV o nabiranju članov, ki se je v Oberkrainu (Gorenjskem) ravnokar pričelo, in vodja krajevnega urada Moser o raznih organiza-toričnih vprašanjih. Zelo živahna debata, ki je sledila obema poukoma, je pokazala, da so sotrudniki in sotrudnice NSV v Oberkrainu spoznali pomen njihove častne službe in da jih stvar izredno zanima.
44.484.96	92.11
45.264.—	91.87
28.444.19	89.28
42.113.82	82.65
14.000.—	75.63
38.000.—	51.55
30.000.—	49.33
655.426.62	103.17
Gaulritor se zalii/aliiije propaqnndislom
Zborovanje vodstva deželne propagande v svriio usmeritve propagandnega dela
Klagenfurt je dosegel kvoto na osebo RM 2.67
Kako odlični so poedini izidi, pokaže najbolj nekaj kratkih primerjav. V Volker-marktu se je izid napram lanskemu letu skoraj popetoril. Spittal in Villach sta na-' brala več kakor trikrat toliko kakor pri isti zbirki lanskega leta, Wolfsberg in Hermagor skoraj trikrat toliko. Posebno pohvalo zasluži tokrat deželno glavno mesto Klagenfurt, kjer so nabrali RM 127.000, dočim je znašal uspeh celega okrožja RM 155.000. Mesto Klagenfurt je torej s tem doseglo gospodinjsko kvoto 8.27, na osebo pa RM 2$7. Med krajevnimi skupinami mesta stoji Klagenfurt-Nord z RM 21.700 na čelu; ta vsota ustreza gospodinjski kvoti RM 10.78 in kvoti na osebo RM 3.40. Odlični Uspeh okrožja Klagenfurt In deželnega glavnega mesta posebej je 'treba tudi zato posebno visoko oceniti, ker je mestni kon-
r.
Zimmer-, feniter- und Ficbcrthermomefsr '
Dipl. Optiker C. Kronfuf!
■ i a t • ■ • « r i.	satinnouiraftt 15
111 1
Da se usmeri bodoče delo, je vodstvo deželne propagande v vseh okrožjih priredilo zborovanja z voditelji propagande pri krajevnih skupinah in okrožnih odsekih. Višek te akcije je bilo dežslno zborovanje, ki se je vršilo preteklo soboto v Klagenfurtu. Navzoč je bil celi zbor govornikov, Gau-ring I in Kreispropagandaleiter.
Ko je vodja aktivne propagande K o c h otvoril zborovanje, je Gaupropagandaleiter D r u m b 1 podal poročilo o položaju, na podlagi katerega je obenem razvijal najvažnejše bodoče naloge propagandistov. Predvsem je treba stopnjevati zborovalno delovanje. Udeležba na zborovanjih je bila \ako dobra, da se iz tega jasno razvidi volja rojakov, da se hočejo udeležiti na sodobnih dogodkih.
Nato je Gefolgschaftsfuhrer P e t r e j razmotrival propagandno službo v svrho, da se staršem pojasni vodilna misel v službi Hitlerjeve'mladine na kmetih. Gauamts-leiter Pg. Gayl je razmotrival položaj kmetijstva in zlasti prehranjevalnega gospodarstva. O primerjavi preskrbe v času svetovne vojne in prehranjevalnega položaja v Angliji se je pokazalo, kako nepravilno bi bilo, ako bi bili nezadovoljni. Vendar se mora tudi v bodoči pomožni službi na kmetih vsak z vsemi silami prizadevati, da bo tudi letos zajamčena zadovoljiva letina.
Med tem je prišel Gauleiter dr. R a i n e r in se udeležil nadaljnjega poteka zborovanja. Major Maier-Kaibitschje govoril o okrepitvi nemške narodnosti v Karnt-nu. Naloga vsega Karatna je, da pripravi O berk rain (Gorenjsko) do tega, da se zave svojega nemžtva. Ravno najboljši so tisti, ki se naj pri tem aktivno udeležujejo. Pa tudi v Altgauu in v Miesstalu je še veliko narodnostnega dela.
Kttrnten — Gau najvišje dejalnosti
Na koncu zasedanja je govoril Gauleiter. Poudaril je, da se mora v propagandist še bolj kakor v vsakem drugem političnem vodji združiti trezna stvarnost z zaletom revolucionarja. Naloga za Karaten se glasi: Kiirntner mora postati še trdnejši in fana-tičnejši, brez skrbi je pa še tudi lahko nekoliko ponosnejši. Ta Gau se mora vedno izkazati z največjo storitvijo.
»Pri tem ni treba,« je rekel Gauleiter, »da se pomudimo pri ponosni zgodovini Karatna, kajti tudi naše sodobne storitve so velike in priznanja vredne. Tako je na pr. po večini že dovršena pomiritev Ober-kraina, ki jo. mora kot storitev priznati vsak, kdor pozna predpogoje tega dela. Za to pa gre posebna hvala propa-gandistom, ki so sodelovali pri tem uspehu. Toda kakor so te naloge tudi važne same na sebi, jih smatram le za
predpripravo za bodočo največjo nalogo propagande po vojni; zadnjo popolno prešinjenje narodne skupnosti z narodno socialistično miselnostjo. To nalogo bodo obvladali samo oni propagandisti, ki so taki kakor njihov veliki vzor Reichsminister dr. Goebbels: hladni, trezni, izvedeni, narodno socialistični bojevnik, ki govori z besedami naroda!«
Vesli iz okrožja Radmannsdorf
Radmannsdorf. (Smrtni primer.) V predmestju je umrla 75 let stara kmetica Maria Mrak, obče znana pod imenom »Šilhova mama«, mati tukajšnjega elektrotehnika Mraka.
ABling. (175 porodov proti 87 smrtnim primero m.) V času od maja do 31. decembra 1941. leta se je v ABlingu narodilo 175 otrok; v istem času je. umrlo 87 oseb.
ABling. (Živahno delovanje na zborovanjih.) V področju aBlinške krajevne skupine so se pred kratkim vršila štiri javna zborovanja, ki so bila vseskozi sijajno obiskana. S 1. februarjem je bila tej krajevni skupini priključena občina Hart in nato se je vršilo prvo javno zborovanje NSDAP. Udeležba je bila tako velika, da se je moralo vsporednt) vršiti drugo zborovanje. Kot govornika sta nastopila vodji krajevne skupine NSDAP Pg. dr. Klein in krajevni načelnik DAF v Aljlin-gu ing. S e m 1 a k. Nadaljnje zborovanje se je vršilo v Birnbaumu, kjer so se ga udeležili v prvi vrsti železničarji in člani organizacije Todt. Otvoril ga je vodja celice Pg. Schmiedhofer in je imel tukaj šolski vodja NSDAP ABling dipl. ing. A h 1 f e 1 d popolen uspeh. V Bleiofenu sta govorila vodja celice E r f a r in kot glavni govornik vodja organizacije dipl. ing. W e i t z iz ABlinga. Končno se je Vršilo zborovanje tudi v Karner-Vel-1 a c h, ki ga je otvoril vodja celice K o -smatseh in na katerem je govoril Pg. J a n a c h.
ABling. (Samomor.) V samomorilnem namenu je iz vozečega vlaka skočil nek 58 let stari zidar iz Obervellacha pri Krainburgu, ko se je vozil iz Krainburga v ABling. Skočil je v bližini kraja Bach med dva sklopljena vagona, vlak ga je nekaj časa vlekel s seboj, nato ga je pa vagon povozil. Našli bo pri njem pismo, iz katerega izhaja, da je nameraval samomor.
ABling. (Nezgoda.) Pred kratkim si je dveletna hčerka tukajšnjega župana, Mo-nika Lutmann, ko se je igrala s svojim starejšim bratom, vsled padca zlomila desno stegno.
Neumarktl. (Smrtni primer.) Pred kratkim je umrl znani 57 let stari Josip B e 1 i h a r vodja lokomotive na progi Neumarktl — Krainburg. Ob veliki udeležbi prebivalstva in odposlanstva iz Villacha in Asslinga so ga spremili k zadnjemu počitku.
Žena brez domotožja
Pripovedka. Napisala Hilde Fiirstenberg.
