TRGOVSKI E.IST
Časopis za trgovino, Industrijo Iii o tort.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
j:to ix.
telefon št. 552.
LJUBLJANA, 5. oktobra 192«.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 116.
Nizozemska in Slovenija.
Danes zapušča naše kraje delegacija nizozemskih gospodarskih organizacij, ki je prišla k nam, da poglobi gospodarske odnošaje obeh kraljevin. Naši industrijski in trgovski krogi so pozdravili poset Holandcev ob zaključku turneje v Sloveniji v dobi sedanje poslovne in produkcijske krize z iskreno dobrodošlico in nado, da bo ta poset prinesel mnogo praktičnega uspeha, pomoči in koristi naši domači podjetnosti. Zato smatramo pri tej priliki za svojo publicistično dolžnost seznaniti naše čilatelje vsaj v glavnem z gospodarskimi razmerami na Holandskem.
Nizozemska meri 34.186 kvadratnih kilometrov in ima ca 7 milijonov prebivalci, od katerih je 98.8% Nizozemcev. Med tujci so posebno zastopani Nemci, Belgijci in Angleži. Po veri je nad polovica protestantov, ena dese-iina pa je Židov. Največja mesta so Amsterdam s 647.000 prebivalci, Rot-terdam s 506.000 prebivalci, nadalje glavno mesto Haag s 360.000 lin Utrecht s 138.000 prebivalci. Cela država meri v dolžini ca 300 km, v širini pa okrog 200 km in je gosto prepre-žena z vodnimi prekopi in kanali, ki povzročajo izredno rodovitnost tal in so omogočili, da se je holandsko poljedelstvo, vrtnarstvo in živinoreja povzpela na izredno visoko stopinjo kulture.
Od površine pripade 909.000 ha na polja, 1,200.00 na travnike in pašnike, 94.000 na vrtove in le 249.000 ha na gozdovje.
Radi goste naseljenosti je vlada sklenila leta 1918. osušiti Zuydersko jezero. To ogromno tehnično delo bo končano šele leta 1952. in bo stalo ca 66% milijonov holandskih godinar-jev. Holandsko vrtnarstvo in produkcija sočivja in povrtnine je svetovno znana. Zelo razvito je tudi ribarsivo, posebno pa lov slanikov in ostrig. Vrednost ulovljenih slanikov je znašala leta 1920. 36.6 milijonov holandskih goldinarjev. Produkcija premoga je zelo neznatna. V edinem revirju v Limburgu se producira letno 34 milijonov stotov premoga.
Industrija je na Holandskem znatno razvita. V celi kraljevini obstoja 354 rafinerij za špirit, 20 tovarn za sladkor iz repe in 10 za trsni sladkor, 28 solarn, 271 pivovarn, 92 tovarn kisa, nadalje mnogobrojne ladjedelnice, tekstilne tovarne, tovarne porcelana, žarnic, papirja, železarne in vrvarne. Važna obrtna str; ' n je brušenje dija-mantov, katere središče je Amsterdam.
Vrednost njihove zunanje trgovine je znašala leta 1920. 3.3 milijone hol. goldinarjev, dočim je izvoz dosegel samo 1.7 milijon hol. goldinarjev. Največji delež na zunanji trgovini Holandske imajo Nemčija, Anglija in Belgija ter nizozemske kolonije. Mnogo trguje po vojni tudi s sovjetsko Rusijo.
Glavni predmeti izvozne trgovine Nizozemske so: tekstilije 260 milijonov goldinarjev, margarin 101 milijon, žito in moka 75 milijonov, holandski sir 64 milijonov, papir 69 milijonov, maslo 56.8 milijonov, sladkor 51 milijonov in železo 50 milijonov hol. goldinarjev.
Med uvoznimi predmeti je omeniti: železo in jeklo 298 milijonov, tekstilije 338, premog 230, mineralna olja 103, les 186.9, kava 65.5, oljnata semena 66.2 milijonov goldinarjev.
Proti njihovemu eksportu zelenjave in cvetlic se v zadnjem času zapira-
jo uvozne države ena za drugo. Najhujši udarec je bila uvedba visoke prohibitivne carine in nato prepoved uvoza v Združene ameriške države in uvedba 18% uvozne carine na sir v Nemčijo.
Holandska ima obsežno trgovsko mornarico, ki šteje 283 jadrnic s 27 tisoč 213 tonami in 570 parnikov z 804.307 tonami. Najvažnejša luka je Rotterdam, ki je druga največja luka v Evropi. Na njo pripade 55% vsega pomorskega prometa, nadalje Amsterdam z 20%, Vlissingen s 4% in Hook van Holland s 4%. Poleg tega ima Holandska 3200 plovnih kanalov, 4800 kilometrov cest, 3820 km železnic ter 8200 km brzojavnih in 3540 telefonskih vodov.
Denarna enota je holandski goldinar, ki 'ima 100 centov in ki notira sedaj 22.70 Din.
Nizozemske kolonije v Južni Ameriki in vzhodni Indiji so skupno nad stokrat večje kot materinska zemlja. Samo holandske posesti v Indiji znašajo 1,915.000 kur s 47.5 milijoni prebivalcev. Sem spadajo med drugimi na kolonijalijah izredno bogati in rodovitni otoki:
1. Java in Madeira 131.000 km2 s 34 milijoni prebivalcev.
2. Sumatra 415.000 km2 s 5 milijoni prebivalcev.
3. Borneo 553.000 knr z 1.5 milijona prebivalcev.
4. Celebes 185.000 km! s 3 milijoni prebivalcev.
V	teh kolonijah se nahaja komaj dobrih 100.000 Nizozemcev, ostalo prebivalstvo so deloma Kitajci, Ma-lajci itd.
Glavni produkti Jave so: kokosovi orehi, riž, koruza, cimet, čaj, kaučug in sladkorna trska, kakao, tobak, indigo ter kava. Poleg tega je tam razvito pridobivanje cina in premoga.
Na severnem delu južne Amerike se nahaja holandska Guyana, ki ima
129.000	km2 površine in 109.000 prebivalcev. Poleg že naletih kolonijal-nih predmetov izvaža Guvana še banane, melaso, rum in zlato.
Trgovski promet Nizozemske z našo kraljevino je bil po dosedanjih uradnih statističnih izkazih zelo neznaten, vendar vedno znatno aktiven v prilog Holandcev. Znašal je (v mi-
lijonih dinarjev):		uvoz:	izvoz:
leta	1920	4.4	0.5
leta	1921	17.3	1.3
leta	1922	95.4	14.06
leta	1923	76.1	16.3
leta	1924	73.9	36.6
leta	1925	159.5	28.3
Pri našem izvozu igrajo glavno vlogo koruza, suhe slive, karbid, cement, tanin, bauksit in proizvodi lesne industrije, dočim pridejo pri uvozu v glavnem v poštev bombaž, kolonijal-no blago, surove kože, olja itd.
Direktne trgovske zveze med nizozemskimi in našimi trgovskimi krogi obstojajo že dolga decenija. Davno pred svetovno vojno so imele razne industrije iz Slovenije živahne stike z nizozemskimi kolonijami v Orijentu, odkoder so dobavljali za svoje obrate surovine preko severnih jadranskih pristanišč, pa tudi promet preko kontinenta med Holandsko in našimi kraji je bil znaten v industrijskih produktih in kolonijah. Po prevratu se je situacija izpremenila in nam je bilo treba popolnoma nove gospodarske orijentaeije. Mnogo zvez je bilo v sled raznih neprilik, predvsem radi pomanjkanja ugodnih in cenili paro-brodarskih zvez ukinjenih in je naša živa želja, da se stvori čimpreje možnost, da jih obnovimo.
