LASNIK LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LETNEK 2. * 2. SEPTEMBRA 1915 - SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 1. Savna KR« .smtiit J*uoi-'WNA Puikovua VetlKlDOL' Hj^i SDOBBfl usTje soče fOPČINft GftJNJAN^S! Jtltr« MIRArtftR. Mg TR2F\5K1 Borkovlje ZRUV &RADC2 CORD MOHtSMAR. -f MMrji. ; -BČ^frNA Bojana V&fMCNO vV^^^^ -"v TAfttS!«!! i««*"« p - -ORilANf . ........ KTfttttiifje | 1| sskI * S«!?: jg FEierrr^t zeftnutA 2u«o 5i goop : -Trt. tTiaaotflfg. ■614, , PONTAUi — C^ie>APO*TC CONFIN MirtAfrJKSftL ! 20f t VliARjE 2669 /"IftNGART lili KRM mm bogatin _ ",&ovx £rn.. .i« vwr« *>m TRlGiftV VK? > i fetoit Avher '3ŽT eiRSE- • * k- "' V^aBERČS VNWVf 4* i. Zemljevid italijansko-avstrijskega bojišča. Illllllltlllll1lltllllllllllllllllltllllll1lllllllinitct9uilll>lltlllllllllttlfl>lllilllil1ltlltlltl>llltllll>llllllllltlllllllllll*llltlltlllilllllltlllllllfltlllll9llll1lltltlllll llliailllJIICIIIII>ll>llilll>llltllillllilllll>llllli>llllllllllIlllltllll1ttlMtilllllllAilllllllllllllAllllilllllllllillllll ^oji pri Col di Gana, Qf 9la koroški meji. o» dovajanje municije na višine. Of tirolski strelci. Qf Avtomobili za ranjence. 09 Ola <>VVttS0tStt>*(ttllltl>>llf<>i99ffttffttltlftlBV1flllfllVlllllllt>llfl>tl W Vflfllt t tOtllfftVSt flflltli i ttt f t Afl >li ■■# ti I >#>>f ■■■IVtllSStttt V Vt t1111111111111111111111........... 1111111111 • 11 ■ 1111111 ■ 1111111M11M111 ■■ 1111M1.....11111111111111111M11111M111IIIM111 • 111111111111111 • 11111M111 ■ I ■ 11111 ■ 1111 • 11111M111 »Ne more,« je pojasnil tovariš. »Na oni strani nima ta hiša ne oken, ne vrat. Čakajva!« Čakala sva kakih pet minut, da se je prikazala deklica zopet na vratih in šla ob steni do drugega ogla in klicala plašno, polglasno: »Brkec, Brkec!« »Išče nekoga.« »Pst!« Vrnila se je nazaj v hišo, razdrto, zapuščeno. Slišalo se je zopet isto, nekoliko glasnejše klicanje iz nje. Ko se je zopet prikazala, je bila objokana, hotela je naravnost, odkoder je bila prišla. Ustavila sva jo. Prestrašila se je silno, da j s vsa zatrepetala in s i skoraj sesedla na tla, ter glasno zajokala. »Nič hudega! Samo povedati moraš, koga iščeš. »Brk-caaa...« je dejala v joku. »Kdo je Brkec? Tvoj brat ?« »N-ne! Naš m-ma-ček je . , .« »Takooo!« sva se zavzela. O varanju ni bilo govora; zasmejala bi se bila. Čudovita deklica, prava junakinja! »Pa odkod si prišla!« »Od daleč... Pri teti sem bila ... Saj pri nas so tudi vojaki... Mame ni pri teti, jaz sem sama pri njej ... Pa smo bili Brkca pozabili . . . Šla sem ponj . . .« Tako je jecljala vkrčevitem joku, »Ali ga imaš rada?« »Da ga ne hodo Lahi ubili,« je šele zdaj končala. »Moj je bil.« »Tiho bodi. Brkca ne bodo ubili... Še domov je morda prišel ta čas. Če ga pa mi dobimo, ti ga pošljemo. Kako ti je pa ime?« »Anka.« Deklica je prenehala jokati in [pogledala zaupno, zvedavo, — »Nocoj boš pri nas, Anka, ker je pozno.« »Pa če boste videli Brkca . . .« Dekle je bilo že naše, »Če ga bomo videli, pošljemo ti ga. Res. Ali se nas kaj bojiš ?« »Nič. Lahov se bojim . . ,« Obrisala je obraz in gledala živo, skoraj veselo. Čudovita deklica, drzna in pogumna! To je bilo veselje, ko sva jo že po temi pripeljala v naš skriti stan. Nihče ni hotel verjeti resnici, vsakdo jo je sam iz-praševal in daroval, kar je mogel najti lepega. »Pri nas mora ostati Brkec!« so dejali. »Polkova hči!« so klicali drugi. Ni hotela pri nas ostati; ko so jo klicali Brkec, se je pa smejala . . , Drugi dan smo jo s spremstvom poslali k teti , , . Brkca nismo dobili. Zdivjal je morda in pobegnil proč v grmovje, v goščo ali se skriva na njivah, če ni mrtev. Mi pa »praskamo« Lahe, da jim dokažemo, kako je nam vsem od prvega do zadnjega ljuba naša zemlja, vsaka živalca in travna bilka in je nočemo izpustiti, kot oškropljeno s krvjo, ......... Avtomobili za ranjence na italijanskem bojišču. berton. »Vi morate še videti mojo adop-tivno hčerko.