- Sven JUrgensen je bil spoznal svojo ženo na neki kmetijski razstavi v Nemčiji. Jo-hani je bilo takrat 20 let. Njen oče je bil gozdar nekje na Bavarskem, bil je vdovec .8 štirimi otroki, Johana je bila najmlajša. -Ko jo je Svedin prvič videl, je stala pri vhodu v razstavno dvorano in čakala, malo mežikala proti soncu in z roko tu pa tam nežno pogladila svojo mehko, belo poletno obleko. Nato je šla z očetom skoz dvorano, Sven pa za njo in jo je opazoval. Stari gozdar je bil majhen in širok — Johana, ki je nosila visok poletni klobuček na svojih tem-norujavih laseh, je bila poleg njega videti velika in vitka. Sven je takrat govoril le slabo nemški, bil je le en semester na neki nemški univerzi in je sedaj že več let tičal na svojem podedovanem dvoru v JUt-landu. Tudi ni bil posebno spreten, da bi dobil stik z ljudmi — toda tokrat se mu je posrečilo, da se je v prihodnjih dneh sestal z očetom in hčerko. •
V'gozdarjev! hiši, kakor tudi med Joha-ntaimi znanci je vzbujalo precej pozornosti, skrbi in nemira, ko so zvedeli, da se bo Johana poročila s danskim kmetovalcem in se preselila v Jlltland. Toda ona je bila tako breaskrbna, tako srečna, tako vzvišena nad vsak dvom, da se končno nihče ni več upal, da bi ji odsvetoval. Le oče ji je nekega tihega večera, ko sta sama sedela v sobi, rekel: »Johana do tja je več nego 1000 km«. Poklmala je resno in se čez nekaj časa nasmehi Jala očetu, kakor da bi ga hotela prositi odpuščanja.
Sven Jiirgensen ni bil bogat mož in Johana mu ni prinesla velike dote v zakon,
— in tako je trajalo celih osem let, da je Johana lahko enkrat prišla domov na Bavarsko in zopet videla očeta, brate in sestre, rojstno hišo, gozd in tovarišice iz mladosti. Prišla je s petero dece in mnogimi kovčegi, ded se je močno začudil ko je vse to videl. Najbolj se je pa čudil Johani. To je bila popolnoma minila lahkota in dražest njenih dekliških let, krasno se je bila razcvela in postala zrela, lepa žena. Nekoliko odljudna se je zdela očetu, — podoba je bila, kakor da se je njeno bitje navzelo dežele daleč tam pod nebom z njenimi viharji in meglami in njenimi veličastno samotnimi poletnimi dnevi. Toda v prihodnjih tednih njenega bivanja doma oče ni mogel na njej ničesar najti, kar bi mu moglo povzročiti skrbi, le to je opazil, da je tu pa tam čisto tiho in
sama šla skoz gozd in včasih kakor v molitvi obstala pod visokimi in starimi jelkami. Drugače je pa bila vesela in s vsakim prijazna, oče ni opazil ne objokanih oči, ne žalostnih ustnic. Nekoč jo je bil vprašal, kako se je pač. znašla v novi domovini, toda bilo je videti, kakor da Johana varčuje z besedami. »Dobro, oče«, je rekla in se nasmehljala.
Ko je zopet odpotovala, je stal stari gozdar pri vlaku in je opazoval svojo hčerko, ki je obdana od smejočih se mladih obrazov gledala skozi okno oddelka in očeta ljubeče božala s toplimi pogledi. »Pridi zopet, pa ne šele čez osem let«, je rekel stari. »Ce mogoče, ne bo tako Jolgo trajalo«, je odgovorila Johana. Tako so se poslovili.
Bilo je potem nekega dne spomladi 1940.1. Na vse zgodaj je nek nemški vojak jahal preko nekega dela jiitlandskega vresišča.
V prihodnji številki našega lis^a pričnemo objavljati naš novi roman
O IE M DE Z IL AID J IE MMTVM
Napisal Aleksander pl. Tayer	... , •
o neki ladji, ki
--ar ffisSSSSiSSt
f
resničnih dejstvi	S
Zrak je bil oster, padala je megla, konj in jezdec sta bila mokra. Pri vratih nekega dvora je mož z radostnim zagonom razja-hal, poiskal na zidu obroč, da je privezal svojega konja in vihral preko dvorišča. Kmalu na to je stal Sven Jiirgensen v kuhinji pred svojo ženo in ji hitro, ter veselo rekel: »Johana, tvoj brat Martin je prišel!«
»Ah — «! Johano je oblila žgoča rdečica, delo ji je zdrknilo iz rok in tako je hitela bratu nasproti.	„
»Tukaj v bližini smo nastanjeni«, je poročal Martin, »dobil sem dovoljenje, da te obiščem«.
Prihodnje dni je naneslo, da sta bila brat in sestra še nekolikokrat skupaj. Sedela sta v sobi, in govorila o vojni in domovini, o skupnih otroških letih in o očetu. Včasih sita j&la tudi po peščenih stepnih potih v pomladanskem soncu, Sven JUrgensen je hodil za njima, pa ni imel veliko prilike da bi se udeležil pogovorov, kajti nikoli niBta govorila o drugih rečeh.
Onega dne zvečer, ko je Martin s svojo četo moral naprej, je stala Johana ob oknu in gledala na dvorišče, ko je njen mož stopil v sobo. Pristopil je k njej in jo nežno objel.
»Johana«, je rekel, »bil sem velik egoist in butec. Vedno sem bil mnenja, da se tebi nič ne toži po domu«.
Obrnila se je in položila svoje roke na njegova ramena; v njenem obrazu se je zrcalil tak sijaj in tako globoka presunjenost, kakor jih je Sven Jiirgensen videl pri njej le ob porodu kakega otroka »Sven«. je rekla rahlo toda zelo iskreno, »kako si le mogel misliti, da je Nemec lahko izven Nemčije, ne da bi se ga polastilo žgoče dp-jnotožje?«
Skupna pot - skupna zmaga
Val zborovanj v steinskem okrožju - 10.000 zborovalccv na 26 zborovanjih
V	vseh krajevnih skupinah steinskega okrožja je bil v pretečenean tednu živahen obrat. Pripravljali so prva zborovanja NSDAP. Na stotine lepakov z znakom oblasti in zastavami velikonemške države je v vseh krajevnih skupinah oznanjalo pr-ya zborovanja. Voditelji krajevnih skupin In oporišč so sklicali apele, pri katerih so BOtrudniki bili podučeni o tem prvem valu zborovanj, za katerega je frfotalo Okrog 15 tisoč letakov v vsa gospodinjstva. 2e več dni pred določenim časom zborovanja so bile dvorane zborovališča v skupnem delu okrašene in pripravljene. Celo okrožje je bilo uglašeno na to veliko akcijo NSDAP.
Val zborovanj je otvorila velika manifestacija v DomBchale, na kateri je govoril Kreisleiter P i 1 z. Dvorana ni imela prostora za vse ljudi, tako da so morali postaviti zvočnik. Skozi špalir mladinskih formacij in Wehrmannschaft je Kresleiter vstopil v nagnečeno dvorano. Kreisleiter je izvajal, da naš sedanji boj ni le boj za naš nemški narod, ampak da gre v tej vojni za ves civilizirani svet in za ohranitev svetovne kulture. Na to je govoril o dožnosti prebivalstva okrožja napram velikonemškl državi in poudaril, da se mora prebivalstvo zahvaliti le narodnemu socializmu, da je ta dežela postala prosta boljševiške strahovlade. V svojem nadaljnjem govoru se je dotaknil ustanove NSV in je omenil, da je ta ustanova nemškega naroda izdala v steinskem okrožju za oskrbo že nad 209.000 . RM. Kreisleiter se je nato obrnil na prebivalstvo s pozivom, naj sodelujejo pri izgraditvi Velikonemške države in srečne Evrope.
V	nabito polnih deranah so v soboto go-
vorili Kreisleiter P i 1 z v Mannsburgu, Landrat Pg. dr. D o u j a k v okrožnem mestu Stein, Kreisstabeamtsleiter R u sch n i g v Schwarzenbachu in Kreislandwirt Pg. Burgstaller v Zeli pri Steinu.
V nedeljo je bilo največ zborovanj. Navzlic vsem težkočam je bilo v krajevnih skupinah vse v redu in povsod si videl isto sliko: prenapolnjene dvorane in ljudi, ki so vedeli za kaj gre. Tako je v nedeljo na 22 zborovanjih govorilo 14 govornikov. Kreisleiter P i 1 z je govoril v krajih Komenda in Morautsch, Landrat Pg. dr. D o u j a k v krajih M8ttnig in Glogowitz, Kreisstabs-amtsleiter Ruschnig v kraju Trebeleu, Kreisschulrat Pg. P r a s c h' v krajih LIttai in St.Martin bei Littai, Kreisorgani-sationsleiter Pg. Ladat&tter v krajih
Podgoritz in Kraxen, Regierungsrat Pg. dr. R u d o r f, Kreisperaonalamtsleiter Pg. E fane r v krajih Obertuchein in Jauchen, Kreisobmann DAF Pg. H u e m e r v krajih Holm in Steiner Feistritz, Bannfuhrer E b-ner v krajih Lukowitz in St. Martin in Tuchein, Kreislandwirt Pg. Burgstaller v krajih Woditz in Aich, Ort&gruppen-leiter Iz Littai Pg. Rohm v kraju Lust-thal, Ortsgruppenleiter B e z d e k iz Dom-schale v kraju Waatsch in Stammflihrer HJ Pg. S e n g e r v kraju Welnthal. Vsi govorniki so se vrnili domov z občutkom, da so ljudem te dežele, tega okrožja zopet nekaj dali. Govorniki so lahko marsikatere ŽPlje, ki so jih prebivalci iznesli, sami rešili. Val zborovanj je dokazal, da hoče prebivalstvo skupno delati za zmago.