Večina naše eksportne trgovine, kakor tudi importne, se vrši danes še s posredništvom naših sosednih držav, zato izražamo iskreno željo, da se čimpreje stvori nova in čim širša podlaga za vzajemno poglobitev trgovskih odnošajev in izmenjave blaga. Ob priliki, ko sklepa naša delegacija trgovsko pogodbo z Anglijo, Belgijo in Francijo, moramo izraziti željo, da se stara pogodba med kraljevino Srbijo in Holandijo, ki datira iz leta 1881., čimpreje nadomesti z novo pogodbo, ki bi omogočila intenzivnejši razvoj poslovnih odnošajev obeh držav.
Obširna gospodarska poročila našega generalnega konzula g. Majnarda Merensa v Amsterdamu nam nudijo najpodrobnejši pregled o možnostih inicijative in vzpostavitve novih stikov med našo državo in Holandijo. Naši gospodarski krogi budno sledijo njegovim prizadevanjem in prepričani smo, da njegov trud ne bo ostal brez pozitivnega uspeha. Velike nade polagamo tudi na ta obisk, da ustvari in prinese našemu gospodarstvu možnost hitrejšega poleta iz sedanje depresije, ki ovira našo gospodarsko j aktivnost.
................  nnnra.rn.im.	■»
Mednarodni železni kartel podpisan.
30. septembra so podpisali v Bruslju dogovor o mednarodnem železnem kartelu, 1. oktobra je stopil v veljavo. Podpisali so ga Nemci, Francozi, Belgijci in Luksemburžani; Loucher že-
ii,	da bi se kartel razširil. Kakor vse kaže, bodo kmalu tudi druge države zraveri.
Ta dogovor je prvi veliki mednarodni dogovor v gospodarstvu, zaključek dobe gospodarskih bojev in narodnih sovražnosti ter začetek mednarodnega gospodarskega sodelovanja v skupni blagor vseh.
Pogajanja so bila zelo dolgotrajna, vsak bralec našega Kovinskega trga« to dobro ve. Težave so delali Belgijci, direktno; indirektno pa posebno Angleži in Italijani. Belgijci so zahtevali kvoto 290.000 ton, ponujali so jim jih 265.000. Sedaj so se zedinili na bazi 282.000; to pomeni 11.55% skupne produkcijske svote kartela, ki so jo določili na 27,528.000 ton surovega jekla in ki jo tekom let pod gotovimi pogoji lahko dvignejo na 30 milijonov ton. Diferenca je namenjena zlasti kvotnim zahtevam tistih držav, ki bodo pozneje kartelu pristopile, v prvi vrsti Češkoslovaški in Poljski. Ne pričakujejo pa samo kontinentalnih držav, temveč tudi Anglijo, prej ali slej. Po drugih poročilih bi dobila Belgija 295.000 ton = 12.56% vse produkcije. Francija dobi kvoto 8 milijonov ton, Nemčija 10 do 11, kar pomeni ca. 70% njene kapacitete, Luksemburška 3% manj kot Belgija, za saarsko ozemlje bodo določili poseben kontingent. Če bodo produkcijo dvignili na 50 milijonov ton, se bo belgijska kvota zvišala za 2.85%; če bo produkcija padla pod 27,538.000, pa bodo sorazmerno padli tudi kvotni odstotki posameznih držav.
Določitev kvote se je ravnala po produkciji leta 1.925 in prve polovice leta 1926. Nemška produkcija je znašala lani nad 12 milijonov ton, v prvih letošnjih šestih mesecih 5.2, belgijska 2.5 in 1.3, francoska 7.5 in ca 4, luksemburška 2 in 0.9; skupaj lani
25,711.000	ton surovega jekla, letos v prvi polovici pa 12,681.000. Kljub temu so pa produkcijsko število dvignili
takoj na omenjeno višino 27,528.000 ton.
O	izjavah glede eminentne važnosti dogovora podamo danes izjavo Stre-semanna, nemškega ministra za zunanje zadeve:
»V mednarodnem železnem dogovoru vidim gospodarskopolitični dogodek komaj precenljive dalekosež-nosti. Vidim nevarnost, ki obstoji v tem, da se tako velika gospodarska moč združi v par rokah; kljub temu pa dogovor pozdravljam, in se mi nihče ne sme čuditi. Kajti na drugem polju se je tukaj uresničila misel, ko-je udejstitev na političnem polju smatram za svojo življenjsko nalogo. Industrijske skupine, kojih nasprotstva so se zdela pred kratkim nepremostljiva, so se zedinile, in so uredile produkcijo z ozirom na sedanje potrebe in na potrebe svetovnega trga. Sicer ta kartel ni prvi svoje vrste, a je brez dvoma najvažnejši, kar se jih je doslej sklenilo; tako glede dejstva, da gre za eno temeljnih snovi narodnega gospodarstva.
Na železni kartel pa naslanjam še drugo svoje upanje, namreč, da bo temeljno razmerje velikih industrij na mednarodnem trgu postalo sedaj drugačno.
Že pred vojsko, zlasti pa v sili prve povojne dobe, se je zdelo, da gre ves razvoj za tem, da močna industrija poskusi dvigniti svojo produkcijo do najskrajnejše izmere in da si pridobi na svetovnem trgu na škodo industrij drugih držav kolikor mogoče obsežen delokrog; danes smo pa spoznali, da mora privesti tak večen boj s svojim trajnim menjavanjem do nezdravega kolebanja v cenah in da koncem koncev nikomur ne koristi. Zlasti moram opozarjati na nevarnost, ki jo rodi interesnega nasprotstva polna atmosfera ne samo v industriji, temveč tudi v političnem miru narodov. Zato se veselim, da je napravljen sedaj začetek, ki bo vse napetosti odstranil.
Kar se. mi na mednarodnem dogovoru najbolj dopade, je dejstvo, da hoče biti res mednaroden. To se vidi iz določbe v dogovoru, da mu lahko pristopi industrija vsake dežele. Upajmo, da ni več daleč čas, ko bo splošno prodrlo prepričanje, da pridejo na gospodarskem polju narodi s pametnim in odkritosrčnim skupnim delovanjem dalje kakor pa z neoviranim tekmovanjem. Naj bi rodila velika misel, ki je podlaga dogovora, dobre sadove in nai bi se po njegovem zgledu zedinile tudi druge industrijske panoge čez ozke deželne meje k skupnemu delu!
Priobčili bomo tudi še izjave drugih pomembnih politikov in narodnih gospodarjev.
Podaljšanje stanovanjskega zakona.
Po dolgih bojih in živahnem razpravljanju v skupščinskem odboru za proučavanje načrta novega stanovanjskega zakona je odbor v soboto sklenil, da ostane sedanji stanovanjski zakon z nekaterimi spremembami v veljavi do 1. novembra 1927. Krog zaščitenih se je znatno skrčil in sicer izpadejo o(l zaščite vsi obrtniki. Ne izide pač zakon ali katerisibodi ukrep vlade, da ne bi prinesel za gospodar-skS kroge nov udarec. Zdi se res, da hoče vlada po velikem prizadevanju in iskanju sredstev za omiljenje težkega položaja sanirati gospodarsko krizo s tem, da uniči od trgovine, obrti
in industrije tudi. to, kar še s silo vegetira.
Odbor jc z malimi spremembami sprejel osnutek ministrstva socijalne politike. Novi zakon bo veljal do 1. novembra 1927, na kar se vsaka zakonska zaščita najemnikov ukine in prepusti hišnim posestnikom prosto razpolaganje s stanovanji.
