VDOR PARTIZANOV V ŠKOFJELOŠKE ZAPORE DECEMBRA 1941 Uvodna opomba uredništva ' Letos 21. decembra bo preteklo dvajset let, odkar je skupina partizanov Cankarjevega bataljona ob sodelovanju škofjeloških terencev z drznim vdorom v sodnijske zapore osvobodila zaprte aktiviste OF. To je bila prva partizanska akcija večjega obsega v samem mestu. Živeči neposredni udeleženci, tovariši Pavle Kavčič-Miha, Meri Govekar in France Kavčič-Veljko, vedo o tej akciji povedati naslednje podrobnosti. PAVLE KAVČIČ-MIHA, takratni sekretar OF za Škof jo Loko in okolico, pripoveduje o aretaciji in o organiziranju akcije: V juliju 1941 je bil na pobudo in s sodelovanjem člana pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko tovariša Lojzeta Kebeta-Stefana ustanovljen odbor OF za Škofjo Loko in okolico. Odbor OF je zajel pripadnike vseh naprednih političnih skupin s Komunistično partijo na čelu. Od ustanovitve dalje se je organizacija OF hitro širila in je zajela mnogo naprednih Ločanov in prebivalcev iz okoliških krajev. Za naše delo sta se zelo zanimala tudi tovariša Stane Žagar in Jože Gre gorčič, organizatorja partizanskega gibanja na Gorenjskem. Odbor OF je imel z njima v oktobru 1941 sestanek, na katerem smo reševali organizacijska vpra šanja in pripravljali načrte za razne akcije in mobilizacijo v narodnoosvobo dilno vojsko. Tako smo bili organizacijsko pripravljeni na razne akcije, ki smo jih izvajali deloma sami. deloma pa skupno s partizani. Zaradi naše aktivnosti je gestapo povečal kontrolo v samem mestu in okoli naše hiše. kamor so za hajali številni sodelavci OF na sestanke. Na enem teh sestankov, ki ga je vodil tovariš Lojze Kebe, smo spet raz pravljali o raznih aktualnih vprašanjih. Med drugim je bilo sklenjeno, naj čimveč tovarišev odide v partizane. Določili smo 20. december za odhod večje skupine, ker smo prav za ta dan predvidevali, da se bo nahajal Cankarjev bataljon v škofjeloških hribih. Tovariš Lojze Kebe je orisal politični položaj in napovedal, da se bo nasilje nad ljudmi okupirane Gorenjske še povečalo. Prav tedaj je namreč nastopil novi gauleiter Rainer. ki je začel izvajati stra šen pritisk na prebivalstvo. Začele so se še številnejše aretacije in streljanje talcev. V načrtu okupatorja je bilo nadaljevanje množičnega izseljevanja Slo vencev iz Gorenjske. Spričo teh dogodkov smo bili vse bolj odločni, da se moramo okupatorju postaviti po robii z orožjem v roki in ga biti na vsakem koraku. Vsak posa meznik je prejel nalogo, da izvrši vse priprave za odhod v partizane. 32 Sredi pospešenih priprav nas je presenetila izdaja. Globoko prepričani, da je po! borbe za naš narod edini izhod za njegovo ohranitev, smo v svoje delo vlagali vse svoje moči, čeprav smo se zavedali, da je maščevanje oku patorja kruto. Bili smo budni, vendar smo zaupali preveč, kot so to pokazali dogodki, ki so se zrvstili kmalu za tem. Začelo se je z aretacijo pri Kavčičevih: zaprli so očeta Janeza ter brata Jožeta in Franceta. V petek, dne 19. decembra 1941 okrog 11. ure dopoldne sva imela v naši stranski gostilniški sobi razgovor s tovarišem Justinom Dolinarjem. članom KP in delavcem v tovarni »Sešir«. Pogovarjala sva se o zadnjih pripravah za odhod večje skupine v partizane. Iznenada je skupina osmih gestapovcev obkolila hišo. Štirje gestapovci so zastražili vzhodno in južno stran, ki sta bili obrnjeni na cesto, štirje pa so prihrumeli v gostilniški prostor. Tam je bil ob tem času Jože Kavčič s sinom v naroejti. Eden izmed gestapovcev ga je vpra šal, če sta Jože in Pavle Kavčič doma. Jože mu je odrezavo odgovoril, da ju ni. V tem trenutku pa je Jože spoznal med gestapovci Antona Sturcha, bivšega trgovca iz Reteč. ki je namignil Nemcu, češ da je on iskani. Jože je takoj spre videl: eden izmed izdajalcev je tu. Tu res je gestapovec takoj stopil k njemu in ga aretiral. Aretirani Jože pa je brž pomislil na to. kako naj. obvesti naju z Dolinar jem v sosednji sobi. Vedel je, da bi najina aretacija pomenila i»e samo izgubo tmjinih življenj, ampak bi veliko škodovala našemu gibanju. Pogled na eno letnega sina. ki ga je držal v naročju, mu je v trenutku porodil načrt: pro.sil je gestapovca. da bi smel odnesti otroka ženi v kuhinjo. Gestapovec mu je dovolil in šel za njim. Ko sta stopila v kuhinjo, sta se Jože in žena Francka srečala z očmi. Francka je prestregla možev namig proti sosednji sobi in v hipu je razumela, da je treba mene in tovariša Dolinarja opozoriti. Namesto da bi vzela možu otroka iz rok, se je bliskovito obrnila in planila iz kuhinje. Gestapovec ni niti slutil odločne in nagle borbe za življenje, kajti Francka se je čez nekaj treitutkov vrnila v kuhinjo in vzela možu iz rok sina. Medtem je bila že opravila svojo dolžnost. V stranski gostilniški sobi je namreč hitro zaprla vrata za seboj in se naslonila nanje, za vsak primer, če bi ji gestapovec sledil. Vsa bleda in smrtno resna je bolj z očmi kot z usti izpregovorila edino besedo: »Izgini!« Mislim, da nisem razumel besede, ampak samo pogled. Shitil sem, kaj se dogaja. V trenutku sem skočil k oknu. ga odprl in se pognal na vrt. Šele pozneje mi je postalo jasno, kako ttsodna bi bila vsaka sekunda obotavljanja. Tovariš Justin Dolinar je po mojem skokti skozi okno odšel nekoliko raz burjen v prvo sobo. Gestapovec ga je takoj obstil z vprašanji, kaj dela tu. kje je zaposlen, zakaj ui na delu itd. Odgovoril mu je. da je na bolniškem dopustu in da je prišel v gostilno samo na kozarček vina. Po kratkem zasliševanju je plačal vino in hitro odšel proti domu. Druga skupina štirih gestapovcev je hkrati obkolila kakih 100 m odda ljeno hišo. kjer sta imela oče in brat Peter kleparsko in ključavničarsko de lavnico. V delavnici sta bila v tem času vsak pri svojem delu oče in brat France. Petra ni bilo tam. Oče je popravljal posodo. France pa je pri brusil nem stroju brusil žico za španske jezdece, ki jih je nameravala mladinska organizacija nastaviti po cestali za sabotažne akcije proti netnškim avto mobilom. Prvi gestapovec je vstopil v delavnico pri vhodu s ceste iii tedaj, ko je začel spraševati očeta za sinova Pavleta in Petra, je France sktišal pobegniti 3 Loški razgledi 33 skozi vrata na dvorišče. Beg mu je preprečil drugi gestapovec, oborožen z brzostrelko, ki je v istem trenutku odprl vrata z dvoriščne strani in pritisnil na kljuko istih vrat, skozi katera je f ranče nameraval pobegniti. — >Hande hoch!