Vesli iz okrožja Slein
Stein, (Ra zgovoriDAF.) Pred kratkim* se je vršil razgovor celokupnega delovnega štaba krajevne uprave nemške delovne stranke v Domschale na službenem mestu krajevne skupine NSDAP. Udeležil se ga je tudi Kreisobmann Pg. h u e m e r.
Stein. (Požrtvovalne žene,) »Ljubi vojak, če tudi še ne razumemo popolnoma tvojega jezika, razumemo vendar tvoj boj«. Taki ljubki pozdravi in še mnogo drugih od ženske krajevne skupine KVB Steiner Feistritz najdemo na lističih, ki so pripeti na lepih pisanih copatah za lazarete. S ponosom je voditeljica krajevne skupine žen, Elizabeta Sch e r i a u pokazala to delo žen Kreisfrauenschaftsleiterin, ko je obiskala šivalno sobo. »In ker nismo same ime-
Vesli iz okrožja Krainhurg
Krainburg. (Kosilo z eno samo jedjo.) Minulo nedeljo so priredili policisti kosilo z eno samo jedjo, po kateri so prebivalci zelo pridno segali. Staro in mlado je slastno uživalo okusno jed iz graha, krompirja in mesa, tako da so v pičli pol uri razdelili 1000 porcij. Med kosilom je na okusno okrašenem podiju pel policijski zbor in igrala kmečka godba.
Krainburg. (Dober tovariš nas je zapustil.) Kakor je naš list že poročal v zadnji številki, se je dne 4.. marca po automobilski nezgodi smrtno ponesrečil Fahrbereitschaftsleiter Pg. Hermann Giants c h n i g. Z njim izgubijo deželni svetniki okrožja Krainbur dr. S k a 1 k a in njegovi sotrudniki ne le vzornega uradnika, ampak tudi ljubega in vsakikrat uslužnega tovariša.
Krainburg. (Velik val obratnih zborovanj.) Dne 11. in 12. marca se bodo v vseh srednjih in večih obratih krain-burškega okrožja vršili apeli.
St. Veit an der Save. (Pridno delo žen.) Krajevna skupina žen NSDAP St. Veit an der Save, je pod vodstvom gospe Štefanije Pleterschek pričela z izdelovanjem copat za vojaške lazarete.
Predassel. (Napredek v nabiranju za WHW.) Kako ljudstvo vedno bolj spoznava socijalno akcijo zimske pomoči, je razvidno iz napredka pri nabiranju za to akcijo. Nabrali so z všetimi darili za koncert po želji okrog 1000 RM. Napram prvi zbirki se je dvignil znesek .skoro za 100% in se je dosegla kvota na prebivalca občine 0.34, ali pa gospodinjstvo 1.65 RM. Zadnjo zbirko so pri nas izvršili člani Wehrmannschafta.
Predassel. (Zabavni film.) Zopet nas je obiskal ton kino, na katerega se je prebivalstvo tako navadilo, da bi ga težko pogrešalo. Predvajan je bil pri dvakrat napolnjeni dvorani film »Petermann 1st da-gegen« (Petermann ni za to). Bilo je mnogo smeha.
Predassel. (P o gl obl j e n j e dela
KVB.) Odkar je ustanovljeno oporišče NSDAP, se je tudi delo poglobilo. Izvršila se je ocena vsega prebivalstva in vodje blokov pridno obiskujejo posamezna gospodinjstva. Člani z veseljem plačujejo določeno članarino.
Predassel. (Priprave za otvoritev otroškega vrtca.) Za otroški vrtec določeno stavbo sedaj preurejajo, otroke popisujejo in tako je pričakovati, da to tudi ta ustanova pričela vršiti svojo nalogo, da razbremeni matere.
Predassel. (Marljive žene.) Mar-Kta ženske roke »Q x kratkem času Ugo-
tovile 120 parov copat, ki so bile oddane lazaretom.
Predassel. (Konec prvih nemških tečajev.) Te dni so bili zaključeni tečaji za nemščino, ki so se začeli v oktobru in ki so imeli prav zadovoljive uspehe. Nekateri udeleženci so bili vzorni in skoraj vsi so se prijavili že za bodoče večerne tečaje.
Wessnitz. (To In ono.) Nedavno so se
pri apelu, ki. ga je sklical Ortsgruppen-fiihrer, razdelile članske izkaznice funkcionarjem KVB. Obenem so dobili voditelji blokov navodila za bodoče delovanje. — Na kinopredstavah, ki se vrše vsakih 12 dni je udeležba zelo zadovoljiva. — Pri zadnjem zbiranju za WHW so ljudstvo zelo razveselile ljubke ptičice, ki so se obenem prodajale. — Na ljudski šoli se je pričel pouk in v kratkem prične tudi tečaj za odrasle, kateri ga nestrpno pričakujejo. Sola je prenovljena, da izgleda sedaj zelo prijazno. — Frauenschaft v okviru NSV prav pridno izdeluje copate in tudi sicer pridno deluje.
Zwischenw&ssern. (Zbirka za zimsko p o m o č.) Tukajšnja Wehrmannschafts-sturma sta pri zadnji zbirki za WHW nabrala skupaj RM 886.66. V splošnem smo s tem uspehom zadovoljni. V prvi vrsti se je izkazalo ljudstvo iz Gorič. Bili so delavci, ki so podarili 1, 2, še celo eden je bil, da je dal papir za RM 10.—. Nabiralci od Wehrmannschaftsaturma so bili prav marljivi.
Zirklach. (Prvo zborovanje NSDAP.) V nedeljo je Kreisleiter NSDAP Pg. K us s prvikrat obiskal tukajšnjo krajevno skupino. Zborovališče je bilo svečano okrašeno in svečanost prireditve so še povzdignila muzikalična predvajanja krajevne godbe KdF pod vodstvom kapelnika Koschnigga kakor tudi otroški pevski zbor. Na zborovanje je prišla velika množica ljudi. V nagnečeni dvorani se je trlo nad 1000 ljudi. Kreisleiter se je zahvalil odhajajočemu vodji krajevne Bkupine KVB, Rado Hribarju za njegovo dosedanje delovanje in hkrati predstavil novega vodjo krajevne skupine Pg. Alfreda Huberja. Nato je Kreisleiter razmotrival splošno zanimiva vprašanja in dal smernice ter poglede za bodočnost. Navzoči so poslušali z največjo pazljivostjo.
Gallenfels. (Tečaj za domačobol-niško nego.) V bolnišnici Gallenfels se je končal tečaj o bolniški negi, ki ga Je priredilo NS. ženstvo. 24 udeleženk je z veliko pazljivostjo sledilo predavanjem in praktični razlagi voditeljice tečaja. K zaključni slavnoati je prišel tudi Kreisleiter Pg.
Kn«* J,
le zadosti močnega sukanca, smo si ga same napredle«, je pristavila.
St. Martin bei Littai. (Izročitev članskih izkaznic.) V za to priliko svečano okrašeni dvorani zveznega doma KVB so sprejeli številni člani članske izkaznicn in častne znake. Svečani zaobljubi je prisostvoval ves štab KVB z OGF W e 1-s s o m, ki je po izročitvi imel na prisotne jedrnat in svečanosti primeren nagovor. — Takoj po razdelitvi se je vršil apel vseh so-trudnikov štaba, kjer se je razpravljalo o nadaljnjih dovršitvah del te krajevne skupine. — Istega dne je sklicala OFF. R o ba u s Karolina vse svoje sodelavke radi izdelave copat za vojake — Junake. ■*—
St. Martin bei Littai. (Zabavni veli e r.) »Igraj za tovariša« nam je priredila Schu-Po prošli petek. Veliki orkester nam je zaigral mnogo lepih ln zabavnih godbe-nih komadov. Poleg dunajskih šlagerjev nam je zapel tercet »Wiener Spatzen« nekaj res umetniško podanih pevskih točk za kar so vsi skupaj želi še poseben aplavz. Ravno tako zelo je ugajal publiki nastop raznih klovnov, ki so predvajali razne komične točke, posebno klovn »na mizi« je vzbujal salve smeha. Dvorana je bila nabito polna ln si prebivalstvo želi še in še sličnih prireditev. Bil je res veselja poln večer.