Sedaj veljavni stanovanjski zakon se spremeni v nastopnem:
Člen. 1. Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih hišah se omeji po določbah tega zakona, ki velja do 1. novembra 1927.
Člen 12. Nikomur se ne more dodeliti stanovanje večje od 4 sob, pri čemer kuuhinja in druge pritikline ne štejejo za sobe. Oni, ki še imajo večja stanovanja kakor 4 sobe, more stanovanjsko sodišče na zahtevo hišnega lastnika nadštevilne sobe odvzeti in jih dodeliti drugemu.
Če se najemnik in hišni posestnik ne moreta pogoditi glede višine najemnine, a gre za stanovanje od največ 3 sob, znaša najemnina v zmislti čl. 11. šestkratno predvojno najemnino (računano v dinarjih), pri stanovanjih 4 sob pa osemkratno predvojno najemnino (računano v dinarjih), toda le, če je najemnik:
1. državni uradnik (uslužbenec, slu-žitelj), častnik, njihove rodbine in vdove, izvzemši oficirje in državne uradnike-zdravnike, inženjerje, veterinarje itd., ki vrše privatno prakso.
2. Upokojenci in upokojenke, njih rodbine in vdove, izvzemši upokojen-ce-zdravnike, inženjerje, odvetnike, zobotehnike itd., ki vrše privatno prakso.
3. Duševni delavci kot: književniki, umetniki, slikarji, pesniki, gledališki igralci, novinarji in drugi, ako mesečni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v dotičnem stanovanju, ne presegajo 3000 Din.
4. Duhovniki v pokoju (vseh veroizpovedi), njih rodbine in vdove.
5. Vojni invalidi in njih vdove, ako so v slabem gmotnem položaju.
6. Vojne vdove in sirote, rodbine v vojni padlih in umrlih vojakov, ako so v slabem gmotnem položaju.
7. Vsi fizični delavci (tudi obrtniki, ki ne delajo na svoje lastno ime in nimajo svoje lastne delavnice, marveč so zaposleni pri kakem podjetju ter imajo mesečno ali dnevno plačo), vsi industrijski in drugi delavci, ako skupni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v istem stanovanju, ne presegajo 3000 Din.
8. Trgovski in industrijski nameščenci in pomočniki (v kolikor niso označeni že v predhodni točki), ako skupni mesečni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v dotičnem stanovanju, ne presegajo 3000 Din.
9. Uradniki in nameščenci samoupravnih oblasti (občin itd.), ako nimajo postranskih dohodkov in mesečni dohodki vseh rodbinskih članov ne presegajo 3000 Din.
Višino mesečnih dohodkov ugotovi sodišče po svobodni oceni.
Osebe, navedene v 1. in 2. točki tega člena, čijih postranski dohodki znašajo letno več kakor 36.000 Din, nima pravice na zaščito po tem zakonu.
Člen 17. Premeščeni uradniki in nameščenci izgube 6 mesecev po premestitvi pravico do stanovanja v svojem starem službenem mestu.
Člen 8. Vse odredbe stanovanjskega zakona z dne 15. maja 1925 (t. j. sedanjega stanovanjskega zakona), ki so v nasprotju z določbami tega zakona, izgube s 1. novembrom 1926 svojo veljavo.
člen 9. Dodeljevanje stanovanj po tem zakonu vrši do 1. maja 1927 stanovanjsko sodišče. Določbe tega sodišča, ki do tega dne ne bodo izvršene, izgube s tem dnem veljavnost, iz-vzmši pri državnih uradnikih, ki bodo premeščeni v času od 1. maja do 1. novembra 1927. j Člen 10. Hišni lastniki, ki se s svo-
i	jimi najemniki ne morejo pogoditi za ■ najemnino od 1. novembra 1927 na-! prej, so dolžni, da jim odpovedo sta-j novanje v roku od 1. oktobra do 1. novembra 1927 potom pristojne policijske oblasti (v Sloveniji bržkone preko pristojnega okrajnega sodišča). Ako se najemnik, ki mu je na ta način odpovedano stanovanje, do 1. novembra ne izseli, izvrši deložacijo na zahtevo hišnega posestnika pristojna oblast.
Člen 11. Ako bo v času od 1. maja do 1. novembra 1927 izpraznjeno kako stanovanje v hišah, na katere se nanašajo omejitve tega zakona, je hišni posestnik dolžan, prijaviti izpraznjeno stanovanje pristojnemu sodišču. Ako sodišče tega stanovanja v roku dveh mesecev ne dodeli kakemu upravičencu po čl. 9. tega zakona, ima hišni posestnik pravico, da prosto razpolaga s tem stanovanjem.
Novi stanovanjski zakon stopi v veljavo s 1. novembrom 1926. Osnutek, ki ga je v stilizaciji sprejel odbor, bo v prihodnijh dneh predložen Narodni skupščini v končno odobritev.
Holandci v Ljubljani.
Skupina Holandcev, o kateri smo poročali že v zadnjem listu, je hotela na svojem informativnem potovanju po Jugoslaviji poseliti tudi Slovenijo. Pod vodstvom senatorja nizozemskega parlamenta g. dr. I. N. Heerkens Thyssen-a je skupina, v kateri se nahajajo zastopniki holandskih trgovskih in industrijskih krogov, najprej posetila Beograd in Zagreb, od koder je prispela v nedeljo z brzovla-kom ob 11, predpoldne v Ljubljano.
Na kolodvoru so pozdravili odlične goste zastopniki tukajšnjih gospodarskih krogov in oblasti. V imenu velikega župana je gostom izrekel dobrodošlico načelnik g. dr. R. Marn, v ime-
nu zbornice za trgovino, obrt in industrijo pa nje predsednik g. I. Jelačin ml. Med drugimi, ki so bili ob prihodu predstavljeni holandskim gostom, smo videli predsednika Zveze industrij-cev g. D. Hribarja, predsednika društva denarnih zavodov g. generalnega ravnatelja A. Tykača, tajnike trgovske zbornice gg. dr. F. Windischerja, I. Mohoriča in dr. Plessa, tajnika Zveze industrijcev gg. dr. Goli« in Goriupa, zastopnika ljubljanskega gremija trgovcev g. Fabianija i. dr. Za pozdrave se je v imenu gostov zahvalil g. dr. I.
N. Heerkens Tyssen.
Vnedeljo popoldne so si gosti ogledali Bled, kjer jih je pozdravil blejski župan g. Kenda. Ponovno so gostje na poti, a zlasti na Bledu dali dušica svojemu navdušenju nad lepotami naše Gorenjske.
V	pondeljek so si Holandci, med katerimi sta' tudi dva večja trgovca s tobakom, ogledali ljubljansko tobačno tovarno, Državni zavod za čipkarsko obrt in markantnejše točke mesta. — Popoldne je sledil poset papirnice v Vevčah.
Po pregledu papirnice v Vevčah so se gosti vrnili na avtomobilih v Ljubljano, kjer je imel član skupine g. prof. dr. W. Westerman predavanje o kulturnih in gospodarskih prilikah na Nizozemskem. Predavanje je spremljal film z najzanimivejšimi slikami. Dvorana Matice je bila nabito polna; vsi so z zanimanjem sledili predavanju in proizavajnju krasnega filma.