« in France je bil areiiian. Potem so gestapovci temeljito preiskali obe hiši. Med diugim so našli tudi pripravljene nahrbtnike za Jožeta, Petra in Franceta, natrpane z naj nujnejšo opremo za partizane. Gestapovci so Jožeta in Franceta odpeljali na gestapo; nositi sta morala napolnjene nahrbtnike. Po odložitvi nahrbtnikov so ju po kratki osebni preiskavi odvedli v zapor. Dve uri nato so ju začeli za sliševati, kar je trajalo vse popoldne. Nenavadno je bilo to. da so po Jožetovi aretaciji aretirali tudi mesarja Joška Jesiha iz Škofje Loke, ki je bil stalen gost naše gostilne in je prav v tem oasu prišel A- gostilno. Vedeli smo. da mesar Jesih ni povezan z narodnoosvobodilnim gibanjem in je bila njegova aretacija samo pesek v oči. Očetu pa so zagrozili, da bodo aretirali tudi njega, če se ne bosta sinova Peter in Pavde javila gestapu v roku ene ure. Ker naju s Petrom ni bilo domov, so gestapovci očeta okrog 15. ure res odpeljali v zapor. Brat Peter je bil v času aretacije zdoma. Delal je na stavbah na Trati. Po 12. uri se je vračal domov h kosilu. Na poti proti domu ga je na Studencu pri Jesenkovem mostu počakal sosed, kovač Ivan Pokorn. po domače Biček. in ga obvestil o aretaciji bratov. Opozoril ga je, naj ne hodi domov, ker ga tam čakajo gestapovci. Ti so še do noči stražili okrog obeh hiš. Peter se je obrnil, odšel proti Suhi in se oglasil pri kmetu Žargarju, ki ga je napotil naprej k Tičku v Hosto. Ko sem srečno ušel aretaciji in se znašel na vrtu zunaj hiše, sem z blisko vitim skokom preskočil dva metra visoki zid, kar mi kot telovadcu ni delalo težav. Za tem zidom sem se počutil varneje. Trenutek sem postal, zbral misli, nato pa zbežal proti Primoževi žagi. Tu sem izza klavniške ograje opazoval položaj okrog doma. Hote] sem namreč priti do sosednje šnpe, kjer sem imel skrito pištolo, bombe in municijo. Hiša je bila ves čas pod stražo gestapa, zato bi bila pot do šupe preveč tvegana in sem moral to misel opustiti. Od žage sem potem pohitel v lokal pečarja Martina Homana na Mestni trg: ta je bil v Homanovi hiši ter oddaljen od sedeža gestapa manj kot sto metrov. Tu sem imel skrite precej propagandne literature in razne zapiske, tudi z imeni sodelavcev OF. Prosil sem tovarišico Ano Homan. naj vse gradivo spravi na varno mesto. V nekaj besedah sem ji obrazložil, da bežim pred aretacijo in ji povedal smer svoje nadaljnje poti. Malce neprevidno in nevarno je bilo. da sem se po vsem tem še zadrževal kakih dvajset minut pri brivcu Koritniku na precej prometni točki ob Kapucinskem mostu. Komaj sem se vsedel na stol, da bi me brivec obril, je pritekel v lokal Tone Kovačič. vajenec pri bratu Petru, in mi prinesel sporočilo sestre Mare. naj bežim. Brivca T^ojzeta Krelja iz Stare Loke sem prosil, naj malo pohiti. Po končanem britju sem bežal čez Kapucinski most. mimo Balanta, Stemarij in po ozki poti naprej do Grego- rinove hiše poleg vojašnice, od tod pa po cesti do Plevnc. Tu sta me zagledala Oto Ravnikar in Zane Huniar: močno zaskrbljena sta me tudi ta dva opo zorila, naj bežim, ker da me iščejo gestapovci. Pohitel sem po spodnji poti mimo Plevne in Špana na Suhi do kmeta Zargarja. Njemu sem na kratko raz ložil, kaj se je zgodilo in mu povedal, da me sodelavci najdejo pri Jaku Žit niku, po domače Tičku. v Hosti. Ni še minilo pol ure. ko je prišel k Tičku brat Peter, kmalu za njima pa še Justin Dolinar in Jaka Pintar, sekretar partijske celice v tovarni »Šešir« 34 Ta dva sta prišla do lloste po stezi ob desnem bregu Sore. Slednji je pri povedoval o preplahu med delavci v tovarni ter da jih je v strahu pred are tacijo več zapustilo delo in zbežalo iz tovarne. Preplah je bil tudi med ostalimi občani. Malo kasneje je prišla do lička še učiteljica Draguša Potočnik. Ker smo bili zbrani skoraj vsi člani odbora OF. smo začeli razpravljati o novo nastalem položaju v Škofji Loki in o organizaciji OF. Soglasno smo sprejeli sklep o takojšnjem odhodu vseh za to že pripravljenih tovarišev v Cankarjev bataljon. Zvezo z bataljonom smo imeli že nekaj dni. ker se je bataljon prav tedaj nahajal na Presečju, oddaljenem dobre tri ure od Škofje Loke. Opozoril sem vse, naj bodo previdni, da ne l)i prišlo še do kake aretacije in jim povedal o tovarišu Janku Berniku, ki sem mu dal zvezo z bataljonom prejšnji dan, 18. decembra. Janko se je ta dan, preden je odšel na zvezo k Dobravcu in v bataljon, ustavljal v gostilnah ter se javno poslavljal od svojih znancev, češ »danes grem v hribe k partizanom«. Na srečo ni naletel na izdajalca. Verjetno je to prišlo tudi do gestapovskih ušes, da so pohiteli z našo aretacijo. Na sestanku smo se dogovorili za kraj in čas odhoda prve skupine. Ta naj bi se zbrala še isti dan zvečer med 18. in 19. uro v bližini Dobravca v Puštalu. Na slednji dan. 20. decembra ob istem času. naj bi se na istem mestu zbrala clruga skupina. Tovariša* Justin Dolinar in Jakob Pintar sta imela nalogo, da ob vestita vse prizadete tovariše, naj se pripravijo za odhod in pridejo pravo časno na zbirno mesto. Proti večeru sva s Petrom odšla na dogovorjeno zvezo pri Dobravcu, kjer sva se sešla s tovarišem Justinom Dolinarjem. Tu sva dobila še nahrbtnike in sporočilo od sestre Tončke, da je gestapo zasliševal Jožeta in Franceta. Vsi trije smo krenili nato okrog 19. tire proti Ožboltu in se ustavili pri kmetu Janšču. Ta nam je postregel s toplim mlekom in žganci. Ker smo se v živah nem razgovoru zakasnili, smo prosili za prenočišče. Zjutraj zgodaj pa smo krenili naprej do bataljona. Prav težko smo že vsi trije čakali snidenja s par tizani. Ko smo prispeli do Presečja, nas je zaustavila partizanska straža. Po krajšem pojasnjevanju in pozdravu: -»V boj — za svobodo!« nam je straža dovolila nadaljevati pot do bataljona, ki je logoroval na hribu nad Presečjem in na kmetiji Presečje. Naše razpoloženje in navdušenje je raslo od trenutka do trenutka, ko smo se srečavali z junaškimi borci. Takoj po prihodu sem se javil v štabu bataljona tovarišema Stanetu Ža garju in Jožetu Gregorčiču. Poročal sem o aretaciji aktivistov v Škofji Loki in o prihodu novih borcev iz Škofje Loke. Predlagal sem štabu, da bi izvedli akcijo na zapore v Škofji Loki in osvobodili zapornike. Tovariša Žagar in Gregorčič sta se načelno takoj strinjala s predlogom. Ko smo razpravljali o izvedbi akcije, smo morali upoštevati naslednja dejstva: Na razpolago je bilo samo 24 itr za pripravo in za izvedbo akcije, ker so Nemci nameravali politične pripornike odpeljati že čez dva dni, t. j. v pone deljek 22. decembra, v Begtinje. V zaporih je bilo okrog 40 priponiikov. Razen mojih bratov in očeta je bilo zaprtih več aktivistov iz Poljanske in Selške doline in Ivo Vraničar. član odbora OF v Škofji Loki. ki je bil aretiran po odhodu svojega brata Dragota v partizane. Ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi sovražnik zaprte aktiviste pobil! Toda Škofja Loka ima najmočnejšo okupatorsko posadko na Gorenjskem. Vojašnica bivšega planinskega polka je nabita z vojaštvom, poslopje šole je zasedeno s policijskimi enotami, močna žandarmerijska posadka je razporejena na več mestih in poleg tega še številni člani gestapa. Skupno preko 2000 oboroženih sovražnikov. Lega sodnijskega 35 poslopja z zapori je zelo neugodna, saj je oddaljeno od žandarmerijske iu gestapovske poslaje komaj dobrih sto metrov. Pristop k stavbi je mogoč le z Mestnega trga. Spričo tolikšne sovražnikove sile in lege zaporov, bi bila olx)rožena akcija silno tvegana. Treba je bilo najti način, kako bi ljudi rešili čimbolj neopaženo. hitro in z majhnim številom borcev. Vse te ugotovitve so narekovale štabu, da načrt dobro premisli in pre tehta. Porajale so se razne ideje, tovariši so jih pretehtavali. sprejemali, za vračali in znova preudarjaji. čas pa je hitel. Enaindvajseti december je zadnji rok za izvršitev akcije! Ko so bile vse podrobnosti dobro premlete in premišljene, sta se tovariša Žagar in Gregorčič odločila za akcijo s pomočjo »nemške patrole«.Ta »nemška patrola« naj bi šla naravnost v zapore. Načrt je predvideval takole: Dva člana patrole naj bi bila preoblečena v nemške uniforme, tretji pa naj bi predstav ljal ujetega tihotapca. V bližini je bila namreč tako imenovana meja med Italijo in Nemčijo, t. j. med Ljubljansko pokrajino in Gorenjsko, ki je bila priključena k tretjemu Reichu. Štab je imel na razpolago več nemških uni form, ki so bile za|)leiijeiu' prejšnji dan ob akciji na žandarmerijsko postajo v Poljanah. Za uspeh akcije v zapore je bilo potrebno, da vsaj eden od »Nemcev« obvlada nemški jezik. Določitev borcev, ki bodo sestavljali patrolo. je bila odložena za naslednji dan. Po tej odločitvi v štabu sem okrog 16. tire istega dne odšel iz bataljona v Skofjo Loko i)o tovariše, ki so bili pripravljeni za odhod v partizane. Na določenenr mesta so se zbrali Jaka Božnar. Jaka Pintar. Gašper Dolinar. Ivan Franko. Rajko Pipinič. Franc Potočnik in Lovro Šink. Z novimi borci sem še isto noč prispel nazaj v Cankarjev bataljon. Pridrtižil se nam je še aktivist Svetko Kobal. ki pa se je naslednji dan. i. j. v nedeljo dopoldne, vrnil v Loko z nalogo, da s člani mladinske organizacije nadzira vhod na sodišče v času naše akcije. To nadzorstvo je bilo potrebno zaradi večje varnosti za partizane, ki bodo izvrševali akcijo. Y nedeljo, 21. decembra popoldne smo v štabu bataljona nadaljevali z zadnjimi pripravami za akcijo. Treba je bilo izbrati najprimernejše tovariše, ki bodo sestavljali patrolo. Štab se je zavedal, da je treba poslati prekaljene borce in predane člane KP, ki bodo dovolj pogumni, iznajdljivi in priprav ljeni na najtežje in najhujše. Po tem kriteriju se je štab odločil za starega borca Lojzeta Pečnika. doma iz Ljubnega na Gorenjskem. Tovariš Lojze je bil visok, postaven mož. Štab ga je poklical in ga seznanil z akcijo. Lojze je na logo brez obotavljanja sprejel in ])revze] odgovornost za izvedbo akcije. Med ostalimi borci pa je tovariš Gregorčič našel še dva prostovoljca: prvi se je javil Franc Štular-Ilija. doma iz Ljubnega na Gorenjskem, drugi pa Jaka Božnar iz Puštala. ki je šele to noč prišel v bataljon, a je dobro poznal sodišče v Škof ji Loki, kakor tudi mesto samo. Vloge so bile s tem razdeljene: Pečnik je postal »žandarmerijski haupimann«. Štular-llija »žandar«. Božnar pa »tiho tapec«. Mene je štab določil, da patrolo varno pripeljem od bataljona v Škofjo Loko. Vsi smo se začeli pripravljati za težavno nalogo, ki smo jo hoteli najbolje opraviti. Bili smo hkrati ponosni, da je štab prav nam zaupal to veliko od govornost. Tovariša Pečnik in Štular sta takoj začela pomerjati nemške uni forme. Treba se je bilo maskirati tako, da ne bi vzbudili suma ob morebitnem srečanju z Nemci na dolgi poti do zaporov in v samih zaporih. Lojze Pečnik je torej dobil zlikano uniformo žandarmerijskega stotnika, Ilija pa obleko 36 nemškega orožnika. I-ojze je imel lakrat zelo lepo negovano brado in le s težkim srcem .si jo je pustil odrezati. Oba sNemca« sta morala biti skrbno urejena in oblečena, »lihotapca« smo oblekli v nekoliko ponošena oblačila. Uo odhoda >nemSke patrole« so med borci padale na račun preoblečenih Nem cev šaljive opazke, čeprav so bili vsi nekoliko razburjeni spričo težavne in otigovorne akcije, ki se je pričela odvijati. Marsikdo je za hip podvomil v uspeh, zlasti zato. ker je bilo pripravljenih že več takšnih akcij, a niso uspele. Čeprav je bilo tokrat vse posebno skrbno premišljeno in organizirano, nismo mogli predvidevati vseh okoliščin, v katerih bo akcija potekala. Okrog 3. ure popoldne smo odšli vsi štirje iz bataljona. Borci so nam za želeli vso srečo in uspeh. Pot nas je vodila čez Ožbolt. mimo Krtelove doma čije, niinio Janšča. čez Andreja, mimo Župca in Sinka v dolino do Puštala. Patrulja ( aukur,it'\ ffra Ijutaijoiia, ki je 21. decembra 1941 vdrla v sodnijske zapore v Skofji L'iki in osvobodila /aprle akli\iste OV: Lojze Pečnik. |-'rati(- šuilar-llijti in Jaka Božnar Spotoma smo srečavali domačine, ki so nas prestrašeno in hkrati pomilovalno ogledovali, ker so bili prepričani, da Nemci peljejo ujetega domačina. Pot, po kateri smo hodili, je bila tudi običajna pot nemške patrole. ki je patrblirala na področju Škofja Loka—Črni vrh. Bil sem ves čas v skrbeh, da ne bi med potjo naleteli na resnično patrolo. Nevarno je bilo tudi zaradi tega. ker smo morali večji del poti prehoditi ob belem dnevu. Bil je prelep zimski sončni dan, snega čez kolena, gaz pa ozka, tako da se ni dalo hoditi v dvoje. Hodil sem ves čas na čelu skupine, kakih 10—20 m pred njo. da bi v primeru nevarnosti lahko pravočasno opozoril tovariše na umik. če bi se nenadoma pojavila nemška patrola. Y žepu sem ves čas držal dve bombi za morebitno intervencijo. Za menoj je stopal Jaka Božnar, za njim Lojze Pečnik, zadnji pa Franc Štular. Med potjo smo se na pripravnih in varnih mestih ustavljali in se ponovno po.svetovali o akciji. Pred sabo smo imeli en sam cilj: rešiti zapornike. Srca so nam močno bila. zavedali smo se velike tveganosti našega dejanja, vendar, če danes premišljujem o vsem tem, vem. da se niti nismo dovolj zavedali, v kakšno nevarnost gremo. Drug dru gega smo bodrili, ponavljali načrt in se skušali vživeti v položaj, ki bo v kratkem nastal. Skušal sem tovarišem na vse načine opisati in obrazložiti stanje okrog sodišča in v Škofji Loki. Računati smo pač morali tudi na sre čanje z Nemci, a imeli smo srečo, da na poti nismo naleteli na ovire. 