St. Mart hi bei Littai. (NSV pomaga.^ Blagodejno delovanje NSV je pokazala razdelitev zimskih podpor, ki so se pred kratkim izvršila; obdarovanih je bilo mnogo
rodbin in revnih ljudi, za katere skrbi vodja te sekcije K o v a č i č Maks in kateremu so vsi skupaj zelo hvaležni.
St. Martin bei Littai. (Radodarnost prebivalstva.) Zopet se je tukajšnje prebivalstvo izkazalo pri cestnem nabiranju ter se je zbrala vsota okroglo 700 RM.
St. Martin bei Littai. (Kino.) Filmska predstava filma »Dr. Robert Koch« je privabila v dvorano KVB mnogoštevilno publiko, ki je z zanlmanem sledila boju tega svetovno znanega zdravnika in znanstveika, kateremu se je posrečilo po dolgoletnih mu-kapolnih preizkušnjah iznajti jedro bacilov tuberkuloze in ki je pokazal pot znanstvenikom na tem polju, in tako pripomogel mnogo za človeštvo.
Mannsburg. (Veliko zborovanje.y Kreisleiter Pg. P i 1 z je v soboto, dne 7. marca govoril v domu Volksbunda o snovi: »Skupno delo — skupna zmaga«. V dvorani se je kar trlo ljudi, tako da jih veliko ni dobilo prostora. Vsi zborovalci so z napetostjo sledili vsebini govora. Godbeni vod Wehrmannschaftstandarte je veliko pripomogel k sijajnemu uspehu tega zborovanja.
Littai. (Odvrnjena nevarnost požara.) Pred kratkim je nastal v predilnici v prostoru za mešanje požar, ki so ga pa bili po preudarnih ukrepih ravnateljstva tovarne kmalu zajezili in potem pogasili.
Jauchen. (Zborovanje.) Dne 1. marca se je v gasilskem domu vršilo dobro obiskano zborovanje mladine. Občinski komisar Vincenc R i e d e 1 je pozval mladino, da se javi za službo na kmetih v Alt-gau.
Jauchen. (Otroški v r t e c.) Od novembra posluje tukaj otroški vrtec in dne 3. marca se je vršil prvi večer ža starše, ki so se vračali domov z veselo zavestjo, da so njihovi otroci najboljše spravljeni v otroškem vrtcu.
Aich. (Otroški vrtec je zelo priljubljen.) Poslopje za v februarju novo otvorjenl otroški vrtec je zelo srečno izbrano in iir.f lepo lego. Bilo je popolnoma renovirano in je postalo prijazno, senčno, prisrčno zavetišče naših malčkov. Vsako jutro prihaja vanj okrog 60 otrok v starosti od treh do šestih let.
Aich. (Kino.) Krajevna skupina Aloh je priredila več filmskih predstav, ki jih prebivalstvo zelo rado obiskuje. Skoraj vše kinopredstave so skoraj ze naprej popolnoma razpredanj.
Jauchcn. (Sola.) Zima je prekinila popravila v šoli. Sedaj o pa že zopet marljive roke rokodelcev na delu, da jo dokončajo. Dva šolska prostora ln pisarna šolskega vodje bodo popolnoma novo urejeni.
Mlekarstvo
Mleko je prva, često tudi poslednja človekova hrana. Potrebno je za prospeh otrok, ne morejo ga pogrešati bolniki ln starčki, pa tudi zdravemu človeku služi za spopolnitev prehrane. Mleko je najbolj zdrava in najbolj zaželjena hrana, iz njega se pridobiva najboljša maščoba. Hranilne sestavine, ki jih človeško telo potrebuje, vsebuje v lahko sprejemljivi obliki ln prikladnem razmerju. Vsebuje beljakovine, ki služijo k izgradnji telesa, tolšče in sladkor za tvorbo toplote in moči, sol za tvorbo kosti, poleg tega pa še važne tvari, takozvane vitamine.
Mlekarstvo donaša mnogo koristi, omogoča hitro in odlično izrabo krmil. Od krave dobimo 2—3 krat več hranilnih snovi kot od 3 letnega vola. Pri mlekarstvu lahko računamo s stalnimi mesečnimi dohodki, ki hitro dotekajo. Mlekarstvo ne zahteva veliko delovnih moči, od vremena je neodvisno, omogoča uporabo živine za daljšo dobo, vodi k izboljšanju živinoreje, vpliva na povečanje poljskih pridelkov ln krme. Končno pa je mleko upoitevana, polnovredna ljudska hrana.
Za donosno mlekarstvo pa so potrebni sledeči pogoji: predvsem naj se gojijo visoko molzne krave, ki jih vzgojimo samo s smotrno vzrejo. Na razpolago je treba imeti dovolj tečnih hranil, zato pa je treba povečati pridelke dobre krme ln vmesnih kultur. Krmljenje pa naj «e ravna po donosnosti. C« hočemo, da ee bodo v mlekarstvu pokazali uspehi, je treba imeti urejene, zračne hleve ln primerne pašnike, poleg tega pa je potrebno tudi živino samo negovati. Napredek v mlekarstvu je odvisen tudi od pravilne r.olže in strokovno sposobnih ljudi, pa tudi odgovarjajoče organizacije, bodisi selekcijske ali pa mlekarske zadruge Igrajo pri tem vidno vlogo.
; Med urilo jja se mlgiiplb W
veliki dražljaji ln vsled tega se mleko tvori tud med samim molzenjem. Te izkušnje so nam pokazale, kake velike važnosti je pravilno molzenje. Količina, čistoča ln kakovost namolzenega mleka zavisi v veliki meri od Izurjenosti molzea. S kravami se mora pred ln med molzenjem pravilno in prijazno postopati, odstraniti je treba vse, kar bi med molžo krave vznemirjalo, kajti vznemirjena žival često zadržuje mleko, Molstl moramo ob določenih časih, na suhem, naglo in krepko. Krmi naj se po molži. Važno pa je, da se vime dobro iz-molze, ker na koncu mleko vsebuje največ maščobe. S slabo in nepravilno molžo se dobre mlekarice prav lahko pokvarijo, nastopijo različna obolenja v vimenu in mlečnost se slabše podeduje. Izmed vseh načinov je molža s pestjo najboljša.
Krave Iste pasme dajo često različne količine mleka z različnim odstotkom masti. Posamezne krave presojamo po njih zmožnosti ln sicer po molznostl, maščobi v mleku, po uporabi hrane ln nasledstvenlh zmožnostih za mlečnost. Tellca, ki podeduje le slabe lastnosti, ne more postati dobra mle-karica in obratno. Podedovane lastnosti se opažajo tudi pri bikcih ln dognano je; da biki visokomlečnih krav prenašajo mlečnost tudi na potomstvo. Slab bik napravi lahko veliko škodo. Važno vlogo pri pospeševanju živinoreje imajo kontrolne zveze ln živalske selekcijske zadruge, v katerih področje spada kontrola mlečnosti, krmljenje živine po njihovi donosnosti, pravilna Belekcija, odstranjevanje slabih krav ln tiste živine, ki slabo izkorišča hrano. 2e po zunanjih znakih lahko določimo mlečnost. Znaki mlečnosti bo : dolgo, široko ln polno vime s enakomernimi četrtmi vimena ln z močno razvitimi žlezami, finimi dlakami ter v stran štrlečlmi seski, vidne mlečne žile, tin etas, teftj» kpstj, tegki, gladki te fl&a xtateatl
Sumatra,
torišče novih Japonskih uspehor
Otok Sumatra leži najbolj zapadno v skupini velikih Sunda otokov v Indijskem Oceanu. Od Malajskega polotoka ga loči na severu morska ožina Malakka, na vzhodu pa Sunda preliv od Jave. S sosednjimi otoki meri 422.527 kvadratnih kilometrov in ima okrog 6 milijonov prebivalcev. Razen kakih 20.000 Evropejcev živijo tam večinoma razna malajska plemena kakor Gajoerji, Ba-taki, Kubi, Pasumahi, Redšangi in Lam-poligi. Malajska plemena na jugu so moha-medanske in hinduistične vere. Na otoku je tudi precej Kitajcev in Arabcev.