Zvečer so gospodarske organizacije priredile gostom v čast večerjo v prostorih Ljubljanskega kluba. Goste ie pozdravil kot hišni gospodar predsednik kluba g. dr. Vidmar, nato v imenu vlade načelnik g. dr. Marn. Imenom Zveze industrijcev je nazdravil Zvezin predsednik g. 0. Hribar, nakar je sledila zdravica g. 1. Jelačina ml., predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrlijo. Na pozdrave je odgovoril in se zahvalil za gostoljubnost vodja ekspedicije senator g. dr. Thvssen, a zanimive besede je spregovoril tudi industrijalec iz Amsterdama g. C. F. Utermohlen. Tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. F. Windischer je po kratkih uvodnih besedah izročil vsakemu gostu po en izvod poročila, kojega je izdelala naša zbornica specielno za goste. Poročilo vsebuje najvažnejše statistične podatke o Sloveniji ter nudi lepo, zaokroženo sliko o gospodarskih razmerah v Sloveniji in o možnostih za navezanje stikov z Nizozemsko. Poročilo bo gostom pri iska-nju poslovnih zvez z nami v najboljšo [ie£a oporo. Vsak gost je dobil tudi po en seznam izvoznih in uvoznih tvrdk zborničnega okoliša.
Večer je potekel v intimnem razgovoru, ki ie nudil priliko, da so se zastopniki holandskih in naših gospodarskih krogov pobližje medsebojno' spoznali, kar ne bo ostalo, upajmo, brez poristnili praktičnih posledic.
NAČRT JUGOSLOVANSKE-ITALIJAN-SKE BANKE.
Od leta 1924 na 1925 se je znižala eks-portna vrednost Italije v Jugoslavijo .prav bistveno (od 20.5 na 18.7) in prav tako ekspertna vrednost Jugoslavije v Italijo (cd 28.9 leta 1924 na komaj ‘JO leta 1925). Obe državi uvidevata, da je prvi vzrok tega nazadovanja pomanjkanje odnosnih trgovskih in industrijskih kreditov in so obojestranski kompetentni einitelji sklenili, da bodo v nuj -bližjem času proučili načrt nove jugoslo-vansko-italijanske .banke. Kakor zatrjujejo merodajni gospodarski krogi, je zlasti občutno pomanjkanje živine in mesa v Italiji napotilo Italijane k temu predlogu. Jugoslavija bo predlog gotovo ugodno upoštevala, če bo oprt na dobro organizacijsko podlago in ne bo, kakor smo pri vsaki pogodbi, ki jo sklenemo z Italijani, upošteval enostransko samo interese Italijanov. Doslej smo pač bili tako naučeni, da so se pogodbe z Italijo sklepale bolj v formi diktata, nego obojestranskega sporazuma, brez vsakega ozira na naše interese, zato se tudi že govoric o novi banki upravičeno bojimo!
Trgovina.
Pred ratifikacijo trgoviusk« pogodite med Jugoslavijo in Turčijo. V soboto se je vrnil z dopusta v Beograd turški poslanik Sihmet-beg ter je interpeliral pri vladi glede zaključka trgovinske- pogodbe med Turčijo in Jugoslavijo. Pogodba se bo ratificirala takoj, ko se vrne jugoslo-venska finančna delegacija iz Francije. Nadalje je protestiral proti sekvestraciji imovine turških podanikov, bivajočih v Jugoslaviji. Izrazil je tudi svoje začudenje, ker jugoslovanska vlada ni demantirata vesti, da bi bila soudeležena pri onem vojnem naklepu, ki ga je skoval bivši predsednik grške vlade in diktator Pangalos. Pomočnik zunanjega ministra Jovan Markovič je na to zadnje vprašanje odgovoril, da je jugoslovenska vlada smatrala take neresne iti bedaste vesti, ki so .predkratkim krožite po grških listih, za nevredne odgovora.
Naša trgovina s Švedsko. Naša trgovina s Švedsko je še zelo neznatna, dasi obstojajo vsi pogoji za intenzivnejše gospodarske stike med nami in to državo. Leta 1925 je znašal izvoz iz naše države v Švedsko 6 milijonov 537.790 dinarjev. Leta 1921 je znašal naš izvoz na Švedsko samo 48.160 Din in je tedaj porast izvoza v letu 1925 sicer zadovoljiv, vendar hi bilo pričakovati, da se bo še bolj razvil. Pri izvozu na Švedsko tvori največjo postavko naše žito in sicer se je odcelokup-letu 1925 izvozilo samo žita za 5,735.000 Din, medtem ko odpade malenkostni ostanek na vse druge produkte, ki se izvažajo od nas na švedsko..
Jugoslovensko - grška pogodba. Grški tisti in načelniki strank se postavljajo na nasprotno stališče glede jugoslovansko-grške trgovinske pogodbe, češ, da je Pangalos napram Jugoslaviji preveč popustil, ker je dovolil aktfvno izrabljanje njene
acfp—wr %
L I STE K.
ODREDBE 0 DRŽAVNIH NABAVAH PO ZAKONU 0 DRŽAVNEM RAČUNOVODSTVU 0 NJIHOVEM IZVAJANJU V PRAKSI.
(Referat tajnika Centrale industrijskih korporacij g. dr. Cvetka Gregoriča na IV. gospodarskem kongresu v Beogradu.)
(Nadaljevanje.)
Naposled moramo navesti še nekatere slučaje, kateri dokazujejo, da se pri oddajanju licitacij ne postopa po principu, da se po možnosti priznava prvenstvo ' domačim podjetjem. V nekem slučaju je šlo za dobavo raznih predmetov. Domača firma je bila za nekatere predmete dražja, za nekatere pa cenejša od cene inozemskega blaga po vraounjenem odstotku zaščite. Celotna cena ponudbe domače firme za vse predmete licitacije je bila dražja nego inozemske ponudbe po vračunjenem zaščitnem odstotku. Radi tega domača firma ni dobila dobave, dasi bi se ji mogla oddati brez v Sikih težav vsaj za predmete, za katere je stavila cenejšo ponudbo. V drugem slučaju je bila razpisana istotako dobava raznih 'predmetov. Za nekatere predmete je bila domača firma cenejša, za nekatere pa
dražja od inozemske ponudbe. Skupna cena domače firme za vse predmete dobave je bila nižja nego cena inozemske ponudbe po vračunjenem zaščitnem odstotku. V tem slučaju se je dobava od-d-ala na škodo domače firme, ki je dobila dobavo samo onih predmetov, glede katerih je bila cenejša in za katere je kalkulirala povsem nerentabilno ceno samo zato, da bi bila glede skupne vsote cenejša in da dobi celo dobavo, katera je bila razpisana.
Sličnih slučajev je mnogo in so dokaz, da državna administracija nima dovolj ljubavi in prijateljstva za domače gospodarstvo.
Kavcija, obveza ponudnika.
Glede višine kavcije se izraža želja, da se kavcija za domače ponudnike z ozirom na težke prilike zniža.
Ravnotako se želi, da ministrstvo za finance z vporabo določila čl. 24 pravilnika dovoli registriranje garantnih pisem tudi pri delegacijah ministrstva financ, odnosno pri oblastni finančni direkciji v
Novem Sadu.
Podjetjem, posebno manjšim, bi bilo treba ’ olajšati udeležjbo pri licitacijah, čeprav bi se licitacije ne udeležili osebno, da si tako prihranijo stroške poto-
vanja na licitacijo ali stroške zastopnika pri licitaciji. Radi tega bi bilo potrebno, da se dovoli ponudnikom, ki pošljejo veje ponudbe po pošti, da polože kavcijo najkasneje istočasno s ponudbo, a da sme kavcija biti priložena tudi zaprti ponudbi.