37 Ob dogovorjenem času. okoli 18. ure. smo prispeli na določeno mesto v bli žini Dobravca. kjer nas je že čakal Svetko Kobal. Domenili smo se, da bo šel pred patrolo in da se bo na trgu pred sodiščem sklonil in podrgnil po levem podplatu kot znamenje, da je položaj okrog sodišča in na sodišču takšen, da palrola lahko nadaljuje pot. Pred vhodom v zapore jni bosta mladinki Meri Govekar in Marija Jamnik ves dan izmenoma opazovali položaj. Patrola je okrog pol sedmih zvečer krenila od Dobravca proti mestu. Spredaj je v primerni razdalji stopal Svetko Kobal, za njim pa naša trojka. Spremljal sem patrolo v primerni razdalji vse do Spodnjega Karlovca, nakar sem se vrnil, ker so me ljudje v Škofji Loki dobro poznali, gestapo in domači izdajalci pa iskali, zato bi s svojo navzočnostjo pred sodiščem lahko otežkočil delo trojke. Na Puštalovi brvi je mimoidoča ženica zavzdiEnila: »Ježeš no. ježeš no, spet ženejo enega reveža!-; — lo sočutje nam je še povečalo pogum, hkrati pa nas prepričalo, da je patrola dobro maskirana. Pred poslopjem sodišča je mladinka Meri Govekar dala tovarišu Kobalu znamenje, da je položaj na sodišču normalen, on pa je znak posredoval patroli. Malo pred sedmo uro zvečer je skupina vstopila v poslopje sodišča. V Puštalu sem nemirno pogledoval na uro. Napetost v meni se je vedno bolj večala, ker se je bližal odločilni trenutek. Ali bodo uspeli? Da bi vsaj uspeli! Morajo uspeti! Naše delo ne more biti zaman! Tvegana akcija se je tedaj že pričela odvijati z vso naglico. Pri vhodnih vratih, ki jih je patrola nameravala za seboj zakleniti, ni bilo ključa, kot je bilo predvideno. Ze tu je nastopila nepredvidena okoliščina, ki je zahtevala od članov patrole iznajdljivosti. Tovariš Franc Štular-Ilija je moral ostati pri vhodnih vratih, tako da je bil vhod in izhod zavarovan. Tovariša Pečnik in Božnar sta odšla v ječarjevo stanovanje, ki je bilo v drugem nadstropju. V ječarjevem stanovanju sta našla le njegovo ženo. Vprašala sta po možu, pa ju je spremila v prvo nadstropje, kjer je ječar delil večerjo zapornikom. Šli so po hodniku in na levo v razpravno dvorano. Tu jim je prišel nasproti ječar Tomaž Šoštar, visok in močan človek, zvest in vdan sluga okupatorju. >Haupt- mann« Pečnik mu je v nemškem jeziku razložil, da je pripeljal novega pripor- nika, ki je bil ujet nekje v bližini meje. Mimogrede je vprašal: »Was haben Sie drinnen?« in pokazal z roko v smeri zapora. Medtem ko je hotel ječar, kot običajno, preiskati tihotapca, je v istem hipu »hauptmann« naperil vanj brzostrelko in zavpil: »Hiinde hoch!« Tedaj je tudi »tihotapec« izvlekel svojo pištolo in jo naperil proti ječarju. Vsi trije so se pričeli pomikati proti vratom zapora. Ko je stopil ječar med vrata, ga je »hauptnmnn« od zadaj zgrabil za vrat in vzkliknil: »Fantje, svo boda — rešite se!« V tem trenutku se je ječar z vso silo iztrgal iz Pečnikovih rok in ga udaril s težkim ključem po glavi. Začel se je splošen pretep med člani patrole, ječarjem in nekaterimi priporniki. MERI GOVEKAR pripoDeduje o položaju o neposredni bližini zaporov in v mestu med akcijo: Aretacija štirih bratov Kavčičev gestapu ni v celoti uspela. Zato so pretili, da bosta oba zapornika ustreljena, če se druga dva ne javita. To so bili gla sovi, ki -so jih širili Nemci po mestu. 38 Sekretar SKOJ Svetko Kobal je poklical na sestanek Marijo Jamnik in riiem- ter naju obvestil, da se pripravlja načrt za rešitev tovarišev iz zapora in da naj pri tem sodelujeva. \' soboto 20. decembra naju je obvestil, da bo akcija izvedena v nedeljo zvečer okrog sedme ure. Naročil nama je, naj ves dan kontrolirava poslopje sodišča, da bova natančno vedeli, kdo je v poslopju. Razmišljali sva, kako naj bi to storili, da ne bi bilo Nemcem sumljivo. Morali sva imeti pred očmi glavna vhodna vrata v sodišče. Končno sva našli primerno rešitev. V tem času je bil namreč v zaporu tudi Ivo Vraničar. Njegova žena Ančka je stanovala v hiši poleg Žužka, pri Rottenbiichlerju. V nedeljo zjutraj okrog osme ure sva z Marijo potrkali na vrata Ančkinega stanovanja. Po kratkem običajnem pogovoru sva pogledali skozi okno in ugotovili, da imava krasen razgled na poslopje sodišča. Po tej ugotovitvi sva prosili Ančko, če bi lahko ostali pri njej, ker morava nekaj opazovati. Dolg je bil dan in Ančko je vse bolj zanimalo, kaj opazujeva. Rekli sva ji, da gledava na sodnijo. Opoldne sva se z Marijo menjali, toliko da sva šli h kosilu. Popoldne sva stopili na ulico. Vrteli sva se okrog Žužkove slaščičarne in Dagarinove mlekarne, da ne bi izgubili izpred oči vrat sodišča, kajti ravno v teh zadnjih urah sva morali biti nadvse budni. Cas predvidene akcije se je bližal. Napeto sva čakali, kdaj ugledava iz Karlovca prihajajočega Svetka Kobala, kateremu sva morali javiti, če je vse v redu. Stali sva na vogalu Dagarinove mlekarne, gledali v vrata sodišč in po karlovškem klancu. Mislim, da je bila ura sedem in se je ravno končala kino predstava. Po starem loškem običaju se je vse sprehajalo po mestu v smeri od sodišča do Homana in nazaj. Vse je bilo živo in polno ljudi na trgu. Tudi Nemci in gestapovci v civilu so se sprehajali. Najina nervoza je naraščala. Posebno sva se prestrašili, ko sva zagledali na promenadi pred sodiščem šefa gestapa Hiitzlerja, gestapovca Pfeiferja in še enega, a se ne. spominjam, ali je bil Stasnv ali Husser. Prišli so do sodišča, se obrnili in počasi usmerili korak proti mestu . .. prav tedaj pa zagledava Svetka Kobala, kako prihaja po klancu iz Karlovca in že je bil na vogalu Hafnerjeve hiše. Z Marijo sva se pomaknili malo bliže in pokimali z glavo za znak, da je v poslopju vse v redu. Svetko je za hip postal in se prijel z roko za škorenj. Mislim, da je bil to znak partizanom, ki so bili malo za njim. Vse se je zelo naglo odvijalo in ko sva z Marijo naredili nekaj korakov, so gestapovci bili že dalje od Žužkove hiše. Partizani so imeli prosto pot do poslopja. Za tem smo se mi trije odstranili izpred sodišča: z Marijo sva ostali sku paj, Svetko pa je sam šel naprej po trgu. Midve sva prišli do Krone in malo postali. Pri Kroni je bilo vse polno ljudi, tovarna »Šešir« je namreč imela svojo zabavo. Tisti hip pa vidive, kako ljudje s trga hitijo proti sodišču. Ječarjeva žena je vpila skozi okno: »Tomaža so napadli!