Prvotni prebivalci so bili Bataki in Ba-lajci. Ze v prvem stoletju po našem štetju so prišli na otok indijski in arabski trgovci, ki so si kmalu pridobili vpliv v politiki. Uvedli so tudi svoje verske obrede. Skoraj istočasno so se tam pojavili tudi Kitajci. Evropa je za Sumatro izvedela šele v sredini 15. stoletja. Leta 1596. so Holandci obiskali južno obrežje otoka, leta 1600. zapadno in pozneje tudi vzhodno. Leta 1685. so se Angleži zasidrali in naselili v Benku-liji. Od leta 1796. do 1811. je Anglija otok vojaško zasedla in prevzela posestva in pravice nizozemske družbe. Leta 1816. in pozneje so pa bivša nizozemska posestva prešla zopet v roke Nizozemcev. Leta 1824-25 je tudi Benkulija postala nizozemska. V času med 1819 in 1903 so si potem Nizozemci podvrgli večino otoka ob morski obali in v notranjosti. Otok so razdelili na 8 upravnih okrajev, in sicer na Suma-tro-zapadna obala, Tapanuli, Sumatra-vzhodna obala, Benkulija, Lampong, Falem-bang, Džambi in Ačin. Vzhodna obala in Ačin sta guverniji s široko samostojnostjo in domačim sodstvom. Ostali upravni okraji so rezidence.
Gorovje Bukit-Barizan, ki leži vzporedno z zapadno obalo, loči Sumatro v zapadni hriboviti ter v nekoliko večji vzhodni ravninski in močvirnati obmorski predel. An-damansko in Nikobarsko gorovje je bogato na premogu. Tu in tam še delujejo tudi vulkani. Vulkani Korintji, Indrapura itd. so do 3800 m visoki. Sumatra ima bogata nahajališča zlata, srebra, bakra, svinca, kositra, petroleja itd. JfužnT del otoka pokrivajo pragozdovi.
Kmetijstvo goji tobak, ki je na najboljšem glasu, nadalje kavo, kavčuk, koruzo, kopro, poper itd. Industrija pridobiva mi-neralije in petrolej.
Klimatične razmere so enakomerno vroče, v močvirnatih nižinah nezdrave in šele 1200 metrov visoko znosljive.
Sumatra je domovina črnega panterja, nadalje slona, ki je dobil ime po otoku, dveh vrst rinocerosov, malajskih medvedov, kraljevskih tigrov, orangutanov, divjih svinj itd.
Na vzhodu se razvija promet po plovnih rekah, na zahodu po avtomobilskih cestah in deloma tudi že po železnicah. Brzojavne proge merijo na otoku okrog 700.000 km. Sumatra ima prekomorsko kabelsko zvezo z Javo in Malakko. V Sabangu imajo tudi radio oddajno postajo.
Glavna morska luka je Emmahaven. Dru-;a važnejša mesta so Palembang, Medan, Padang in Džambi. Reke na zapadni obali so kratke in manj pomembne. Vode, ki se stekajo na vzhodni obali v morje ,so plovne tudi za večje ladje. Omembe vredne so Kampar, Indragiri, Džambi, Muzi ter Tu-lang-Bavang.
Kakor že omenjeno, j« bila do »edaj Su-
matra pod holandsko ali nizozemsko oblastjo ter predstavljala sestavni del tako zvane Nizozemske Indije. Po poročilih iz Vzhodne Azije so Japonci s svojimi padalci najprej zasedli nizozemsko letališko bazo Palembang in nekatere druge strate-gično važne točke, od koder nadaljujejo pohod v notranjost. Otok je po svojem obsegu in le deloma izkoriščanem naravnem bogastvu za japonsko cesarstvo velike važnosti.	_
Kanadski Francozi proli službeni dolžnosti
Vichy, 10 .marca. V Franciji vedno z večjim zanimanjem opazujejo kanadsko opozicijo proti službeni dolžnosti, ker je po številnih semkaj došlih poročilih francoskih Kanadijcev potrjeno, da so se tej opoziciji pridružili vsi Kanadijci francoskega poko-lenja. Agitacijska središča proti naborom se nahajajo v Kvebeku, kjer so francoski Kanadijci priredili že mnoge demonstracije proti službeni dolžnosti, ki jo zahtevata London in Washington. Francozi v Kanadi tvorijo med liberalno večino parlamenta zelo vplivno skupino, katere pomen stalno narašča v okviru boja proti službeni dolžnosti.
Francoski listi objavljajo članek »Ti-mesa«, po katerem so se opoziciji proti službeni dolžnosti pridružili tudi drugi Kanadijci, tako izolacionisti, nasprotniki Angležev in drugi.
Oderuške metode proti Ekvadoru
Berlin, 10. marca. Z orjaškimi koraki hiti Roosevelt proti svojemu cilju, da bi južnoameriške države, ako se pokažejo ustrežljive njegovim željam, prišle pod oblast Zedi-njenih držav. Dojmljiv zgled za to, kako on pojmuje geslo o »vseamerikanskem Sodelovanju«, je sklep takozvane »pogodbe« g Ekvadorjem, s katero se je požeruški Wall-Street-imperialist spravil v posest mornariškega oporišča na južnem boku Panamskega kanala.
Dne 5. marca je javil Associated Press, da so Zedinjene države »dobile« dovoljenje, da napravijo v Ekvadoru oporišče. Se isti dan pa je neki vladni zastopnik v Quitu objavil, da so severnoameriški vojaki že dospeli v novo mornariško oporišče Salinas, in da je tudi večje število letal pristalo na nekem strategično važnem mestu polotoka Elena. Objavi je torej neposredno sledilo dejanje, popolno v nasprotju s siceršnjimi običaji demokratov. Tudi Japonsko so hoteli po glasnih uvodnikih istih vashing« tonskih govornikov odpraviti tekom nekaj tednov, toda tam niso naleteli na kakšen Ekvador. Kadar pa imajo pluto-kratski oderuhi čisto majhno in slabe* državo pred sabo, .ne poznajo nobenih ozi-rov. Najsi je tudi ta kupčija na zunaj ogr-njena s plaščem »pogodbe«, v resnici je vendar le izsiljevanje. Kaj briga Roosevelta suverenost in samoodločba malih južnoameriških držav! Hote ali nehote so prišli v pest dolarju. Sedaj pristajajo čete in letala in Roosevelt objavlja v Washingtonu, da je bil sklenjen dogovor. Prav demokratično In prilagodeno blagodatim »ameriškega stoletja«!
Težka služba. Nabrežja na Črnem morju so močno zaledetiela in otežko-čaj o st razno službo naših mornarjev, ki se morajo z vi-Mokimi ikornji h koŽuhovine in debelimi plašči braniti
■kugg^^f ■ji^m^a^Mi
ifrOtt Ofrrl mTTUh,
1 1 mleka je potrebno: 4—5 kg trave ali 1—y2 kg sena
ali pa % kg otrobov.
Z zmernim, ne preobilnim krmljenjem se donosnost živali poveča. Pokvarjena in zmrznjena hrana, plesnivo seno in strupene rastline vplivajo nepovoljno na mlečnost. Sočna krmila (silaža, zelena krma, repa, krompir in paša) povečajo mlečnost. S pašo se utrdi zdravje in odpornost živali, izboljšajo se oblike telesa, poveča donosnost, dvigne kakovost mleka, zviša plodnost, olajša teletenje. Sploh je paša za dobro vzrejo živine neobhodno potrebna. Prehod od suhe na zeleno krmo ali pa na pašo naj se izvrši postopoma, ker v nasprotnem slučaju izgubi živina na teži in mlečnost se zmanjša. Pri nezadostnem napajanju živina nima teka in tudi v tem slučaju molz-nost pade.
Živina se mora v hlevu dobro počutiti. Dobro urejen hlev mora biti suh, primerno topel (12—18°), svetel, zračen, prostoren (na glavo 25 m* zračnega prostora) in čist.
V hlevu, pri molži in pri vseh pripravah, ki pridejo v stik z mlekom mora vladati največja snaga. Prostor, kamor spravimo mleko, mora biti zračen in svetel. Posoda za mleko naj se skrbno pere z vročo vodo in z raztopino sode ali pa apnenega mleka. Da ostane mleko zdravo in dobro, se moramo držati sledečega: hlev naj bo stalno zračen, blato redno odstranjeno, živina čista, seski pred molzenjem oprani, molzec naj ima čiste in suhe roke, mleko naj se takoj po molži odstrani iz hleva in precedi, da se odstrani eventuelna nesnaga. Ce postavimo posodo z mlekom v mrzlo vodo, se mleko ne bo tako kmalu pokvarilo.
Zlasti je to važno pri prodaji, kajti snažno in do čim nižje temperature ohlajeno mleko bo dalje časa vzdržalo. Paziti je treba, da pride čim manj zraka do mleka in da se prepreči tresenje posod z mlekom, ker se sicer maščoba izloča. Mleko se mora pošiljati v mlekarne, ki so primerno opremljene in kjer Be mleko zopet precedi in ohladi ter tako pošilja v mesta. Prazne posode se skrbno očistijo. Za prevoz mleka so najboljše posode iz pocinkane pločevine, ki se dajo dobro zapreti.