« »Naj pride gospodična Claire za hip,« se je obrnil k služabniku. Claire Moulton ni bila v tistem času mnogo več kot otrok; bila je nekaj malo starejša ko petnajst let. Toda s svojimi črnimi lasmi in očmi se je zdela nekaj starejša. Navzela se je vseh lastnosti mlade gospodinje: mir, samoobvladanje; često ji ni primanjkovalo samozavesti. Njeno veliko lepoto je še povečalo ali tudi, kakor so menili nekateri, zmanjšalo hipno vzplapo-lanje njenih velikih oči, kar je bilo lahko znamenje ponosa, temperamenta ali pa že-nijalne nadarjenosti. Ko je prišla, se je ravno lahko videl ta čudoviti blesk. Nikdar še ni govorila s katoliškim duhovnom in od svoje angleške vzgojiteljice se je bila navzela vseh mogočih ostudnih predsodkov o vsem, kar je katoliško. Vrgla je naglo pogled na očeta Cosgroveja; vendar se je poklonila, ko je njen oče dejal: »Claire, rad bi te predstavil gospodu Cosgroveju!« Oče Cosgrove ji je v preprostem, prijaznem načinu ponudil roko. Zdelo se je, da je bila za hip presenečena, nato je dvignila roko duhovnikovo in jo z veliko resnostjo pritisnila na ustnice. Gospod Ham-berton ni mogel vsled presenečenja izgovoriti niti besedice. In ko sta ravno isti večer pred večerjo stala v sobi pred kaminom, jo je naenkrat vprašal: »Claire, zakaj si poljubila roko staremu duhovniku?« »Ker je dober mož in sam ne ve,« je odvrnila in mu otroško zaupno zrla v oči. »Mene nisi še nikdar poljubila!« je očital gospod Hamberton. Oklenila se je njegovega vratu in pritegnila njegov obraz k svojemu. »Tudi ti si dober mož in tega ne veš.« Močni mož, čičar srce je okorelo vsled težkih usodnih udarcev sveta, se je spustil v tiho ihtenje. Sledila je najbolj srečna večerja, ki jo je že sploh kdaj imel. 13. Nov svetnik. Znanje, ki se je tako srečno začelo, se je razvilo v neko vrsto zaupanja. Za starega duhovnika ni bilo izprehodnega dneva, da ne bi sedel pri kaminu gospoda Hambertona ali se izprehajal kratko urico v nasadih, ki jih je nasadil gospod z malimi stroški in z dobrim okusom. Kakor sta bila moža po značaju in izobrazbi različna, se je vendar zdelo, da je med njima neka sorodnost. Morda je eden izravnal pogreške drugega; mogoče je gospod Hamberton videl v tem odkritem možu preprost, ' naraven, nesebičen značaj, ki ga je toliko časa zaman iskal v londonski družbi. Za starega duhovnika je imel ta čudoviti mož prav posebno privlačnost. Njegovi preprosti nravi se je zdelo, da je prišel s kakšnega tujega planeta, kajti tako različne so' bile njegove navade, mišljenje in nazori od vsega, česar je bil dosihdob vajen. Nekateri izrazi gospoda Hambertona so ga sicer navdajali z grozo, ker so se mu zdeli brezbožni, da, celo bogokletni, a pripisoval jih je bolj nevednosti in neizkušenosti kot pa hudobni volji. Pred očmi je imel bogato protiutežje za vse pomanjkljaje in pogreške, ki so lepeli na značaju gospoda Hambertona: »Pušča se je razcvela kot roža.« .........................................i.......luninimi........................i.................i........i...............i.................................................mi......mi......................"lin..............................iiiiiiiiihiii.......................t...............................i.....i.......i...........................................min ŠTEVILKA 1. ILUSTRIRANI GLASNIK 5. STRAN . ......................................................................................Illllllllll.....millllHIHIIHIIIlItlHIHIIHIIIIIIHIIIIIIHII Romarji na Brezjah: Pridiga pred cerkvijo. bruarja v desno nogo nad kolenom. Prenesen je bil v bolnišnico v Bielicah, a vsa zdravniška veda mu ni pomagala; izdihnil je svojo blago dušo po dolgem trpljenju dne 18. julija 1915. Pokojni je bil priden delavec, veselilo ga je vedno le kme-tiško delo. Še v bolnišnici je skrbel za domačo hišo; tolažil je mater in ji vzbujal upanje, da bodo še skupaj delali kakor poprej. — Doma zapušča žalujočo mater, tri sestre in enega brata. FraQC Prezelj, umrl v Bielicah. f Janez Felicijan, rojen na Kozjaku pri Doberni, star 26 let, izdahnil v bolnišnici v Budapešti v izpolnjevanju dolžnosti za domovino svojo blago dušo. Bil je miroljuben in pošten mladenič. Ko je odhajal, se je poslovil z besedami: »Saj se ne vidimo več!