Vsi ponudniki, ki so se udeležili licitacijo ali direktne pogodbe, ostanejo po čl. 40 a in 53 pravilnika s pvojimi ponudbami v obvezi, dokler se odločba o licitaciji ne priobči licitantom; še le ob tej priiiki se ponudnikom vrača kavcija.
Že na drugem kraju smo razlozili, da se vsled zavlačevanja odločbe o licitaciji (večkrat tudi znatno preko zakonito določenega 30-dnevnega roka) more napraviti ponudniku, ako se mu oddajo nabave ali dela z veliko zamudo, ogromno škodo.
Radi tega je treba v zakonu (čl. 90 ali 96) sprejeti določilo, da licitanti ostanejo v obvezi samo gotov čas, a po preteku tega časa morejo s posebno izj»'o ponudi«) umakniti. Rok bi se moral določiti v pogojih po naravi posla in po vrsti blaga. Pri predmetih, glede katerih se cena pogosto menja, bi moral biti iov čim krajši, 10 do 15 dni, eventuehio se krajši.
Začasne kavcije bi se morale vračati,
čim prestane obveza posameznih ponudnikov.
Ako bi se licitacija sama imela smatrati bodisi n formalnih, bodisi iz materi jalni h ozirov za nenapeto, odnosno ako se kako ponudbo ne smatra za veljavno, se naj varščina vrača takoj po licitaciji. Gospodarski krogi se jako pogosto pritožujejo, da imajo težave pri vračanju kavcij", 'katere dobivajo nazaj še le vsled raznih intervencij. Dogaja se pogosto, da se licitanti, katerih ponudbe se niso sprejele, ne obveščajo o končni odločbi licitacije, a kadar sami zahtevajo povračilo kavcije, se jim zaračunava se pristojbina za hranjenje kavcije za ves čas izza odobritve licitacije.
Zahtevamo, da se vsi licitanti takoj obveščajo o končni odločbi licitacije in da se hranarina pobira Še le počenši od 16. dne po vročitvi obvestila o končni odločbi.	(Dalje	prih.)
»BUDDHAt
' a ' *
'aJ "
uV i," ■■
flko piješ „Buddha“žaj, vživas že na zemlji raj!
TRAOEMARK I	■	-j------------ *	[’
svobodne cone v Solunu in se jugosloven-ski izvoz že vrši v veliki meri preko Soluna. Pričakujejo, da nova poslanska zbornica in nova vlada ne bosta ratificirali jugoslovensko-grške pogodbe.
Češki volneni trg. 2e več tednov sem je češki volneni trg zelo poživljen in je zlasti povpraševanje po volnenem predivu prav živahno, ob trajno rastočih cenah. Tudi ekspert se dviga; zlasti odkar se je opomogla nemška volnena trgovina, nastopa Nemčija kot močen kupec češkega prediva. Zato so pa tudi češke predilnice volne sedaj prav dobro 'zaposlene in so založene z naročili do februarja in deloma tudi do marca prihodnjega leta.
Lichtova cenitev sladkorja. Znani nemški statistik Licht priobča prvo svojo cenitev sladkorne produkcije v kan upa nji 1926/27. Navaja glavne države: Nemčija
1.800.000 ton (lani 1,600.000 ton), Češkoslovaška 1,200.000 ton (lani 1,520.000 ton), Francija 700.000 ton (lani 755.000 ton), Poljska-600.000 ton (lani 590.000 ton), Rusija 1,000,000 ton (lani 1,050.0(X) ton), Holandska HOO.OOO ton (lani 310.000 ton), Belgija 285.000 ton (lani 335.000 ton), druge države 1,455.000 ton (lani
1.307.000 ton), vsa Evropa 7,340.000 ton (lani 7,467.000 ton). Ves minus nap ram lanskemu letu bi znašal torej samo
127.000 ton oziroma 1.7%.
Industrija.
Fordove tovarne v naši državi. Kakor .se čuje je nameraval Ford ustanoviti v Carigradu tovarno za montiranje svojih automobilov. Ker so pa nastale pri realizaciji tega načrta v Carigradu, a nato tudi v Aleksandriji gotove težkoče, je Ford sklenil zgraditi tovarno na naši obali, naj-brže v Splitu. Realizacija tega projekta pa je odvisna od tega, da se novemu podjetju zagotovi prodaja vsaj 3000 komadov na leto. Naravno, da bi spadala v delokrog te tovarne ne samo naša država, ampak tudi cela jugovzhodna Evropa.
Izčrpanje naftinih vrelcev na Poljskem. Poljski gospodarski list priobčuje poročila o položaju poljske industrije nafte, iz katerih izhaja težka skrb za bodočnost, ker vrelci v Boryslawi, ki dajejo tri četrtine gališke nafte, bolj in bolj pojemajo in bo težko najti polnovrednega nadomestila. Z novimi metodami izčrpanja odnosno vrtanja je možno donosnost izdatno dvigniti. Za nadomestilo se hoče po novih metodah, ki so se izkazale pri pro- i dukciji nafte na Angleškem, intenzivnejše izrabljati jame v Staravisu in Pa-sieczni, ki so znane po dobri kvaliteti olja in tudi niso pregloboke. Za enkrat pa manjka za nove stroje in naprave potrebnih gmotnih sredstev.
Ogrski špirit. Med industrijskimi in poljedelskimi tovarnami špirita na Ogrskem so se vršila že dalj časa pogajanja, da bi se doseglo pri vladi zvišanje kontingenta. Doslej je znašala produkcija industrijskih tovarn 160.000 hi na leto, produkcija poljedelskih žgalnic pa 80.000. V konferenci, ki se je vršila pod predsedstvom finančnega ministra, se je doseglo zvišanje iza 42.000 hi, v prejšnjem razmerju 2:1, torej 28.000 in 14.000. Zvišanje utemeljujejo z večjo domačo porabo in z dobrimi ekspertnimi možnostmi (Ogrska eksportira na leto 100.000 do
120.000 lil špirita).
Češkoslovaško pivo. Češkoslovaška industrija piva splošne krize najprvo ni posebno čutila. Sedaj se pa že pozna. Nazadoval ni samo domači konsum, kar se da razlagati z mrzlim in vlažnim poletjem, nazadoval je tudi eksport. V prvih šestih letošnjih mesecih -mi primer za 20.5%. Ves eksport piva je znašal i' prvem letošnjem poletju 150.590 stotov napram 190.800 lanskim stotom. Namesto približanja predvojnim razmeram, ko je eksport leta 1913 beležil številk.)
1.200.000 q, vidimo nazadovanje. Vzrok vidijo na eni strani v carinski politiki nakup ujočih držav, na drugi strani pa v visokih transportnih stroških, ki zelo o težko čaj o kalkulacijo eksporterjev. Pozna se tudi padajoča nakupna moč širokih slojev prebivalstva in rastoče varčevanje tako doma, kakor v inozemstvu.
Denarstvo.