Prodaja mleka v svrho prehrane je najenostavnejše in najboljše vnovčenje mleka, ki zahteva najmanj izdatkov, donaša pa hitro lepe dohodke.
Ing. Kari Reicher
»Vroče železo«, v mrzlem snegu. Neizčrpna so skladišča bomb, ki so na poljskem letališču neke skupine strmoglavcev na vzhodni fronti v bližini strojnic vedno pripravljene za uporabo.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Schalber, Atl., M.)
F iihrer j t sprejel Ge ne ralebersta M »dela. V svojem glavnem stanu povodom njegovega imenovanja. Generaloberst Model je tukaj od Fiihrerja osebno prevari tvoje povišanje. —-K ozadju stoji Ceneralieldmar-sch<XK*hei.	ifr«WN Hoffmen VL%
P o gl a v ni k je otvoril hrvatski sabor
Skoraj četrt stoletja ni bilo zasedanja hrvatskega sabora, ki je bilo sedaj v Zagrebu zopet otvorjeno. Po glavnik it. Ante Pavelii Hita v, veliki saborni dvorani zgodovhttU negove& i . ,	gAtlantlo, Zander-Multiples^CJI J
frogovi, daljšo glavo, globok in dolg prsni koš, med rebri večji vmesni prostor, dolg, fin rep, ne volovaki videz.
Mlečnost raste do 5. leta (8 let starosti), Iko doseže višek. Prehlad, vročica in prebavne motnje zmanjšajo molznost in količino masti v mleku. Mlečnost zmanjša tudi Blabo negovanje živine, pomanjkanje svetlobe in svežega zraka, premalo stelje ali mokra stelja, prepih, vznemirjanje živine (n. pr. s psi), grobo postopanje z živino, težko delo, zajedalci, žuželke in uši, sploh vse, kar živali povzroča neugodje. Z brejostjo molznost pojema. Upoštevati je treba čas, ko krava prisuši, kajti trajna molža škoduje kravi sami in teletu. Prisušenje je prisiljeno s slabšim krmljenjem in čestim delnim molzenjem. Ce molzenje za dalje časa opustimo, dobimo potem več mleka, ki pa vsebuje manj maščobe. Največ maščobe vsebuje opoldne pomolzeno mleko, manj zvečer in najmanj zjutraj pomolzeno.
Krave, ki oteletijo v času od novembra do marca, dajo več mleka kakor one, ki oteletijo v drugem času. S slabo rejo lahko pokvarimo najboljše živali. Telice, ki jih mislimo kasneje rediti kot mlekarice, ne smemo preobilno krmiti. Mlezva se lahko izmolze šele 2—5 ur po teletu. Teletu se da mleka dnevno 1 sedmino do 1 šestino njegove teže in to v petih obrokih. 5—6 tednov dobiva tele polnomastno mleko, nato 2—3 tedne posneto mleko, dobro seno, ovsen šrot in laneno seme.
Največje važnosti za mlečnost je hra-n a. Obilno krmljenje poveča mlečnost, preobilno krmljenje pa povzroči zamašče-nje mlečnih žlez in se vsled tega mlečnost zmanjša. Ob slabi hrani krave omršavijo in njihova donosnost se zmanjša. Krmljenje naj se ravna po donosnosti in teži živine. Hranilne snovi, ki jih krma vsebuje, se izkoriščajo za prehrano živalskega telesa, za prehrano teleta in za povečanje mlečnosti. Na podlagi tega razlikujemo krmo v svfho vzdrževanja in v svrho proizvodnje.
Da se ohrani v dobrem stanju, potrebuje 500 kg težka krava dnevno:
25—30 kg dobre trave ali zelene krme ali pa
6— 8 kg sena + 5— 6 kg slame ali pa
5 kg sena + 15 kg repe
Za reprodukcijo t. j. za proizvodnjo
3z meh faajev sveta
»Japonski Ocean«. Zastopnik Japonske mornarice, kapitan Hiaraide, je predstavnikom tiska med drugim Izjavil, da Anglija in USA sploh ne moreta poslati večje mornariške bojne sile v Vzhodno Azijo. Kakor stvari sedaj stojijo, je razmerje med japonskimi in ameriškimi ter angleškimi pomorskimi silami v Pacifiku in Indijskem Oceanu kakor 1:0. Japonska bi zelo pozdravila prihod večje ameriške in angleške mornarice v Vzhodno Azijo, ker japonska vojna mornarica naravnost čaka na tak spopad. Japonska bo zasedla, tako je izjavil Hiraide, ne samo Filipine in Mala jo, temveč tudi Nizozemsko Indijo. S tem je izražena zahteva po »novem japonskem Oceanu«. Kontrola tega novega japonskega Oceana, v katerega so vključene Nizozemska Indija, Malaja in Avstralija, je za Japonsko življenjsko važna. Vojni cilji Japonske bodo šele tedaj doseženi, ko bo Japonska v stanju, na najboljši način uporabljati ta novi ocean.
Večerna molitev Japonskih vojakov na bojišču. Japonski vojni poročevalci poročajo v japonskih listih, da je med japonskimi bojevniki na frontah običaj, v kolikor je to z ozirom na razmere izvedljivo, da se vsak večer spomnijo svoje domovine. To se vrši navadno skupno v obliki molitve. Postavljeni v vrste, se poklonijo v smeri proti cesarski palači in domovini ter tiho opravijo molitev, ki se v glavnem glasi: »Ljubi starši, žena in otroci naše domovine, gore in reke Japonske! Mi smo sedaj pripravljeni bojevati se za Vas in če je potrebno, tudi za Vas umreti.«
Najstarejša knjiga na svetu je takozvan »Prisse Papyrus« v nacionalni biblioteki v Parizu. Knjiga izvira iz leta 3350 pred našim štetjem in jo je učenjak, po katerem nosi ime, našel v nekem grobu v Tebenu.
Ubili so belega divjega prašiča. Pri nekem lovu v bližini Deutsch-Eylan (Preu-Ben) so ubili belo divjo svinjo. Beli divji prašiči so zelo redki.
Umrl le v hlevu pri svo]ih konjih
Kakor skoraj v vseh velikih mestih, tako se tudi v Bukarešti umikajo konjski iz-voščki zmagovito napredujočemu motornemu vozilu. Marsikateri med starimi izvošč-M v Bukarešti ve mnogo pripovedovati iz Prejšnjih desetletij, ko so se še člani družbe radi vozili z izvofcčki po lepi okolici glavnega mesta ali se jih pa posluževali na svojih vožnjah po mestu. Najstarejši med temi veterani vozniškega kozla je bil 80-letni Laghe Gall, ki se je mogel pohvaliti, da je nekoč užival zaupanje marsikaterega bojara. On je znal tudi povedati
——J
marsikatero anekdoto in dogodbico Iz nekdanje Bukarešte. Njemu samemu je iz njegovih boljših dni malo preostalo. Financiel-no mu je šlo vedno slabše in vedno bolj je osamel. Nazadnje mu je šlo tako slabo, da ni več mogel plačati najemnine za preprosto sobico ali prenočišče. Tako je spal večinoma pri svojih živalih v hlevu. Pred kratkim so ga dobili mrtvega zraven njegovih konj, ob katerih telesu se je med spanjem ogreval.
JBale gospodarske novice
Spodnja Štajerska in Oberkrain (Gorenjska) dobita 20.000 kmetijskih strojev. 50 strojnih tovarn izdeluje kmetijske stroje za osvobojeno Spodnjo Štajersko in Gorenjsko. Dobava se bo v glavnem izvršila v jeseni leta 1942 ter spomladi leta 1943. V skupnem se bo izdelalo 18 do 20 tisoč novih strojev in potrebščin, ki jih bo dobilo kmetijstvo.
Nemška poštna hranilnica, ki ima svoj
centralni sedež v Wien-u šteje pet milijonov vlagateljev ter eno milijardo Reichs-mark hranilnih vlog.
Bolgarija bo razdelila nekoliko zemlje. Bolgarski minister Kušev je izjavil, da bo Bolgarija letošnjo spomlad razdelila 12.000 hektarjev zemlje, ki je bila doslej last raznih ustanov. Zemljo bodo dobili kmetovalci, ki nimajo lastne.
Za izboljšanje kmetijstva se v Bolgariji mnogo stori. V Bolgariji delajo pridno na napravah, ki bodo namakale 10.000 hektarjev zemlje ter jo na ta način spremenile v rodno zemljo za izkoričanje. 14 naprav za namakanje bo v kratkem izdelanih, nakar se bodo sličua dela nadaljevala.