« Menda je res čutil svojo bližnjo smrt že pri odhodu. Priporočamo ga v spomin t Martin Mar, Janez Felicijan, (20. lovski bataljon) "mrl v Budimpešti, rojen 8. novembra 1. 1890. v Rucmancih pri Sv. Tomažu na Štajerskem, je služil, ko je izbruhnila vojska, že zadnje mesece cesarja. Namesto domov k dragim, je moral avgusta lanskega leta daleč proč od njih v Galicijo, kjer se je kot četovodja boril v velikanskih bitkah koncem avgusta in v začetku septembra. »Ne morem si skoraj misliti, da bi Vas še kdaj več videl, pa zaupam z božjo po- Martin Mar, močjo še na svidenje, padel v Galiciji. Narodno romanje na Brezje. Zamolkli streli so odmevali z laškega bojišča, kjer naši hrabri vojaki zastavljajo življenje za svojo domovino, svečani glasovi zvonov so se spajali v njih bojno pesem. Iz vseh slovenskih pokrajin, celo iz krajev čisto pred sovražnikom, je povzdignil Slovenec svojo misel in podal se je, podal pred Mater usmiljenja, pred Kraljico nebes in zemlje in Pomočnico kristjanov. Neštete množice žensk, otrok in sivolasih starčkov je vzelo romarsko palico v roke, da izprosi zdravja in moči junaškim branilcem na bojiščih, da izprosi blagoslova na našo slovensko domovino in širno Avstrijo. Dan velikega romanja je bil tudi dan slovesnega poklona presvetlemu cesarju. Molilo je naše ljudstvo, ko je poslalo svoje najboljše v boj za svojega vla- darja, v molitvi se je spominjalo Nj. Veličanstva 'ob rojstnem ;dnevu in molilo za končno zmago avstrijskega orožja pri Kraljici vojnih trum. Slovenski narod ne pozna druge poti; ob vsaki priliki, naj bo veselje, naj bo žalost, hiti zaupali svoja najsrčnejša čuvstva svoji Materi, izroča svoje prošnje Mariji. Marija, pomagaj! Iz dalje so grmeli topovi, in čim glasnejša je bila njihova pesem, tem silnejša in prisrčnejša je bila molitev romarjev. Narod je stal s sklenjenimi rokami pred milostno Materjo in molil, molil. In ko se je vračal, je bila na slehernem licu vdanost, zaupanje, trdna vera v najboljšo Mater, v Marijo Pomočnico kristjanov. f Franc Prezelj, iz Zakriža pri Cerknem, Goriško. Bil je poklican k vojakom 26. oktobra 1914. Služil je pri 87. pešpolku. Komaj je prišel v Galicijo, že je bil težko ranjen dne 23. fe- Kjer je pred nekaj leti bila še nerodovitna, pusta pokrajina, ki se je zdela še poleti vsa zimska, se je razprostirala smehljajoča planjava, blesketaje se v barvah premnogega cvetja, okrašena z drevjem; namesto beraških kajž z ilovnatimi stenami in s preperelimi strehami, obdanih s smrdljivimi kalužami zelene gnojnice, so se videle ljubke, iz kamenja zidane, z rdečimi korci pokrite hišice s prijaznimi cvetočimi vrtovi od spredaj, zelenjadni in sadni vrtovi od zadaj. Ves dan se je med šumenjem morja slišalo žvenketanje kladiva in dleta na marmorju; sikanje sopare, ki je premikala mogočne žerjave, se je zdelo kot butanje valov na peščeno obal. Potniki, ki so bili namenjeni v Glenbigh ali Waterville, so ustavili voz, si meli oči in neverno vpraševali: »Ali je to Irska?« Marsikatera bleda, ocvetela deklica, ki je prišla iz Amerike na obisk, se je s solzami v očeh poslavljala od tega malega paradiža in s hudimi slutnjami pred strašnim življenjem v Pittsburgu in Chicagu gledala čez po-temneli ocean. Prikazen Claire Moulton je bila lepa, posebna poteza na tej podobi. Dasiravno je komaj sezula otroške čevlje, je ohranila v svojem značaju neko svojevoljnost, neki otroški despotizem, kar ji je pridobilo nad navadnimi ljudmi neomejeno oblast. Radi njene gospodovalnosti so se je bali, ljubili radi njene dobrote, smehljali se vsled njene vročekrvne narave, ki je tako enačila njihovi živahnosti. Prav posebno se jim je pa priljubila, ker