Prejemanje kovanega drobiža pri poštah. Glavna poštna blagajna je'tako založena s kovanim drobižem po 0.50, 1 in
2	dinarja, da že nima več prostora, kamor bi devala ta drobiž, kojega se je nabralo že za nekaj milijonov. Ker je izda-
la država denar zato, da pride med ljudstvo in ker ponekod kovanega drobiža primanjkuje, dočim ga je pri pošti toliko, da ovira promet, je izdala Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani svojim podrejenim organom okrožnico, ki zanima vse, ki imajo posle s pošto in v kateri med drugim odreja: 1. Nobena pošta ne sme prevzeti od nobene stranke več kovanega drobiža kot za 100 dinarjev po 0.50, za 200 dinarjev po pol dinarja in za 500 dinarjev po 2 dinarja, in to brez izjeme, pa naj bo vplačnik kdorkoli. 2. Vsaka pošta mora pri vsakem izplačilu do 100 dinarjev izplačati stranki ves znesek v kovanem drobižu, pri večjih zneskih pa najmanj za 100 dinarjev. Če ji vzlic temu še preostaja preveč kovanega drobiža mora izplačati strankam pri večjih zneskih do 200 dinarjev drobiža po en dinar in do 500 dinarjev drobiža po 2 dinarja. Ako bi stranka ne hotela prevzeti drobiža do teh zneskov, je to toliko, kakor, da odklanja sprejem nakazanega denarja. 3. Pošte v okrajih kjer so davčni uradi morajo imeti ves razpoložljiv denar v kovanem drobižu, tako, da lahko vsak čas pokrijejo potrebe davčnega urada po tem drobižu. 4. Nobena pošta ne sme odvesti kovanega drobiža, ampak mora gledati, da razvede vsega med prebivalstvo.
Državni dohodki na Angleškem. V
zadnjem polletju znaša deficit angleških državnih dohodkov 61,725.000 funtov proti 35,972.000 v letu 1925. Največji vpliv na dotok dohodninskega davka in sladkorne takse je imel premogovni štrajk. Prvi se je znižal za 15 in pol milijona funtov, zadnja pa za 6 in pol. Državni dohodki šestih mesecev so znašali
322.266.000 funtov, kar pomeni nazadovanje za 21,669.000 funtov.To ni efektivna zguba, temveč se je zamudilo samo pobiranje doneskov; od poteka premogovne krize bo odvisno, kdaj bodo te zneske spet dobili nazaj. Povišek državnih izdatkov je v iprvi vrsti posledica pomnoženih zahtev za upravo. Izdatki so znašali 383,990.000 funtov, za 4,083.000 funtov 'več kot v odnosni dobi lanskega leta. Dohodki telefona so se zvišati za
800.000 funtov na 8,550.000 funtov. Pošta je .pričakovala višje, dohodke, pa jih je imela za 480.000 funtov manj.
Podružnice Banca Dalmata di Sconto.
Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo dovoljenje za otvoritev podružnic »Banca Dalmata di Scointo« v Splitu in Šibeniku, pod pogojem, da te podružnice vršijo le bančne posle(!).
Promet.
Poljske železnice. Po zgledu Belgije bodo postopali tudi na Poljskem. Poljska vlada je hkrati z ustanovitvijo prometnega ministrstva izdala odredbo, da se bodo upravljale poljske državne železnice kot zasebno podjetje na trgovski podlagi. Podjetje bo prevzelo upravo državnih in zasebnih železnic in bo vodilo njih eksploatacijo. Vodstvo bo imel prometni minister, vrhovno upravo pa generalni ravnatelj, ki ga bo imenoval državni predsednik. Novo podjetje po prevzelo vse obveznosti, pravtako uradnike in delavce.
Strokovno šolstvo.
Državna kmetijska šola na Grmu sporoča, da se bo šolsko leto na tej šoli pričelo šele dne G. novembra t. I. potem, ko^ zapuste sedanji učenci zavod. Oni letošnji prosilci, ki bodo v šolo sprejeti, bodo obveščeni o sprejemu sredi oktobra, tako da se še lahko pripravijo za vstop v zavod. Seznam odklonjenih se bode vposlal ministrstvu za kmetijstvo radi eventuelne pridelitve v druge zavode.
RAZNO.
Zaključitcv prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Naš zunanji minister dr. Ninči(' se je odpeljal iz Pariza v Beograd po zaključenih pogajanjih o francosko - jugoslovenski prijateljski pogodbi, ki je izdelana po vzorcu pogodb nfed Parizom in Prago ter med Parizom in Bukarešto. Baje je pi^jodba že parafirana, vendar pa sedaj se neobjavljena, da se ne otežkočijo pogajanja med Rimom in Beogradom, ki so že v teku.
Suspendirana uprava Delavske zbornice v Novem Sadu. Radi nerodnosti v
upravi Delavske zbornice v Novem Sadu je ministrstvo za socialno politika upravo razpustilo.
Avstrijska žetev. Te dni se objavljajo prvi podatki o letini leta 1916, ki kažejo, da letošnja letina kljub slabemu vreme* nu ni zaostala za lansko letino, ki je bila izredno ugodna. Letoš je bilo mogoče doseči tako ugodne uspehe le, ker se je obdelalo veliko več zemlje, katero ,se je racij.malno izboljšalo. V 1. 1926 se je ob-sejalo 7270 ha več nego 1. 1925 in za
20.000	ha več nego leta 1923. Donos pšenice v 1. 1926 je bil po množini sicer za 7% slabši, toda kvaliteta je veliko boljša, ker je vsled moče boljše dozorevala. Z letošnjo produkcijo bo mogoče' pokriti 50% avstrijskega konzuma. Rž je slabše rodila nego leta 1926. Prvotno se je cenilo, da bo žetev za 18% neugodnejša, po zadnjih podatkih pa se ta ocena zniža na 12%. Ker je lanski pridelek pokrival 110% avstrijskega konzuma, bo letošnji pridelek pokril 98% celotne potrebe. Izredno ugodna je po cenitvah letina ječmena in ovsa. Donos ječmena je za 10% večji nego lani in bo letos brez težav mogoče z lastnim pridelkom pokriti celotno potrebo. Donos ovsa sicer še ne krije vse. potrebe, vendar pa bo potrebno uvoziti samo približno eno desetino celokupnega konzuma. Poljedelski krogi v Avstriji naglašajo, da je letošnja letina pokazala, da bi se ob nadaljnjem »motrenem pospeševanju poljedelstva dalo tekom nekaj let v Avstriji pridelati toliko žita, da hi ga ne bilo treba uvažati, glede nekaterih vrst bi se dalo misliti celo na izvoz.
Horza dela v Mariboru. Od 26. septembra do 2. oktobra je pri borzi dela iskalo posla 74 moških in 67 ženskih, t. j. 141 oseb, delo je bilo ponujeno 68 moškim in 56 ženskim, t. j. 124- osebam, delo je dobilo 79 oseb in sicer 42 moških in 37 ženskih, odpadlo je 20 moških in 125 ženskih, skupaj 145 oseb. — Od 1. januarja do 2. oktobra pa je dela iskalo 5375 oseb, 5487 osebam je bilo delo ponujeno, v 2465 slučajih je .borza posredovala uspešno, 3167 jih je odpadlo in 610 jih je odpotovalo. — Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo 1 kovač, 1 lesni manipulant, 3 sodarji, 5 pečarjev, 1 elektrikar, 2 soboslikarja, 1 čevljar, 1 slaščičar, 1 lovec, 2 tesarja, 10 kovačev, 1 zidar.
Razburjenje na Poljskem radi pogodbe med Rusijo in Litvansko. Poljski listi razpravljajo zelo živahno o določbah pogodbe, ki je bila te dni sklenjena med Rusijo in Litvansko. Listi zatrjujejo, da la pogodba ni v skladu z obveznostmi, 1 i jih je Litvanska prevzela napram Družbi narodov, posebno s Čl. 16. paktS Dru/jbe narodov. S to pogodbo pa so baje tudi Rusi prekršili čl. 3. pogodbe, fei je bila sklenjena v Rigi. Listi pozivajo vlado, naj brani’ interese Poljske.