« Midve sva se pomaknili do Kašinana, da bi videli na gestapo. Gornji del trga je ostal prazen, ker je vse teklo proti sodnji. Z Marijo sva izkoristili praznino in raztresali letake s parolami: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« in »Živela OF«. Takoj za tem so mesto preplavili policisti na motorjih v polni vojni opremi. Šli sva še na Spodnji trg po klancu za cerkvijo in spotoma tro sili letake do lipe. Potem sva odšli do Stricmaua. Tu je bilo nekaj meščanov z raznimi vestmi o akciji: stara Kvedrovka in njena hči Kristina sta pripo- 39 ^ vedovali, kaj se je zgodilo, češ da so vsi zaporniki pobegnili, da je bilo ogromno partizanov in podobno. Poslušali sva, nisva pa mogli izvedeti, ali so se tovariši rešili ali ne. FRANCE KAVCIC-VELJKO pripooeduje kot takratni zapornik o zasliše- oanju na gentapu, o položaju o zaporu in o nadaljnjem poleku akcije: V petek 19. decembra 194-1 okrog 12. ure so naju z bratom Jožetom gesta- povci privedli na sedež geslapa v Škof ji Loki. Nositi sva morala nahrbtnike. ki so jih našli pri hišni preiskavi. .Šef gestapa si je naju dobro ogledal, vendar ob tej priložnosti nisva bila zaslišana. Odpeljali so naju v sodnijske zapore. Skupaj z nama je bil aretiran tudi Joško Jcsih. inesar iz Spodnjega trga. Svoje dni je velja! za poštenjaka. Ko pa je nekaj let pred vojno ovdovel, se je predal pijači, a še posebno, ko se je drugič poročil. Zdaj je že nekaj časa vsak dan prihajal v gostilno k bratu Jožetu na pivo ali brizgancc. Tudi tega dne je prišel in celo kar v copatah. Kot aretirancc naju je spremljal vso pot od hiše do gestapa in potem v zapor. Na vsej tej poti in potem v zaporu je silil vame: »Če boš prej zaslišan, vprašaj no. zakaj so mene pravzaprav zaprli, saj jaz nimam nič zraven.« Zaprli so ga v celico z menoj. Takrat še nisem imel 19 let in tudi nisem poznal vseh mogočih provokatorskih oblik dela. Jesiha pa nisem cenil, zato ker je bil pijanec. Okrog 16. ure so ^ne iz zapora odpeljali na gestapo. Pred sodiščem sem tedaj videl sestro Tončko, ki je opazovala, kaj se z nami zaprtimi dogaja. Z zasliševanjem sta pričela Pfeifer in Kinkelin, gestapovca, ki sta bila znana po svoji surovosti in zagrizenosti. Ko sem vstopil v sobo. sem zagledal prazne nahrbtnike in vso vsebino (toplo perilo, zemljevide, konzerve idr.) raz ložene po mizi, kot da bi mi hoteli reči: »Vse je jasno.« Začela so padati vprašanja: kdo v .Škofji Loki dela za OP. kdo je član odbora, kdaj in kje so bili sestanki OF (za enega izmed sestankov, ki je bil pri nas, so vedeli, da je bil ob 21. uri), kdo je bil na sestanku, kdo je trosil po mestu letake (nekaj so mi jih molili pod nos), kdo jih je pisal (res je bilo nekaj napisanih s črnilom), kdo zbira orožje, kdo daje denarne prispevke. Ce se ne motiju. je bil tolmač pri zasliševanju gestapovec Sturch iz Roteč, ki je tudi sodeloval pri aretaciji. Ničesar niso izvedeli, ničesar niso izvlekli iz mene. Moji negativni odgovori so jih podžgali, da so prav kmalu planili name. Bilo jih je šest in so me podajali drug drugemu, klofutali. boksali, vlekli za lase, ušesa^ tolkli s pištolami in podobno. Potem so mi dali nekaj časa za premislek, češ sedaj je še čas. Čez kakih 15—20 minut so se ponovno pripodili in začeli z vprašanji. Tokrat sta začela dva zlepa. Nekako tako sta govorila: ;>Tvoj brat je pameten, starejši, ima družino, vse nam je lepo povedal. Sedaj povej še ti, kar veš!« Mislil sem: »Če bi vam on kaj povedal, se vam ne bi mudilo zasliševati mene.« dejal sem pa: »Na brata Jožeta se zanesem, ker je poštenjak in kar je povedal, je gotovo res.« Tolmač še ni dobro končal, ko sem jih že nekaj dobil. Toda ponovno so se umirili in začeli zlepa: »Mlad si Se, misli na bodočnost. Poslali te bomo v Nemčijo.v šolo. Nima smisla pomagati tem maloštevilnim banditom. Ce se nam bo zdelo, bomo pripeljali divizijo in vse uničili ... itd.« Bolj sem jih gledal, ko poslušal. Mar me imajo za naivnega otroka? Naj le. do konca bom zdržal! 40 Ker njihove lepe besede niso padle na plodna ila. je bilo potrpljenja konec. Kot hijene na svoj plen, so skočili name, me položili na mizo in začeli. Pretepali so me s kolom in žilavko. Od glave do peta, kamor je padlo. Sprva sem še slišal njihovo vpitje in vprašanja, če bom govoril, potem je samo pa dalo. Kasneje sem se znašel na hodniku pri lijaku, moker, ker so me oblivali z vodo. Gestapovec me je pripeljal nazaj v zapor. Komaj sem se vsedel na pograd, se mi je prilepil Jesih. »Povej no, si res mislil v partizane?« mi je dejal. Nič mu nisem odgovoril. Že med zaslišanjem sem se bil spomnil nanj. Pomislil sem. če bi res vprašal, zakaj je jesih zaprt, a bi s tem potrdil, da sva z bratom zaprta »po pravici«, on pa da je zaprt xpo krivici«. Jesih potem ni več silil vame: drugo jutro so ga izpustili. Mislil sem na brata Jožeta, ki je bil pred menoj na gestapu. Kako je bilo z njim? Rad bi mu povedal, kako sem prestal preizkušnjo, kaj vse so me izpraševali. Toda bil je zaprt v sobi v prvem imdstropju. jaz pa \ pritličju. Poleg obeh sob sta bili v pritličju iti nadstropju še po dve jetniški celici. Drugi dan. v soboto, sva se z Jožetom srečala pri >kosilu« na hodniku pred celicami v prvem nadstropju. Nekaj s pogledi, nekaj z besedami sva se dogovorila. Bil je pretepen kot jaz. Povedal nič. Oba sva bila zadovoljna, ker sva dobro prestala preizkušnjo. Zvedela sva tudi že za aretacijo očeta. Po mla dem zaporniku, ki je vsak dan odhajal na razna dela iz poslopja sodnije, je dobil Jože od sestre Tončke sporočilo, da sta brata Pavle in Peter ušla. Popoldne sem se pogovarjal s starim Narigarjem iz Črnega vrha. Njegov sin je ustrelil Nemca in pobegnil iz hiše. Stari je bil hitdo pretepen, težko je dihal. Nad njim so maščevali smrt enega svojih. Bolela ga je v prsih, težko se je premikal. Pridrsal je do mojega ležišča. Videl sem, da sem vzbudil v njem zaupanje. Prav potiho me je vprašal: »Kako bi človek pobegnil iz te luknje?« in dodal, da bi z zadnjimi silami odšel do doma, kjer bi rad umrl. Kaj naj bi mu bil odgovoril? Pretreslo me je njegovo stanje in njegova neuteSljiva želja po domu. Da bi mu vlil vsaj malo upanja, sem mu dejal, naj spremlja vsak moj korak in naj napravi isto kot jaz, ko se bo ponudila prva priložnost. Nikoli ne bom pozabil njegovega izntučenega obraza, skriv- Ijenega telesa in težkega dihanja. Sam sem se to popoldne predal razmišljanju. Kot valovi ob skale so butale vame misli na beg in misli na smrt. Po tistem zasliševanju nisem mogel pri čakovati drugega kot streljanje. Poizkušal sem najti kakšno rešitev. Nobena se mi ni zdela dobra. Postajal sem nervozen in nestrpen. Zelcl sem, da bi bilo čakanje čim krajše. Najbolj me je morila misel, zakaj mora človek umreti že na pragu svojega življenja, brez možnosti za obrambo, privezan, ko mu niti še ni uspelo koristiti svoji družini, kraju in domovini. A ko sem pomislil na prijatelje in znance, sem se zavedel, da moja žrtev le ne bi bila zanmn. Se bolj bodo sovražili te nemške fašiste! Popoldne sem govoril z očetom. Zaprli so ga v sosednjo celico. Dejal je, da so ga zaprli kmalu za nama. Kot telefon sva uporabljala dimnik v steni, ki naju je ločila. Oče Se ni bil zaslišan. Izvedel sem. da je z njim zaprt neki pod- oficir Avstrijec, obsojen na 5 let zapora, ker je sramotil fiihrerja. Povedal sem očetu, da sva bila oba z bratom zaslišana in da nisva ničesar povedala. Zvečer, pri »večerji«, me je navdušil Jožetov optimizem. Dejal mi je, da bo ponoči ležal obut. Sestri Tončki je poslal sporočilo, da čakamo na akcijo od zunaj. Ječar naju je že drugič nadrl. Morala sva ubogati in končati. 