se jih ni izogibala, temuč jih obiskovala na domu, kakor bi ji bili enaki. Dajala je odločne ukaze in jih pomagala izvršiti; kregala je žene radi nemarnosti ali lenobe in brala možem levite, če so površno izpolnjevali svoje dolžnosti. Ko je nekoč rabil surov delavec grd izraz v njeni navzočnosti, ga ie udarila po obrazu, in vsak ji je dal prav. Revež se je zelo sramoval, prišel zvečer v vilo in prosil prav ponižno odpuščanja, Ta poteza vročekrvnosti je delala gospodu Hambertonu mnogo skrbi. Pristaš je bil teorije o podedovanju in je videl, da je na njeni tako lepi in popolni podobi ta nepravilnost. Tupatam se je zavedel, kako jo je zamišljeno opazoval, če je brala ali delala pri kaminu, ali se pripogibala nad svojim pisanjem in pisala ali prepisovala nenavadne verze, verze, ki so se mu zdeli zaklinjanje. Gospod Hamberton in njegov novi prijatelj sta se pogosto zaupno pogovarjala o njej. Četudi je bil ta, kar se sveta tiče, popolnoma nedolžen in neveden, je imel kljub temu dar ostrega razločevanja — ono slutenjsko zmožnost, po kateri spoznajo otroci instinktivno, kdo jim je prijatelj ali sovražnik. Gospod Hamberton se je zato večkrat pogovarjal z njim o deklici. Ko se je razvila v dekle in se je njen značaj vedno bolj značilno in ostro izločal, se je njegova skrb povečala, zato sta se o njej še bolj pogosto zaupno razgovarjala. Tisto nedeljo zvečer, ko je gnal gospod Maxwell živino v globel, so sedeli oče Cosgrove, gospod Hamberton in Claire okoli kamina v biblioteki. Vreme je bilo mrzlovlažno, in četudi ga niso v sobi prav nič čutili, je vendar bilo v mračnih večerih gledanje v ogenj zelo prijetno. Razgovar-jali so se o raznovrstnih rečeh in govorica je nanesla tudi na generala Gordona, čigar .................................................................................................................................................Illll........................................................................................................................................................................................IMMIllllllllinilllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllltl STRAN 6. ILUSTRIRANI GLASNIK 1. ŠTEVILKA . ..............................................II............................................................................................................................................................................................................Illllllllllllllll.....Illllllllllllllll.........Illlllllll............................Illlllllllllllllllllll......Mllllllllllllllllllllllllllllll če ne na tem, pa na onem svetu,« je pisal tedaj svojim staršem. In res mu ni bilo dano videti več domačega kraja, 19. oktobra je padel, zadet od strojne puške v gočni valjar"zavezniških čet je zdrobil tudi to važno opirališee, nevihta naših topov je stresla tudi to jabolko v naročaj zavezniških [armad. Rusi so [sedaj v veliki dasi so na jugu in na severu ogrožene umikalne črte. Ruska armada se mora nahajati v obupnem položaju, le s svojimi zadnjimi silami se ubrani velikega ob-koljenja, s katerim ji preti pl. Hin-denburg na severu, ko je zavzel trdnjavo Osovjec, pl. Lisingen pa na jugu. Proti Rigi se bližajo Nemci, v Riški zaliv je udrlo nemško brodovje in potopilo eno rusko torpedovko in ruski topničarki »Syvuč« in »Korejec«. Nemci so izgubili eno torpedovko, dve sta bili težko poškodo- vani. Kruppove tovarne za jeklo v Essenu. prsi. Padli je spadal med naše najboljše mladeniče; preden je moral k vojakom, je bil član Marijine družbe in naročnik naših listov; svoji veri in narodu je ostal zvest tudi pri vojakih, kjer je bil vsa leta naročen na našega »Slov. Gospodarja«. Rahlo naj Te zemlja tuja krije, dragi Martin! zagati, ker imajo pred seboj velika močvirja Rokitno; armade se morajo deliti, Na laškem bojišču so zdaj vedno isti dogodki, vse kakor vsak dan. Napadi na tolminsko obmostje so se bili