Zborovanje ruske komunistične stranke se bo vršilo 25. t. m. Zborovanje komunistične stranke ZSSR, ki je bilo sklicano za 15. oktobra, je bilo sedaj preneseno na 25. oktober.
Po svetu. Z ozirom ua skušnje zadnjih let je odredil ogrski justični minister v sporazumu s trgovskim ministrom, da se bo akcijski regulativ reformiral. Znan ogrski jurist je akcijsko pravo na novo .predelal, za temelj mu je služil tozadeven nemški zakon. — Združene jeklarne v Dusseldorfu so zelo aktivne. Ponudile so mestu Dusseldorf kredit petih milijonov mark za dobo 10 let, samo s tem pogojem, da bo dobavilo mesto material ya gradbo novega mostu izključno le od jeklarn. Gradba mostu stane 13 do 1-1 milijonov mark, železnega in jeklenega materiala bodo porabili 1100 ton. — Prednostne akcije nemške družbe državnih železnic so vpeljali na berlinsko borze. V obtoku jih je bilo prvi dan par sto-tisoč v kurzu 97%. — V Gbelu na Moravskem je švedski inženjer Sundberg skupaj s par drugimi iuženjirji pregledal tamošnji teren glede nafte. Razmere so tako ugodne, da bodo že letos lahko začeli vrtati. Če se bo pri vrtanju ugotovila tolikšna množina nafte, da se bo splačalo izkoriščati jo, kar je zelo verjetno, bi. pomenilo to za državna petrolejska podjetja novo etapo razvoja. — Na Češkoslovaškem je bilo v avgustu 32 štrajkov, 8 polnih in 24 delnih. V štrajkujočih podjetjih je bilo zaposlenih 17.000 delavcev, štraj-kalo jih je 8770. Zgubljenih delavnih dni je bilo 41.600, zgubljene mezde pa dober milijon Kč. — V drugem septembrovem tednu se je število brezposelnih na Polj-
skem spet skrčilo in je znašalo v sredi septembra še 228.000 oseb. — V Essen je prišel vodja japonske industrije in lastnik največje japonske ladjedelnice princ Mazukate, da se pogaja s tvrdko Krupp o velikih dobavah jekla za japonske ladjedelnice. — Angleške tovarne avtomobilov so znižale ceno pri avtomobilih za 20 do 100. funtov. Na trg je prišel nov avtomobilni tip za 100 funtov. —
V	letošnjem novembru bo trgovska in obrtna zbornica v Budimpešti praznovala 75-letnico svojega obstoja. Tedaj ise bo vršilo v Budimpešti slavnotno zborovanje, na katero bedo povabljeni zatopniki domačih in inozemkih trgovskih in obrtnih zbornic, zastopniki interesnih skupin trgovine, industrije in obrti, ter zastopniki vlade. — Donavska parobrodna družba ustavlja te dni ekspresni promet po Donavi. — Že omenjeno zvišanje kapitala švedsko - ameriškega vžigaličnega trusta je v zvezi z nadaljnim prediranjem trusta po drugih evropskih državah;, govorijo o Angliji, Danski, Češkoslovaški in Švici. — Vzhodno Slovaško nameravajo elektrificirati in izdelujejo že podrobne načrte. — Poljski sindikat cinka je podpisan, začel je delovati 1. oktobra, traja zaenkrat šest mesecev, centrala je v Varšavi. — Aradska tovarna vagonov ustanavlja z delniško glavnico 120 milijonov lejev tovarno za' izdelovanje aeroplanov. Izdelovali bodo izključno le vojaške aero-plane. — Lan je letos v Latviji dobro uspel, upajo na boljšo kvaliteto kot lani. Latvija je ena onih ruskih obrobnih držav, ki pridelujejo najboljši lan. — Ameriški trg bombaža bo imel letos ogromne zaloge; pridelek cenijo na 15.810.000 bal.
—	Ruski eksportni program gre dobro od rok; v prvi septemberski polovici na primer so eksportirali 80% rži j n 53% pšenice, ki je bila določena za ves mesec. — Med Jugoslavijo in Ogrsko se vršijo pogajanja vlad, državnih železnic ter poštnih in carinskih uradov glede ureditve obmejnega prometa. — Brata Arrachart, Francoza, sta letela v juniju z aeropla-nom iz Pariza v Basoro v Mezopotaniji, ne da bi se bila kaj ustavila, 3475 km. Nato je letel Francoz Girier iz Pariza v Omsk v Sibiriji, 4715 km, nato Challe in Weiser iz Pariza v Bend er Abbas ob Perzijskem zalivu, 5200 km; sedaj pa letita Arracharta v Irkutsk v Sibirijo, 6770 kilometrov.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek 4. oktobra 192(1.	>	I
Vrednote: Investicijsko posojilo iz t. 1921, (len. 71, 1>1, 72; Loterijska drž. renta za vojno Škodo, den, 305. W »(»; Zatava i listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 103, bi. 194, za kij, 194; Ljublj. kreult.na banka, Ljubljana, den. 155; Merkantilna banka, Kočevje, den. 93, bi. 98; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 805, bi. 808; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d.. Ljubljana, bi. 110: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 102; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 65; >Šešir , tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 104.
Blago: Drva bukova, cepanice, suha, 1 ni dolga, ogleda na, fco nakl. posl., 30,vag., den. 18, lit. 18, zaklj. 18; drva mešana — hrastova, bukova in gabrova z okroglicami, ogledana, fco nakl. posl., 25 vag., den. 1G, bt. 16, zaklj. 16; Bukovi pragovi: 2.60 m 14X24X14 otesa-ni, dobava do koncem aprila 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za komad. den. 38; bukovi pragovi: 2.45 m 12K>>X22 X 12K>, dobava do koncem marca 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za komad, den. 33; Trami merkantilni 8/10—18/24, 4 do 10 m. po kupčevi noti, fco vag. nakl. postaja, 8 vag., den. 245, bi. 250, zaklj. 245; pšenica nova, fco nakl. post., bi. 267.50; koruza stara, fco vag. nakl. postaja, bi. 168; koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. post., bi. 145; koruza nova v klipu, fco vag. nakl. post., bi. 80; rž domača, fco nakl. post., bi. 215; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. post., bi. 135; krompir rani, fco vag. slov. post., bi. 90; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post., bL 100.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani, dne 1. oktobra 1926. Kilogram govejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledvic 15 do
19,	možganov 18 do 19, loja 10 do 12.50, kg telečjega mesa ‘20, II. vnste 17 do 18, jeter 25, pljuč 20, prašičjega mesa 19 do
22.50, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave
7.50, parkljev 6, slanine trebušne 18, slanine ribe in sala 20, slanine mešane 19,
slanine na debelo 19, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30 do 32, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35, kg koštrunovega mesa 13 do 14, jagnjetine 20, konjskega mesa 6 do 8, kg krakovskih klobas 45, debrecmskih
5,	hrenovk 35, safalad 35, posebnih 30, tlačenk 30, polprekajemih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30, piščanec majhen 15 do 18, večji 20 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 25 do 30, raca 25, domač zajec 10 do 30, kg krapa 25 do 30, linja 25, ščuke 35, postrvi 55 do 60, klina 15 do 20, mrene 25, pečenke 15, liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 40, čajnega masla 55, masla 45, bohinjskega sira 36 do 44, sirčka 9 do 10, par jajc 2.50 do 3, liter vina 18 do
20,	čaša piva 3.25, vrček piva 4.50 do 5, steklenica piva 5.25 dy 5.50, kg belega kruha 6, črnega 5 in rženega 5, kg hrušk
3	do 10, kg jabolk 2 do 8, ena limona 0.75 do 1, kg orehov 12, luščenih orehov 34, češpelj 4 do 6, suhih češpelj 10, kg grozdja 8 do 12, breskev 6 do 8, liter brusnic 8 do 10, kg kave 42 do 74, pražene 56 do 100, kg sladkorja 13.50, v kockah
15.50, kavne primesi 22, riža 7 do 12, liter namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, kg soli
3.50, kamene 3.75, celega popra 52, mletega 54, paprike III. vrste 24, sladke paprike po kakovosti 58, liter petroleja 7, kg testenin 8.50 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 76, kg moke št. 0 je 5.50 do 6, št. 1
5	do 5.50, št. 2 4 do 4.50. št. 3 3.75, št. 5 3.75 do 4, kg kaše 6 do 7, ješprenja 6 do
8,	ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, ko-
ruzne moke 8 do 9, ržene moke 5, q pšenice 310 do 320, rži 235 do 260, ječmena 225 do 240, ovsa 210 do 250, koruze 220 do 230, ajde 300 do 325, fižola ribničana 350, prepeličarja 320, graha 430 do 500, leče 600, q premoga 43.50, kubični meter trdih drv 150, mehkih drv 75, q sladkega sena 100, polsladkega sena 80, kislega sena 75, slame 50, kg glavnate solate 2 do 5, ajserice 3 do 5, endivije 3 do 5, poznega zelja —.75 do 1, rdečega zelja 2 do
3,	kislega zelja 3.50, ohrovta 1 do 1.50, karfijol 12 do 16, kolerab 3, kolerab pod-zemljic 1, kg špinače 4 do 5, paradižnikov 3 do 4, kumar 1.50 do 2, kumaric za vkisavanje 15 do 18, fižola v stročju 4 do 5, luščenega 3 do 4, čebule 2 do 2.50, česna 5 do 7, krompirja 1.25 do 1.50, repe 1, kisle repe 3, korenja 1 do 3, peteršilja 3, zelenjave za juho 3, kg zelene paprike 20 do 25.