41 Pred spanjem smo v sobi malo poklepetali. Dva zapornika sta povedala, da ne bo prvič, ko bosta v zaporu prebila zimo. »Tu je hrana, ni premrzlo in upava, da se bo tudi tokrat srečno izteklo.«- Za vojni čas se mi ta njun sistem ni zdel primeren. Nekaj zapornikov je bilo iz Selške, nekaj iz Poljanske do line, iz mesla nobenega, tako da jih nisem poznal. Bili so vsi starejši od mene. V pogovoru sem ugotovil, da so odobravali akcije partizanov, bili zadovoljni z uspehom v Rovtah in s požigom mostu na Praprotnem. Naslednji dan. v nedeljo, je bilo lepo vreme. To je dobro vplivalo na naše razpoloženje, ne glede na neznano usodo, ki nas je čakala. Opoldne nam je ječar odprl. Odšli smo iz pritličja v nadstropje, kjer smo običajno jedli. Na hodniku, na mizi pri vratih ob razpravni dvorani, je stal velik lonec, iz ka terega nam je ječar delil hrano. Z bratom jožetom sva se postavila bolj na konec vrste, da bi lahko pogledala skozi okno in izmenjala nekaj besed. Pred poslopjem sodišča se je tedaj smukal Franc Kovačič. vajenec pri bratu Petru, ki naju je takoj opazil, se obrnil in izginil. Čez nekaj minut se je pod oknom pojavil Jože Pehar. Obrnjen v okno je večkrat odprl usta. I isto, kar je javljal, se je ujemalo s tistim, kar sem želel — razbral sem: »Zvečer!<' Od tega trenutka dalje mi je srce hitreje bilo. Brž sem novico posredoval Jožetu, KI je medtem že stopil v vrsto. Kmalu smo bili vsi spet v svojih pro storih. Približno eno uro po kosilu se je pojavil v naši sobi ječar. S seboj je pri peljal Iva Vraničarja iz zgornje sobe. ki je bil po poklicu frizer, da bi nas ostrigel. Ječar pa se je proti svoji navadi zaklepetal. Povedal nam je. da praznuje ta dan svoj god in nadaljeval: >Na ta dan sem bil v Rusiji ranjen. V revoluciji sem se boril na strani belogardistov in na ta dan mi je umrla prva žena. Res. ta dan je za mene zelo pomemben in nepozaben!« — No. sem si mislil, še nekaj boš doživel na dan svojega godu in če boš ))reživel tudi to, poiem bo dan tvojega godu za tebe res nepozaben. Ko nas je ječar zapuščal, je bil zelo zadovoljen sam s seboj. Ivo je začel s striženjem. Drugi ali tretji sem bil na vrsti. Med striženjem sva imela priložnost za pogovor. Ivo je bil član prvega odbora OF v Škofji Loki in je spadal v vrsto prvih škofjeloških aktivistov. Njegov brat Drago je odšel v partizane že 7. decembra 1941. Povedal sem Ivu. da bo zvečer akcija na zapore. To je že vedel, govorila sta z Jožetom. Dejal sem mu, da bi bilo dobro, obvestiti o tem še druge, za katere ve. da so zanesljivi. 1 ega pa ni mogel storiti, ker je bil do večerje v naši sobi. poznal je pa dva ali tri v zgornji sobi, kjer je bil zaprt. Vprašal sem ga, če bo bežal. Dejal je, da mu je zelo hudo, ker ne ve, kaj naj bi napravil. »Ce zbežim, bosta trpela žena in otrok.« Ivo je bil šele kratek čas oženjen in je bil silno navezan na družino. Svetoval sem mu, naj se odloči za beg. Po tem razgovoru sem premišljeval, komu naj še povem o napovedani akciji. Težko mi je bilo, ker zapornikov nisem poznal. Bili smo premalo sku paj, da bi spoznal značaje. Da ne bi z neprevidnostjo akcije onemogočil ali celo povzročil žrtev, sem se odločil, da bom pozval vse k begu med akcijo. Računal sem s tem, da se bodo vsi, ki so kakorkoli povezani z narodnoosvo bodilnim gibanjem, v trenutku odločili in pobegnili. To popoldne je bilo dolgo. Sprehajal sem se po sobi in popeval. Nisem vzdržal pri miru. V temi sem sedel k staremu Narigarju in mu prišepnil: »Morda se bo najina želja res tiresničila. in to hitro!« Besed se je prvi hip 42 razveselil, poleni pa je podvomil, češ saj to ni mogoče. Imel sem vtis, da je dvomil tudi v svoje telesne moči. Ko smo presedeli že lep čas v temi. so se končno zaslišali koraki. V sobi je zasvetila luč. Ječar jo je prižgal zunaj, zavrtel ključ, odrinil zapahe, vstopil in nas pozval k večerji. \'si so hitro stopili za njim. Jaz sem počakal, da bi govoril z očetom. Sto pil sem na hodnik, odprl okence pri očetovi celici in ga poklical. Bila je pri ložnost za pogovor, le časa ni bilo dosti. Povedal sem očetu Jožetov in svoj namen. Dejal mi je: hf pojdita, name se nikar ne ozirajta. Pripravljen sem na najhujše, zime in naporov v hribih pa ne bi zdržal.« Poslovila sva se v pri tajenem strahu, da ne bi bil to najin zadnji pogovor. Oče tove besede so mi šle po glavi, ko sem se obuval. Hudo tiii je bilo zaradi njega. Eden izmed zapornikov se je tedaj že vrnil od večerje in pripoiHTiil: »Saj se ne izplača obuvati za skodelico kave.« Preden sem mu utegtiil odgovoriti, je v nadstropju .že nastal trušč. Začni sem vzklik: »Fantje — svoboda, bežite! <' Sedaj ali nikoli, sem po mislil, zaklical sobesedniku. naj beži in se pognal po stopnicah proti prvemu nadstropju. Na stopnicah pa me je skoraj podrla skupina 6—7 zapornikov, ki so od prizorišča borbe tekli nazaj v svoj zapor. Zaman sem kričal, naj bežijo ven. Že s stopnic sem ocenil, kaj se dogaja. Nemški žandar-ofieir je ponovil klic: »Fantje, svoboda!« Tedaj ga je na ječarjev poziv napadla skupina zapornikov. Bilo je jasno, da je »žandar« partizan, zaporniki pa zaslepljenci ali provokatorji. Brat Jože je imel polne roke dela. Potem ko je dvakrat odtrgal od okna ječarjcvo ženo, ki je kričala na mestni trg: »Komunisti so tu! Na pomoč!