razvili v krvavo bitko. Lah je hotel od vseh strani zajeti Tolmin, zato je po zelo ljutem topovskem boju na naše postojanke poslal na vseh straneh pehoto k napadu. Vsi krvavi in strašni napadi so bili brezuspešni, vse naše oi 9o svetu, ot Svetovna vojska. Kadar so jabolka zrela, padajo sama z drevesa, temprej če jih otrese nevihta. Zadnji teden smo poročali o padcu obkoljene trdnjave Novo - Georgjevsk, kjer je skupen vojni plen zrasel na 85.000 mož in 700 topov, medtem so zmagovite zavezniške armade stiskale Ruse proti Brest-Litovskemu. Že pred tednom so bili vrženi od jugozahoda v trdnjavsko črto, prodrte so bile prve postojanke, vedno so se množili ujetniki, da znaša skupna vsota tekom zadnjega tedna ujetih mož čez 35.000. Moramo si misliti, da so pri tem zastavljali Rusi vse moči, da bi zadržali zavezniške čete, da so začeli silovito napadati celo ob rumunsko-besarabski meji, a se jim ni posrečilo, da bi preprečili padec svoje velike trdnjave Brest-Litovsk. Težki in mo- ime se je ravno tisti čas zelo pogosto imenovalo v angleškem občinstvu. »Voila un homme!« (To je mož!) je vzkliknil navdušeno gospod Hamberton. »Oče Cosgrove, sicer me Gordon ne izpre-obrne k Vašemu optimizmu, toda tak mož zopet sprijazni človeka s človeštvom. Če bi bil Gordon član Vaše cerkve, bi tekli za njim vsi pobožni katoliki. Proglasili bi ga za svetnika in ga imenovali sv. Gordo-nij, njegovo podobo bi naslikali na stekla v cerkvenih oknih, klesali bi ga iz marmorja s čelado, mečem in oklepom, a satan — poosebljenost vseh skopuhov — bi se mu vil pod nogami. Vaša cerkev je modra: pozna svoje najboljše člane in jih časti. Macaulay je splošno, kar se njegovih nazorov tiče, neumen, a o katoliški cerkvi ima pravilne nazore.« »Ne vem, kaj naj rečem,« je ponižno odvrnil oče Cosgrove. »Nekateri naših svetnikov so bili odkriti šele po smrti, in z nekaterimi so v življenju zelo slabo ravnali. Toda tako pač mora biti.« »Kako to? Tega ne razumem!« »Tudi jaz ne!« je odvrnil duhovnik, ki se mu ni ljubilo spustiti se v pogovor o verskih stvareh z možem, ki mu izobrazba ni nadomeščala razumevanja verskih vprašanj: »Kako misli gospodična Moulton?« »Poznam samo enega junaka in eno junakinjo,« je dejala Claire, »in njuna usoda potrjuje Vaše mnenje. To sta general Gordon in Jeanne d'Are. Angleži smo Jeanne d Are zažgali; bila je v napotje in spremenili so jo v pepel. Gordonu bodo najbrž postavili spomenik, če bo še kaj prostora med svečarji in tovarnarji mila.« »Claire mora vedno reči kaj pikantnega,« je dejal gospod Hamberton. »Ali niste še nikoli videli Gordona?« »Ne, ne. Jaz nisem šel nikoli z Irskega.« »Toda Gordon je bil tu. Na službenem potovanju, a imel je oči odprte in je več videl, nego bi videlo petdeset angleških državnikov v svoji neumni slepoti v dvajsetih letih. Kam si založila pismo, Claire?« Claire je šla k mizi in vzela iz nje mapo, kamor je vtaknila vsako sliko, pesmico ali citat, ki se ji je zdel zanimiv. »Preberi!« je dejal gospod Hamberton. Claire je brala počasi in s poudarkom znamenito pismo generala Gordona o irskem deželnem sistemu in o njegovih predlogih za izboljšanje, ki jih šele zdaj počasi in obotavljaje se sprejemajo. Dvakrat, kakor bi hotela besede še bolj vtisniti v spomin poslušalcev, je brala sledeče: »Na koncu moram omeniti, da so razmere pri naših rojakih v krajih, ki sem jih imenoval, po vseh poročilih in po mojem lastnem opazovanju slabše kot sploh kje pri drugih narodih. Ti ljudje so ljudje kot mi; oni so neverjetno potrpežljivi, zraven pa tudi v brezmejnem in obupnem položaju; izstradali se bodo in žive v kaj-žah, kamor bi mi niti živine ne vgnali. V Bolgariji, Anatoliji, Kini in Indiji so ljudje na boljšem kot mnogi izmed njih. Samo duhovščina sočuvstvuje in lajša njihovo trpljenje in ima raditega tudi sama vpliv nanje.