Hrvatska gospodarska politika. Pred hrvatskim saborom je govoril minister trgovine dr. Toth o hrvaških gospodarskih problemih. Struktura hrvatskega gospodarstva se preurejuje v svojih temeljih. Dosedanji llberalistični sistem se zamenjuje s strumnim načrtnim gospodarstvom. Minister je podrobno orisal zadeve cen in prehrane ter je obdelal načrt bodoče hrvatske zunanje trgovine. Hrvatska se bo v meddržavno trgovino vživela ter bo isto tudi na te podlagi izgradila. Gospodarsko, sodelovanje v zu-nani trgovini se je doslej najbolj obneslo z Veliko Nemčijo.
Iz gospodarske zbornice za KSrnten. V ponedeljek se je v sejni dvorani Gospodarske zbornice za Karnten v Klagenfurtu vršilo prvo zborovanje članov pododseka za veliko in zunanjo trgovino. Ob tej priliki se je predstavil novolmenovani vodja tega pododseka Pg. Adolf Neuberger iz St. Veita a. d. Glan.
Widitig!
Kodiiorlrag fitlr Speisegaslwirlsdiallen in Oberkrain
Die Wirtschaftsgruppe Gaststfltten- und Beherbergungsgewerbe halt nach dem 15. MSrz 1942 einen Kochvortrag far Speisegastwlrtschaften ab.	i
Der Kochvortrag wlrd zwel Tage dauern, wobel ein Tag fQr den theoretlschen, der zwelte Tag fQr den praktlschen Unterrlcht bestlmmt 1st, und wlrd derselbe vom KQchenmeister der Wiener VersuchskQche abgehalten.
Es wlrd vor allem die rlchtlge Zubereltung von Flelschgerlchten und Mehl-spelsen lm Verhaltnis zu den Markenabschnltten vorgefQhrt und wlrd auch gezelgt werden, wie groB der Schwund nach Abzug der Zuwaage und des KochVerlustes 1st und wie grofi die Portlonen in garem Zustande lm Verhaltnis zum Rohfleisch sein kSnnen. Aufierdem werden Fragen der Preisblldung von Beamten der Preisblldungs-stelle besprochen.
FQr die Wlrte der Krelse Radmsnnsdorf und Krainburg wlrd vorausslchtllch der Kochkurs in Veldes — Hotel »Triglav« — stattflnden, wo die nfitlgen KOchen-gerSte und NSchtlgungsmOgllchkelten zur VerfQgung stehen. FQr Wlrte des Kreises
Stein wlrd der Kochvortrag ln Stein stattflnden.
, Wegen der notwendlgen Lebensmittalbeschaffung fQr den Kochkurs 1st es not-wendlg, daB sich die Interessenten sofort schrlftllch bel der Wirtschaftsgruppe Gaststatten- und Beherbergungsgewerbe in Krainburg, Valvasorplatz 8, zur Teilnahme anmelden. Spatere Anmeldungen kOnnen nicht berQcksichtigt werden.
Važno!
2 dnevni kuharski lečaj za gostinske obrale v 0berkrain-n
Wirtschaftsgruppe Gaststatten- und Beherbergungsgewerbe priredi po 15. marcu 1942 dvodnevni kuharski tečaj. Prvi dan pouka bo teoretični, drugI dan pa praktični. Tečaj bo vodil kuhinjski šef »Wiener VersuchskQche« (Dunajske poskusne kuhinje).
Predvsem se bo pokazala pravilna priprava mesnih ln močnatlh jedil v skladu z odrezkl znamk (Markenabschnitte) kakor tudi koliko meso pri kuhi ln pečenju Izgubi na prvotni teži ter kako velika mora biti porcija, katera se gostu servlra.
Poleg tega se bodo razmotrlvala vprašanja cen po uradniku urada za določanje cen.
Za gostilničarje okraja Radmannsdorf in Krainburg se bo tečaj predvidoma vrSil v Veldesu, Hotel »Triglav«, kjer Je na razpolago dovoljno kuhinjskega orodja ln prenočišč za udeležence tečaja. Za gostilničarje okraja Stein se bo vršil .tečaj v Steinu.
Zaradi potrebne nabave živil je nujno, da se oni, kateri se žele udeležiti tega tečaja, takoj pismeno prijavijo pri Wirtschaftsgruppe Gaststatten- und Beherbergungsgewerbe, Krainburg, Valvasorpl. 8. Zakasnele prijave se ne bodo upoštevale.
Finančni minister dr. Kossak je sporočil, da znaša hrvatski denarni obtok po izkazu državne banke z dne 31. decembra 1941. 8352 milijonov kun. Hrvatska kunska veljava ni krita z zlatom. Njena vrednost je zasidrana v produkcijski sili hrvatske zemlje, njenega gospodarstva in njenih ljudi. Meddržavna ocenitev kune je urejena po pogodbah med Italijo in Nemčijo.
Ravnateljtvo bolgarskih državnih želez- t'« nic je slično kakor v prejšnjih letih oddalo v Nemčijo velika naročila na nove železniške in tovorne vozove. Ze leta 1939. so dobavili iz protektorata in sudetske dežele 1200 vozov. Pri naročilih, ki so bila podeljena leta 1941, in ki se tičejo okroglo 1300 vagonov, so udeležene tovarne v Pragi in Brnu.
Dr. F. J. Lukas
Izrežite! Hranite!
(jfleimiina me tod ihta in praktična (DeithjJt mflhddheh und praktiieh
55. LEKCIJA
Wochenspriiche der Nationalsozialistischen Deutschen Arbeitpartei.
Adolf Hitler:
Der von den kapitalistisehen Macht-habern Frankreichs und Englands dem Grofideutschen Reich aufgezwungene Krieg snufl zum glorreichsten Sieg der deutschen Geschichte werden.
Wir k&mpfen fttr die Sicherheit unseres Volkes, flir unseren Lebensraum.
Alle Schwankungen sind am Ende zu *rtragen, alle Schicksalsschl&ge zu liber-Wlnden, wenn ein gesundes Bauerntum vorhanden ist.___
Keine Macht der Welt wird dieses Deutschland noch einmal niederzwingen kSnnen.
Ich werde diesen Kampf, ganz gleich ge-gen wen, so lange fiihren, bis die Sicherheit des Reiches und seine Rechte gew&hr-ieistet sind.___
Das heutige Deutschland 1st entschlos-srine Grenzen sicherzustellen und ■elfm Lebensraum zu wahren.
Wenn ich vom deutschen Volk Opfer, und Jtenn notwendig, alle Opfer fordere, dafm M* niš Recht dazu, denn auch ioh bte
heute genau so berelt, wie ich es friiher war, jedes persSnliche Opfer zu bringen!
Wenn der Soldat an der Front kftmpft, soli niemand am Kriege verdienen. Wenn der Soldat an der Front fiillt, soli sich niemand zu Hause seiner Pflicht entziehen.
Wir wollen ein hartes Geschlecht heran-ziehen, das stark ist, zuverlfissig, treu, ge-horsam und anstandig.
Das deutsche Volk wird in diesem Kampf nicht zersplittert, sondern immer fester und fester werden.
Im Bolschewismus haben wir den im 20. Jahrhundert unternommenen Versuch des Judentums zu erblicken, sich die Welt-herrschaft azueignen.
Nicht etwa durch Vertr&ge oder biln-dige Abmachungen, sondern ausschlieBlich durch Gewalt hat England sein riesen-haftes Imperium zusammengezimmert.
In diesem Kriege siegt nicht das Glilck, sondern endlich einmal das Recht.
Einea muB die Welt zur Kenntnis nehmen:
Eine Niederlage Deutschlands wird es nicht geben, weder militfirisch, noch zeit-paftSig, noeh wirtschaftlich,
Die Arbeit ehrt die Frau wie den Mann.
Das Kind aber adelt die Mutter.
Die ewigen Pessimisten und Norgler haben noch kein Volk gerettet, wohl aber zahlreiche VSlker, Staaten und Reiche
zerstort.	_____
Wenn es dem internationalen Finanz-judentum gelingen solite, die VSlker noch einmal in einen Weltkrieg zu stiiraen, dann wird das Ergebnis nicht der Sieg des Judentums sein, sondern die Vernichtung der jiidischen Rasse in Europa.
Goring:
Keine Aufgabe ist so grofi, als sle von einem Deutschen nicht gel8st werden k&nhte!