« in hitel zapirati okna. je ])omagal »žandarju«, da se je rešil napadalcev. Ječarja se je lotil širokopleč zagorel mladenič, ga dobro premikastil in porinil v kot razpravne dvorane, kjer je občepel. V »žaiidarja« pa se je pognal še eden izmed močnejših zapornikov in ga tako udaril s čevljem po glavi, da mu je padla z glave sicer premajhna kapa. Čeprav je bil oborožen z brzostrelko, s pištolo in z bombami, ni streljal, da ne bi ranil zapornikov iu da ne bi povzročil hrupa in prihoda oboroženih Nemcev. Po »žandarjevem« zgledu sem začel pozivati zapornike k begu in dopo vedovati, da so nas prišli partizani osvoboditi. Odrinil sem še dva zapornika ali tri od »žandarja«. potem pa odhitel iz hodnika proti razpravTii dvorani. Dva zapornika sta mi sledila do tja. Razpravna dvorana se je že napolnila. Prihiteli so radovedneži, sprehajalci s trga, tudi neoboroženi nemški vojaki, ki so imeli le pasove in bajonete. Ti so bili zbegani in niso vedeli, kaj se v za porih pravzaprav dogaja. Od vseh ljudi, ki sem jih opazil, se spominjam le trgovskega pomočnika pri železninarju Potočniku. Poslopje predvojnega sodišča v Skofji Loki 43 \ razpraviii dvorani sem videl, da se je začel ^žmidar« zadenjsko umikati: z naperjeno brzostrelko je počasi stopal proti izhodu. Ko sem se v gneči, ki je pripomogla k še večji zmedi, prerinil skozi razpravno dvorano, sem tekel po zunanjih stopnicah. Tu so me hoteli zadržati trije neoboroženi nemški vojaki. Iztrgal sem se jim in hitro stopil mimo vojaka ob glavnih sodiščnih vratih. Bil je dobro oborožen. Imel je puško z bajonetom, pištolo in bombe. Ni me za ustavil, kakor prejšnji trije: tako sem uganil, da je pred menoj partizan. Dobro sem si zapomnil njegove velike oči ter resen in prijazen obraz. Pred sodnijo je svetila luč. Y polkrogu pred poslopjem je stalo polno ljudi in tudi uniforme je bilo opaziti med njimi. Pri glavnih vratih se nisem ustavil niti za trenutek. A kam sedaj? Po Grabnu? V Karlovec? Ne! — Proti Železnim vratom! Skočil sem mimo Šteficovega okna, ob zidu, po kamnitih stopjiicah. Po mislil sem na nemško stražo na vrhu pri vratih, zato sem se na polovici poti pognal čez lesen plot na Jeralov vrt. Tu sem se ustavil in se šele zdaj dobro zavedel, da sem ušel smrti, da sem svoboden in da se bom lahko boril in ma ščeval. Mraza sploh nisem občutil, od razburjenja mi je bilo še prevroče. Nebo je bilo čisto jasno in luna je svetila, kot da bi bila sonce. Globoko sem zajel sapo in pritajeno dihanje je postalo spet normalno. Zavezal sem čevlje, ker tega v zaporu nisem utegnil, in nadaljeval pot. .Sel sem mimo Kržajuša, skozi zgornji in spodnji Kfl.rlovec. čez Puštalsko brv. mimo PuStalskega gradu in Ožboltove domačije proti Sovodnju. kjer sem prebredel vodo. Prav ko sem bil sredi vode. sem videl, da so se v naši delavnici prižgale luči. Gestapovci so nas prišli iskat na dom. Kako so pametni! tlitel sem naprej proti Suhi. ker sem upal, da bom tam dobil zvezo s par tizani. Pri Plauinovem kozolcu na Suhi sem srečal sosedo Šobrovo. ki se je ob tej tiri kot običajno vračala z mlekom domov. Ustavil sem se pri kmetu Slugu. Dali so mi perilo, ker sem bil moker, in toplo kavo. Sosed Zargar, ki je prišel, pa mi je dal zvezo: »K Tičku.« je dejal. Pri Tičku v Ilosti je bilo toplo v sobi. Lepo. domače razpoloženje. Onadva sta kramljala na peči. :>Ce boš šel k Sinku pri Andreju, bo kar prav.« je dejal gospodar. Ko sem hitel v hrib. me je spremljala domačno.st, ki sem jo pravkar vndel. Kot nalašč, sem si mislil, da bom obdržal v spominu prijeten dom, sedaj, ko se, kdo ve za koliko časa. poslavljam od njega! Spustil sem se z vrha Stena proti Dobravcu, a nad hišo pri kozolcih sem zaslišal žvižganje. Malo sem postal, ker pa nisem opazil nič posebnega, sem nadaljeval pot proti Andreju. Vso pot me je težila misel na očeta, ki je ostal v zaporu. Tudi njegove besede: »Ne skrbite zame, da bi le vidva srečno ušla!« me niso pomirile. Spomnil sem se tudi Nnrigarja. Kaj je z njim? .Je višel ali ne? 1 Med pretepom ga nisem videl nikjer. Tudi za brata Jožeta in za Iva Vrani- čarja ne vem. kaj je z njima. Jožeta sem' videl. upam. da se je pravočasno umaknil. Iva nisem opazil. Pri Andreju se je oglasil prvi pes. za njim drugi. Stopil sem v Sinkovo hišo. Tu so bili »žandar«. »vojak« izpred sodnijskih vrat in širokopleči ne znanec iz razpravne dvorane. Navdušeni in ganjeni smo se objeli in hiteli obnavljati svoja doživetja. »Žandarju« je bilo hitro jasno, je pripovedoval, kakšna je situacija v za porih. Strelnega orožja ni hotel uporabiti, da ne bi prezgodaj prišli Netnci in da ne bi ranil kakega zapornika. Po nekaj minutah borbe in po nekaj pozivih 44 zapornikom, naj bežijo, je ugotovil, da vsi ne bodo bežali. Sklepal je, da .so imeli vsi tisti, ki so hoteli bežati, dovolj priložnosti za beg. Zato se je začel umikati tudi sam in je srečno prišel iz sodnije. Mimo njega pa so hiteli v nad stropje nemški vojaki, ki so ga vsi strumno in disciplinirano pozdravljali, ker je imel na sebi oficirsko uniformo. Tudi na cesti se je umikal zadenjsko z na peto brzostrelko — za vsak primer. Nihče se mu ni približal, še manj ga je kdo poskušal ustaviti. Prišel je srečno do Dobravca. kjer je bila javka in kjer ga je čakal brat Pavle. Nekoliko pozneje je zapustil glavna sodnijska vrata tudi »vojak«. Pri umiku ni našel prave poti iz mesta. Hodil je s puško na rami (bajonet na puški) nekaj časa po bližnjih cestah in srečal nemško patrolo. ki jih je bilo že vse mesto polno. Postajal je nervozen. Odločil se je in vprašal deklico, ki je šla ravno mimo: >Punčka, kje je pot k Dobravcu?« Pokazala mu je pravo pot in čez deset minut je bil že tam. Ta »nemški vojak« ni znal besedice nemškega jezika, z Nemci se ni mogel pogovarjati. Sicer tega namena ttidi ni imel. zato pa je bil za vsak primer dobro oborožen. Zadnji se je tiniaknil iz sodnijskega poslopja »tihotapec«, to je bil široko- pleči neznanec, ki je stopal počasi s pipo v ustih in s pištolo in bombami v žepih. Orožja tudi on ni uporabil. Pri umiku ni naletel na nobeno oviro. Šel je mirno mimo ljudi in prišel na dogovorjeno mesto. Ker je bil doma iz Pušfala oziroma iz Hrastniške grape, je poznal vsako uličico v predmestju, zato je bil hladnokrven. Vsi trije so se čudili zapornikom, da niso izkoristili tistih nekaj minut in zbežali. Do mojega prihoda so bili celo prepričani, da so vsi ostali v zaporih. Bili so zadovoljni, da so imeli pred seboj vsaj enega in da je s tem skromno poplačan njihov trud in pripravljenost, da za uspeh akcije žrtvujejo tudi življenje. V bataljon se le ne bodo vrnili praznih rok. Pri tej akciji pa se je pokazalo, da so imeli Nemci v zaporu tudi svoje ljudi. t. j. provokatorje. ki so na ječarjev poziv stopili v akcijo. Napada od strani zapornikov ni nihče pričakoval. Pasji lajež je najavil še nekoga. V hišo je stopil brat Pavle, natovorjen z dvema vrečama. On mi je bil žvižgal blizu Dobravca. Počakal je v dolini zaradi informacij, vendar ni mogel zvedeti nič določenega. Za usodo brata Jožeta. Iva Vraničarja in ostalih