« (Dalje.) IIIIIIUIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIUIIIIMIIMIIUIIIIIIIIII1IIIHIIIIIII1IIIIIII1IIIIIII Varujte „ STRAN 8. srednika med vojaškimi in civilnimi oblastmi. Odhod vojakov na bojišče se ne bi mogel nikdar vršiti tako v redu, ako bi njega sprejemajo navodila in mu poročajo o uspehih in neuspehih. Z istimi pripomočki ukazuje armadni poveljnik gene- zvezi z zadnjimi po telefonu. Celo v bitki, na prostem polju je pri ugodnih razmerah možno tako medsebojno občevanje med prvimi in zadnjimi vrstami bojevnikov, Višji poveljniki so na ta način takoj obveščeni o položaju prednjih čet in morejo takoj poseči v bitko. Zavarovani pred sovražnim ognjem morejo po telefonu in brzojavu voditi svoje čete in jim slediti vsak hip. (Konec prih.) listnica. Današnja številka ima na prvi strani slovenski zemljevid laškega bojišča. S takim zemljevidom so veliki stroški, a kljub temu izkuša uredništvo s tem ustreči zahtevi cenjenih naročnikov in upaje, da bodo znali ceniti ta znak velike naklonjenosti, se list tudi v prvi številki drugega letnika svojim prijateljem in znancem toplo, prav toplo priporoča. ne bil brzojav pri rokah. Ko je bil ob izbruhu vojske ne samo navadni, temuč tudi prekomorski brzojavni promet ustavljen, je prišel brezžični brzojav največ v poštev. Na bojnem polju samem je predpogoj za uspeh hitro in zanesljivo poročanje. Kako neprecenljive vrednosti je ta naprava, se pokaže takoj v začetku bojevanja, ako n. pr. kavalerija ali aeroplan zapazita glavni stan sovražnikov in o tem svojim četam poročata. Višja armadna poveljstva so po telefonu in brzojavu v neprestani zvezi z vodstvom vojske. Od ralom in sprejema na isti način od njih vesti. Generali so zopet v stalni brzojavni ali telefonični zvezi med seboj in svojimi divizijami. One čete, ki jih loči neprodirna ograja, in one, ki so na ladijah, so v zvezi po brezžičnem brzojavu. S pomočjo telefona so poveljniki s posameznimi četami v zvezi, kar je posebno važno pri ofenzivi in defenzivi. Iz zračne višine poroča aeroplan telefoničnim potom uspeh svojega opazovanja. Vsak opazovalec pri daljnogledu ima svojega telefonista. Prodirajoče čete so v Pozor! V. skupina razglednic ,.Vojska v slikah" je pravkar izšla. Obsega izredno zanimive, sedanjemu času primerne slike, kakor: »Soči« (4 izvirne slike), »Pri zibelki«, »Tam na laškem griču«, »Eno mašo bom plačala«, »Radecki pa na konj' sedi.. .«. Cena za trgovce, ki naroče vsaj 100 po-sammh razglednic, K 6'— za 100 kom.; pri naročilih nad 500 kom. K 5'50, nad 1000 kom. K 5'- za 100 kom., pri naročilih nad 10 skupin 30% popusta. Po-šiljatve le po povzetju. Skupina s 16 komadi (po dve enaki sortirane) K V 20. Pri skupinah se bodemo ozirali le na predplačila. Razprodaja upravništvo „3lustriranega Glasnika". ................................................................................. 'Del čistega dobička je namenjen goriškim beguncem in slovenskim oslepelim vojakom. Oiot spomin na padle junake je založila „Katoliška tiskarna" krasne spomenice (diplome) v obliki 40X56 cm. Rizba je urejena tako, da se uvrsti lahko kratko besedilo, kakor tudi mala doprsna slika padlega. Spomenice so originalno delo domačega umetnika in naj bi krasile sleherni slovenski dom padlega junaka. Cena 1 K, po pošti K 1-20. •iimmmuumuiiimuummiii.......i.....................................i........nun........i.......iiiiiiii....................................mu.....i...................................................................................................... ŠTEVILKA 1, ILUSTRIRANI GLASNIK ......................................i........iiiiiii.........i...........iiiiiiiii.........i...............................mi......................................................................... g* Pogodbe, c* r;==!!!!!!!!=ii Poznajo ga. V Italiji so delili angleško podporo. Garibaldi je dobil pol milijona lir. Ogorčen se je pritožil in zagrozil: »Če ne dobim več, ostanem raje doma.« — Takoj so mu obljubili Angleži: »V tem slučaju dobite pet milijonov.