Wttrter.
adeln — plemeniti
aufzwingen (etwas), ich zwang auf, ich
habe aufgezwungen — vsiliti Bauerntum (s) — kmetijstvo bereit sein — pripravljen biti ehren — častiti
entschlossen sein — odločen biti elitziehen sich (Pflicht), ich entzog mlch, ich habe mlch entzogen — izogniti s a, odtegniti se (dolžnosti) Ergebnis (s) — izid, uspeh, usledek ertragen (etwas), ich ertrug, ich habe er-
tragen — prenesti, pretrpeti fest — čvrst, trden
Finanzjudentum (s) — finančno židovstvo. fordern — zahtevati gehorsam — poslušen gew&hrleisten — jamčiti za kaj glorreich — »laven, veličasten Imperium (s) — Imperij Judentum (s) — židovstvo kapital istiseh — kapitalističen Lefenscaum <jnl — življenjski prostos
losen (eine Aufgabe) — razrešiti (nalogo); Machthaber (m) — vlastodržec, mogočnih militariseh — vojaški Nationalsozialistische Deutsche Arbeiter-partei — nacionalsocialistična nemškai delavska stranka Niederlage (w) i— poraz. niederzwingen, ich zwang nieder, ich hab« niedergezwungen — k tlom siliti, po« hoditi
NSrgler (m) — godrnjač Recht (s) — pravo, pravica riesenhaft — velikanski, orjaški Schicksalschlag (m) — nesreča, usodni udarec
Schwankung (w) — kolebanje, izpreminja« vanje
Sicherheit (w) — varnost sicherstellen — zavarovati, zagotoviti, iiberwinden, ich iiberwand, ich habe liber-
wunden — premagati, obvladati vorhanden sein — obstojati, biti, živeti wahren — hraniti, varovati Wochenspruch (m) — tedenski rek zersplittern — razdrobiti, razcepiti zusammenzimmern — stesati zuverlSsslg — zanesljiv, vesten
Redewendungen
am Ende — na koncu, končno ganz gleich — popolnoma enak einen Kampf fiihren — bojevati se so lang bis — dokler
ich habe ein Recht dazu — imam pravico
do tega Opfer bringen — žrtvovati am Kriege verdienen — zaslužiti od vojsk* an der Front fallen — na fronti pasti ein hartes Geschlecht heranziehen — trd
rod vzgajati einen Versuch unternehmen — poskusiti wir haben zu erblicken — zagledamo, vidimo
BeitmaGig x času
*
Bronchi en
und Cufirohre
Žalostmi naznanjamo, da nam je umrla najboljša žena, mati, hči in sestra, gospa
Zdrauka Bavdek roj. Patakar
v 34. letu starosti.
Previdena s tolažili sv. vere je mirno zaspala.
Pogreb se je vršil v soboto dne 7. marca 1934 v Radomlu.
R a d o m 1 e, 10. marca 1942.
Zapuščeni in žalujoči Dušan, mož, Srdjan, Ognjen, Marija, otroci; Marija Potokar, mati, Ivan in Pavel brata, ter ostali sorodniki
Zahvala
TDin I MU
GES. M. B. H.
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem se najlepše zahvaljujemo za izraze sočustvovanja ob smrti našega ljubega očeta
Marota
enako za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.. Zlasti pa veljaj naša iskrena zahvala gasilski četi. Krainburg, ki je s častnim spremstvom počastila spomin svojega dolgoletnega in častnega člana.
Žalujoča rodMia Ažman
Zahvala
Vsem, ki so našega ljubega, dobrega očeta
Granca fidkewl~a
spremili na njegovi zadnji poti in za vse izkaze spoštovanja in 1 jubezni
/ • -«
do pokojnika se iskreno zahvaljuje,
družina Sidierl
Tersaia, 1. marca1942.
NEUMARKTL « OBERKR AIN
DRAHTANSCHRIFTi TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 J
Gelernte Fachkraite
der Eisen- und Eisenwarenbranche warden fflr den Verkauf und Versand zum sofortigen Eintrltt, oder fflr sp&ter gesucht. Angebote mit Gehaltsansprtlchen an Franz Gelger und SShne, Eisen- \yid EisenwarengroBhandlung, St. Veit a. d. Glan.
uigen turd) ijuiflenreii, »«rfct>Icimung o6«t 2I(tml>ffi$ir«ben on, bilfi «tn>0» nitfcl In Orbnung 1(1 Cuftrbbrenfalarrl), fcarhidiigi Bronchi«, $roniftt« UtrfdjIeimunB. quiltenbrr §u(len unb Jlflbmo roerbm fell 3abtni mlt Or. Boet$er.!Ia61etl«n, ou$ In alttn goUtn erfolgrrtd) befiimpft. Bit« beftflrigm bit citlen corlifflfnbtn »fi gtrnbtju bf geiftniro ©tinffcbreiben eon Derbraurbftn. £)r. Šoetbte Xabletttn ffiib ein unfaflblictifo frilltertalHg« ©pejlalmitUI. <8n(. bill I rrprobfr ZHtrffJoffe. ©farf f^lelmtiifenb unb ausrourffdrbtrnb. Oteinlgt, betnbigl unb ftdftigl ba» ongegriftene »rontfcltngHtitbei 3n 51poft(«ttn Jl 1.81 unb 8.24. 3nftrtfjhn(t BroftbCri toflenloB _ bmd) MEDOPHARM. DJiiindjtn 62/N
Krainburg, 4. marca 1942.
7. Deutsche
Reichsloli erie
Reidute Cewinne
,,»ooooo
,1300000 ,.200000 :: 100000
mad b«»oadcr« vlele MUteltreffer kOnoM neb SI« |«»Uo«
PR O K O PP
Slwllicb* Ulbflt-Eluikvi Wlen VI, M«riahi1fentr. 29
Laiprtll.l Rildunirk )< Mim
'/, 3.- '/, 6,- '/, 24. -^ Zlehong 17. und 18. April
Izgubljeno
Denarnico z NSDAP izkazom, živilskimi kartami serije 34 in neka) papirnatega denarja sem izgubil v gostilni na šmarjetnl gori ali na poti od gostilne proti Wartu. Proti nagradi oddati v pisarni DAF Kreis-waltung Wart Nr. 37 (Smar-tlnskl dom).
Duble - zapestnica, gravirana s sloni in soncem se je Izgubila v Volks-heimu ali na cesti. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda na »Ka-raw. Bote« v
Krainburgu. Zapestnica je za lastnico Iragocen spomin.
Tiichtigen, ehriicben GesdiHlisdlener sudit zum sofortigen Kintritt Spiel-warenhausPuppendoktor, K.Iagenfurt, Rainerhof
Jtlali oglasi
Kupim vrtalni stroj in stružnico, že
rabljena in dobro ohranjena. ?onudbe: August Rosmann,
Schlosser, Voch. Festritz.
Otroški voziček,
globok aH športni, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na »Karawank. 3pte«, Krainburg. Šifra: 'Plačam takoj«
Službo išče
Natakarica
/ešča nemšči le želi službe Ponudbe poč »Natakarica«, >Karaw. Bote« Cralnburo.
Lisice, kost,
dihurja, kakor todi posamatna n-ro*a kožuh« kopiji
Pelzhaus G r o B
Klagaalort, Flaisdimarkt
[lidlSfl, Mardar,
Iltisse io«i> sSrat licha Rok le Ha kanil
>
fiasdilncBsfrimcrci
Der kom. Treahfinder der H. f. NOVAK
Radmannsdorf
J os. {fsihewneiitsth
MANUFAKTURWAREN-HANDLUNG KRAINBURG
Jflada Sawftilc
MODE-G ALANTERIE KRAINBURG
Johann Osolsifk
Manufakiurwaren-Handlung Krainburg, Adolf - Hitler - Plaiz
^ ^ ^ uns heutc nidit immer nodi l BKHnHnBiraraaiH B«rgmann3 <**t« Žohnposto
Orthopadische
Stiefel- und Goiserer Erzeugung
JOHANN KURENT
Schuhmttctier
MANNSBURG
mil	I	II
Služilo dobi
-ar Mali oglasi
ojda v najem ▼ „Karawanken - Bote"
... .	so poceni (6 Rpf. za besedo, debelo tiskano 12 Rpf.)
išče v najem	, , . , , ,
—————	in dovedejo naglo do uspeha.
—Hra"a— Nad 20 različnih stolpcev za besedne
■ , , .J oglase olajšuje pregled!
Prodaja hiš £
Nakup hiš ~
Posestva 1 °glase
NS.-Gauverlag Kiirntcn, Krainbarg, TeldeterstraRe 6 • StaVbiŠČa	Klagenfurt, Bismardkrlng 13
T I T JI	® r z eu 9 t:_
B H B JUL ■	G.	BaubescKlag«,KucK«ng*rafscha(ten,
—'^^^	Fittings, Waagen, Temper- und
Craugu^arlikeln nach Modellen
S f e I n - Oberkrain	oder Zeichnungen
,tfuno"
Xederoetfte, Sen. mit AescftidnMer 3faftun&, JtcummMl
Schaf-, Ziegen- und Kalbsleder, schwarz und /arbig /ur Schuhe, Bekleidung und Tssehner
H!	JCudn>i& Jtlavx
■■■■■■ AKTI E NGESELLSCH AFT	DOMSCHALE