Mariborski trg dne 2. oktobra 1926 je bil kakor po navadi zelo dobro založen, kupčija je bila zelo živahna, cene so bile le deloma spremenjene. Slaninarji so pripeljali na 41 vozeh 104 zaklane svinje, katere so prodajali na drobno po 10.50 do 27, na debelo pa po 14 do 17 Din .kg. — Perutnine in domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem
12.50	do 35, kokošem 30 do 45, racam, gosem in puranom 30 do 100, domačim zajcem 5 do 30, golobom 20 do 25 Din komad. — Krompir, zelenjava in druga živila, sadje, cvetlice: Krompirja je bilo 26 voz iai se je prodajal po 5 do 5,50 Din mernik (7 'A kg) oziroma 1.25 do 2 Din kilogram; čebule in česna je bilo 16 voz
in se je prodajala čebula po 1 Din do 3, česen pa 5 do 7 Din venec, solata in ohrovt 0.25 do 2, endivija 1 do 1.50, buče 1 do 2, kumarice 0.25 do 2 Din komad, paradižniki 2.50 do 3.50, kislo zelje 4 Din kilogram, zeljnatih glav je bilo 18 voz po 0.75 do 1.50 Din komad, mleko 2 do 2.50; smetana 11 do 14, oljčno olje 32 do 40, bučno olje 20 do 24 Din liter, surovo maslo 40, kuhano 44 do 50. Cajno 50 do 65 Din kg, jajca 1.25 do 1.50 Din komad. Sadje: hruške in jabolka 2 do 6, breskve
4	do 8, češplje (iso se podražile) 2 do 4 Din kilogram, limone 0.75 do 1.50 Din komad, grozdje banatsko 10 do 12, domače, ki je pa letos zelo vodeno 8 do 10 dinarjev kilogram, cvetlice 0.25 do 5, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5, leseni k urniki
37.50	do 100 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča, leseni ročni vozovi 200 do 500 Din, kočije 1500 Din komad.
—	Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 29. septembra so kmetje pripeljali 14 voz sena, 5 voz otave in 6 voz slame, v soboto 2. oktobra pa 9 voz sena,
6	voz otave in 11 voz slame na trg. Cene so bile senu 80 do 100, otavi 80 do 90, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg.
n ir—irn mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmaB
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo granitnih kvadrov, do 12. oktobra t. 1. za dobavo platna (Rupfenleinen), stoje-
če plinske peči, kretniških pragov ter raznih krtač, metel in slamnatih pod-nožnic. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do
12.	ure. — Direkcija državnega rudniška v Kakanju sprejema do 12. oktobra l. !. ponudbe 'za dobavo cementa in strojnega olja, do 16. oktobra l. .1. za dobavo jeklene vrvi. —Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. oktobra t. 1. ponud.be za dobavo bakra za transformatorske ovoje, ovijalnega traku in volnenega traku. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo jamskega lesa in do 21. oktobra tv 1. za dobavo sena. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. oktobra t. I. ponudbe za dotbavo 2 štedilnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. oktobra t. 1. pri intendantom Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 20.000 kg pšenične moke; dne 15. oktobra t. 1. pri komandi 8. žam-darmerijskega polka v" Ljubljani glede dobave 300 m" drv; dne 18. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave knjigoveškega kartona; dne 22. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa; dne 23. oktobra t. I. pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave mehkega lesa; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za •barvanje.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podalk so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
I Maasnaitillo preselitve |
I	Siaroznana tvrdka	g
j I. I. NAGLAS |
tovarna pohištva v Ejutoljani
I vljudno naznanja, da se je s svojo prodajalno
preselilo	|
iz. dosedanjih prostorov v svoje novo opremljene lokale
j	Turjaški tr&	št, ©
ter upa na nadaljno naklonjenost svojih cenj. odjemalcev.
i
prodaja
PMEMOO
las slovenskih premogovnikov
vs«h kakovosti, v celih vagonih po originalnih ceneh premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debeio
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvo-
vrtini češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo
uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
Trgouti, lins^iraite v Trgovskem listu!
Veletrgovina koioniialne In špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
SSailogrci sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Toina In solidna postrežba 7 *ahlevo|!e cenike
Edino šivalni Stroji in najboljši kolesa
za rodbino, obri in industrijo so le
JOS. PETELINU
Gritzner Adler Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Najnižje cene!
Tudi na obroke 1
lil
Pouk v -cczenlu brrzplnrno.
Večletna gnrnnclin.
V
TISKARNA MERKUR
tovarn«
IsP
vinskega kisa, d. z o. i., Ljubljena, nudi g|
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
5~
.
m
Tehnične in higijenično naimeder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji.
r;j«rR0: Ljubljana, Dunajske cesta št. la, II, nsdstrenje.
•v**
Trgovsko-industrifska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
pri po51. Jak. zav. št. 13.108
*
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadejoča dela. Tiska vser iiskouine*a trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. '* 1» t* d.
Lastna knjigoveznica.
v Ljubljani
prlporoCa
špecerlf sko ijl blago JJ
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke | raznovrstno rudninsko vodo ' l.attna pražarna za kavo In mlin za dl-Save i električnim
Oglejte st
bogato zalogo nogavlo In rokavlo za dame, gospode in otroke, vezenine, na5ivkov in čipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za šivilje, krojače in čevljarje
na veliko in malo
po na]ni2Ji dnevni ceni pri:
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA •
bll/u Pre&ernovefia »pomenlka, ob votli levo.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za TrgovBko-industrijsko d. d >MERKUR> ko* izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.