« Na trgu. Pred mestom so divjali strašni boji. Prebivalstvo se je gromenja topov in pokanju pušk že privadilo. Na trgu se je pa živahno razvijala vsakdanja kupčija s potrebnim živežem. Sredi kupčijskega vrvenja prileti granata, zapiči se v zemljo in razpoči. Pritisk zraka vrže prodajalke in ku- povallce. stare in mlade, v en klopčič in jih pokrije s prstjo. Srečno so se' pa rešile, poravnale obleko in lase in pomagale druga drugi. Prebivalke, privajene bojnemu šumu, porabijo takoj neugodni položaj; toda z blagom je bila druga: »Kje je moja čebula,« vpije Urška. »0 joj, moja salata,« zastoka Rezka. »Kje pa moja kole-rapa?« vpraša Polona. »Tukaj je moja čebula,« pokaže Francka. »To ni res, to je moja,« povzame Urška. »Kaj? Tvoja? Ta je moja!« »Ni res, saj poznam svojo čebulo.« Res je, nazaj jo daj!« Tam je tvoja, tam!« reče Urška. »Kje? A tam? Saj res!« pogleda čebulo ter najde zraven Ur- škino košaro. »Ni res, to ni moja!« »Je, je! Tukaj je tvoja čebula, tam pa košara.« »Lažeš!« »Nazaj daj!« Direndaj ne trgu je postajal čimdalje hujši. Urška se je spoprijela za lase s Francko, Polona s Cilko, druge posredujejo in tako se je na trgu razvil pravi boj. Ostri jeziki sekajo neprenehoma, še ostrejši nohti se zapičijo v obraz in lase. Borba za živila je vihrala neprenehoma, dokler se ni prikazal na trgu — organ mestne policije. V imenu postave je zaplenil vsa živila in na trgu je zavladal mir. Salomon. Trije lovski tatovi so bili zasa-čeni, ko so parali jelena. Gozdar jih je tako presenetil, da so zbežali in pustili puške. Gozdar je vzel puške in je napravil ovadbo na sum. Zatoženci so se izvijali in trdovratno za-nikavali: nihče ni hotel biti kriv, tudi pušk na mizi niso pripoznali za svojo lastnino. Ker jim ni bilo mogoče ničesar dokazati, je dejal sodnik malomarno: No, vsekakor od vas ni bil nihče in ni mogoče, da bi kdo bil. Prepričan sem o vaši nedolžnosti, kakor sami trdite. Ni mogoče, da bi bil kdo od vas. Zato lahko vsak vzame svojo puško in odide.« V prvem veselju je vsak zagrabil svojo puško, da bi odšel, a državni pravdnik je bil na podlagi tega drugega mnenja; tički so bili ujeti in pod ključem. mlllllllllllllllll................................................. lllll l| 9. STRAN uuuuuummuumuuumuummmummmm vamo, da je sadje v medu hrana in zdravilo za hudo bolne, se ne bomo obotavljali pripraviti nekaj takega sadu. Z medom se zalije lahko vsaka vrsta sadu; kislasto je bolj na mestu od sladkega. Za bolezni pridejo posebno v poštev drnulje, dren, maline in kopine, grozdičje, kislo grozdje, babčevje (češminje), dobrovitovina, oskurši, kisle višnje, jerebike. Med mora biti pristen. Na liter medu deni dve žlici vode, kuhaj ga, dokler se za- »Vreme«. Viktor Emanuel: »Kakšno je vreme, Cadorna?« Cadorna: »Toča, Veličanstvo!« Viktor Emanueli »Jaz nekaj čutim nad glavo . . .« Cadorna: »To je avstrijski aeroplan.« fslllfa Zdravstvo, o? ------- H II F —!!l Sadje v medu. V starih rimskih izkopinah so našli prstene posode, ki so bile naložene s sadjem, ki je bilo zalito z medom. Pokrovke loncev so bile zapopane z voskom. To sadje, ki je bilo še užitno in slastno, se je držalo torej toliko stoletij. Gotovo je zalivanje z medom najstarejši način konserviranja sadja. Je tudi najbolj zdravo, enostavno in sigurno. Za naš čas pride seveda jako drago, ali če vpošte- peni, pene posnemi z novo kuhalnico, pa odstavi med. Lep, zdrav sad naloži v skrbno posušene in pomite posode, deni tudi malo sladke skorje in žbice, pa zalij z mlačnim medom. Med mora pokriti sad. Nato zaveži in pokrij posodo rahloma s pergamentom. Do drugega dne je popil sad nekaj medu, dolij medu, kolikor je treba, vlij na vrh še tri žlice žganja ali ruma, pokrij s pergamentom, vrhu tega na-veži v salicilovo kislino namočeno vato, vrhu te zopet pergament in zaveži trdno. Shrani na hladnem in temnem prostoru. Se drži dolgo vrsto let. • Illl lili IIIMIIIIIMMIMIIII lili tlllinim lil: STRAN 10. 1IIII 1lllllBIIVIIItfllIIIBIIIIIIIIItlltll>llttlllllltllllllllflllfltlflllll1lllltltlllllltllllfltfllltlltlll>llltlllili>lll^—llllllBIII"tlll|tltlllltttlllltltllllVlltlllillCilllltllVtill€ttfl>llltllllllt>l>llli1tlVIIISIIllllftlllflltllltllVlll>VIIVIIIIIIBlli>fllltlB ILUSTRIRANI GLASNIK 1. ŠTEVILKA Kopine v medu so izvrstno zdravilo za krvotočne ženske; vzamejo ga večkrat po žlici. Ravno ta bolezen jemlje toliko žena. Kako lahko bi si pomagale z malim trudom in stroški. Drnulje in višnje devaj za grižo v ruski čaj. Kar je drugih jagod in grozdičja na medu, jemlji po žlici za vročino ali vročnico ali osladi vodo z njimi. Dobra jabolka in hruške na medu so okrepilna hrana bolnikom. f?=l!llllltei lo^s^d Qospod'fija. fšilN — ——1 H h v ii Zelnati cmoki. Zelnato glavo oberi, opari perje, odcedi pa razreži na tenke rezance. Te rezance peri na maslu do mehkega in pusti ohladiti, nato naredi iz rezancev par jajec, malo kisle smetane, malo muškata in drobtin trdo testo, zakroži iz njega okrogle kepe, povaljaj jih v moki in skuhaj na slanem kropu. 10 do 15 minut kuhanja zadostuje. Ječmenova juha za bolnike. 1/8 kg je-šprenčka kuhaj na močni mesni juhi do mehkega, precedi in zgosti z dvema rumenjakoma, Žlička dobrega vina ne škodi. Fižolovo stročje na smetani. Opari mlado stročje in odcedi na situ, v kozi razbeli za oreh masla, na njem pari fižol do mehkega in zalivaj s kropom. Raztepi v !/7 1 kisle smetane dve jajci, žličko krompirjeve moke, košček sladkorja in prašek muškatovega cvetja. Fižol ne sme plavati, smetana je samo zabela. Brusničina žolica. Oplakni brusnice, pristavi jih in pusti polagoma zavreti; ko so se skrčile, jih stresi na prtič, da se odteka sok v podstavljeno posodo. Na liter vzemi 3/4 kg sladkorja, pristavi sladkor in sok obenem, zavrej in kuhaj polagoma, na tihem ognju, kraškega sira (Schweizerkase), eno jajce, pest drobtin in toliko ržene moke, da narediš mehko testo in zavaljaj drobne svalke, razbeli v ponvi masti in olja, stavi svalke polagoma vanj in vzemi vun; ko se zarumene, deni jih na gorak krožnik in daj na mizo poleg jabolčne čežane. Ogrska krompirjeva juha. Razreži veliko čebulo, zarumeni jo na žlici masti in poštu-paj malo s papriko, potem deni v mast koščke mesa, bodisi govejega ali svinjskega, naj se pari počasi; dodaj strok česna, žlico kisa, malo kumine in majorana. Ko je vse lepo rumeno, poštupaj z moko, zalij z juho ali z vodo, na kateri se je kuhal paradižnik, par gob, malo graha in peteršilja, potem nareži na juho surovega krompirja v kockah in skuhaj. Paradiž na olju. Razbeli žlico olja, razreži vanj štiri paradižnike, malo peteršilja in česna in pari. Paradižnik se ne olupi, seme ostane v njem. To je okusna in zdrava jed pri polenti. Šalotkin kis. V steklenko širokega grla naloži šest do osem olupljenih in razrezanih šalotk, zalij z litrom vinskega kisa, zamaši in postavi za štiri tedne na hladen kraj, potem odlij kis. Tak kis nadomestuje čebulo na solati in v drugih jedeh. Sagova vinska juha. Operi osminko dobrega sago z mrzlo vodo in pristavi na 3/« 1 kropa. Pri kuhanju poboljšaj s kosčekom sladkorja, sladke skorje in listkom žajbelja. Ko se je zgostilo, zalij s 1 belega ali rdečega vina, prevrej in daj na mizo. Jabolčni mus s krompirjem. Jabolka olupi, iztrebi peške in pari na maslu. Posebej kuhaj ravno toliko dobrega krompirja; ko je oboje mehko, stlači vsako zase in zmešaj vkup, zalij po potrebi z vročim mlekom in polij z makom in zarumenjenim kruhom. Kumare in koštrun. Olupi mlade kumare, razreži na podolgovate kose, posoli in polij malo s sadnim kisom in prevrej. Nato jih stresi na sito, da se odcedijo. Razbeli malo masla ali olja, razreži vanj par paradižnikov, stresi kumare noter, pari en čas, potem opraši z moko, dodaj strok česna in zalij z juho ali z vodo. Ako si zabelila z maslom, vtepi še par žlic smetane, deni pečene kose koštruna v kumare, da se napije malo soka in gotovo je in dobro. Gt