ni še nihče vedel. Natovoril sem svoj prvi partizanski tovor, eno Pavletovih vreč. Pred pol nočjo smo bili že v bataljonu pri Presečniku. Javili smo se v štabu in poročali o akciji. Ponoči smo v hlevu nadaljevali pogovor med borci, posebno potem, ko se je vrnila večja skupina iz akcije. Bili so na Osojah in prinesli dragocene kože srebrnih lisic, za katere je OF v Ljubljani dobila velike vsote denarja. To noč sem se srečal z bratom Petrom in s prijatelji Rajkom, Jankom, Justi nom, Jakom, Gašperjem, z vsemi, ki so po aretaciji v Škofji Loki odšli v ba taljon. Tovariši so imeli za seboj že prvo akcijo, prve straže, prve patrole, prve izkušnje partizanskega življenja. Naslednji dan je prišlo v štab bataljona sporočilo, da trije tovariši iščejo zvezo s Cankarjevim bataljonom in da so v neki bajti blizu Osovuika. Tovariša Stane Žagar in Jože Gregorčič sta poslala še isti dan brata Pavleta na pot z nalogo, da pride do njih in jim omogoči prikljtičitev k bataljonu. Pri bajti pod Osovnikom je Pavle tedaj dobil Draga Vraničarja, Franca Mačka in brata Jožeta. Torej je tudi Jože ušel iz zaporov! Svoj beg je opisal takole: 45 iKo sem se znašel v samih nogavicah pred poslopjem smlišča in \i(lel množico ljudi, sem tekel po Grabnu. Spodaj pod klancem me je dohitel iii zaustavil nemški carinik. Ni bilo časa za rvauje, zalo sem ga z močnim udar cem položil v sneg in tekel naprej. Pot me je vodila mimo Bodlerja, Petrove delavnice, čez .Studenec, skozi Suho v Piingeri h Kaianoviin. lu sem nekatere enote stare jugoslovanske vojske. Obstajali pa so tudi drugi objektivni pogoji za še večjo aktivizacijo tam kajšnjega prebivalstva. Takrat so namreč poleg glavnih industrijskih središč kazali vedno večjo borbeno aktivnost tudi mali kmetje, obrtniki in drugi, ki so trepetali pred nemškini terorjem, predvsem pa pred preselitvijo z rodne svoje grude. Usmerili smo se proti Srednji vasi v Poljanski dolini. Ko smo prispeli do ceste Poljane—Gorenja vas, smo nenadoma zagledali iz smeri Poljan žaro mete avtomobilov, polnih nemških vojakov. Prepričani smo bili, da so nas hoteli Nemci zaradi akcije v Rovtah najiasti. Z zadovoljstvom smo se posme- hovali. ker smo se jim tako spretno izmaknili. Brž ko so kamioni odšli, smo že nadaljevali pot čez cesto proti Žabji vasi in navzgor v A^inharje. Tu smo dobili zvezo z Brdarjevim Pavletom in preko njega s terensko organizacijo, ta pa nas je povezala z Maksom Kmieljem. ki je bil takrat sekretar rajonskega komiteja KPS Škofja Loka. Brdarjev Pavle nam je ])ovedal. da je na Polhovcii četa ])artizanov. ki je baje prišla iz Polhograjskih dolomitov. Bataljon je takoj krenil v to smer in proti večeru 14. decembra smo že prispeli na Polhovec, oziroma vzpostavili zvezo s to četo. LTgotovili smo. da so to borci Kranjske in Tržiške čete, kakor tudi borci čet bivšega Kamniškega bataljona, ki so bile v njegovem sestavu 46 v leiu l^l- Utaborili smo se pri kmetu Presečniku. Tja je 18. ali 19. decembra prišel tudi Staue Žagar, ki ga je zadnje dui novembra pozval (klavni štab T Ljubljano, da poroča o položaju na Gorenjskem. Med prebivalci Poljanske doline, kamor smo prišli, je vladalo zelo dobro politično razpoloženje in pripravljenost na odpor proti nemškemu okupa torju. Baiaijonsko poveljstvo je [)ričelo skupno s Stanetoni Žagarjem. Lojzetom Kebetom. ki je prišel s terena, in političnim vodstvom Poljanske doline v osebi Maksa Krmelja takoj pripravljati razne akcije, povezane s pripravami za množično mobilizacijo v partizane. Zavest, da posedujejo orožje, je pri pre bivalcih Poljanske doline še bolj dvignila razpoloženje in pripravljenost za boj. Na vse to pa so prav gotovo zelo vplivale tudi uspešne akcije, ki jih je y prctečenih dneh decembra opravil Cankarjev bataljon, posebno pa še akcija v RoTtah v Selški dolini, za kar je kasneje lO OF odlikoval bataljon s slo vensko partizansko zastavo. Prvo večjo akcijo v Poljanski dolini pa je izvedel partizanski vod Franca Bička. ^drl je na žandarmerijsko postajo v Poljaimli in zaplenil precej orožja, miinicije, kakor tudi druge opreme. Partizani so takrat odiu-sli tudi nekaj nemških vojaških uniform. Dne 18. decembra, kakor nam je prvi sporočil Pavle Kavčič, ki je takrat vstopil v partizane, je vdrlo osem gcstapovcev v Mišničarjevo hišo v- Škofji Loki in aretiralo dva brata Kavčiča. Pavle Kavčič se je izognil aretaciji z be gom ter odšel v^ partizane in se javil v Cankarjevem bataljonu. Takoj po prihodu je prišel v štab bataljoiui. kjer je poročal komandantu Jožetu Gre gorčiču, kaj se je v Loki zgodilo in predlagal, da bi partizani osvobodili jetnike iz škofjeloških zaporov. Tovariš Gregorčič je predlog vzel na znanje in izjavil, da bo o tem pre mislil. Ker je takrat prišel iz Ljubljane tudi Stane Žagar, ga je Gregorčič o tem takoj obvestil. Skupaj smo se sprehajali pred Presečnikovo hišo, se pogovarjali o predlogu in razmišljali, kaj bi kazalo storiti. Žagar je na pred lagano akcijo gledal zelo resno. Rekel je. da je to precej tvegana stvar in da je jnnogo odvisno od položaja, kje se zapori nahajajo, kakšen je dostop, prav tako pa. da je tunogo tudi odvisno od terenske organizacije in njeiu' priprav ljenosti za sodelovanje. Nasploh je prevladovalo mnenje, da bo morala orga nizacija na terenu, če se odločimo za akcijo, prevzeti glavno vlogo, da ne bi doživeli poraza in pri tem izgubili tudi nekaj najboljših partizanov. Govorili smo tudi o tem, da bo, če akcija uspe. to pomemben prispevek k dviganju splošnega borbenega razpoloženja med prebivalstvom, posebno pa še tam, kjer so se nahajale partizatiske eiujte. ki so skupaj s terenskimi organizacijami j)ripravljale množično vstajo. Ko smo v štabu bataljona o tej akciji najbolj živahno razpravljali in ugibali, je ])rišel iz Škofje Loke aktivist Sveto Kobal. ki nam je povedal o razpoloženju v Loki in prav tako predlagal, da se izvede akcija za osvobo ditev jetnikov iz škofjeloških zaporov. Gregorčič je k razgovoru takoj poklical tudi Pavla Kavčiča. Tovariš Kobal je poročal, da nameravajo Nemci zapor nike odpeljati v ponedeljek v begunjske zapore in predlagal, naj se akcija izvede v nedeljo zvečer, in sicer zato. ker bo po njegovem mnenju pozornost na zapore zaradi nedeljskega razpoloženja dosti manjša. Zagotavljal je, da bo terenska organizacija, v imenu katere se je zglasil v štabu, napravila vse. da bo predvidena akcija uspešno opravljena. Komandant Jože Gregorčič je bil po tem sporočilu mnenja, da bi se akcija verjetno dala izpeljati, če bo dobro pripravljena, posebno še zato, ker je to- 47 ^a^iS Bičck v Poljanah zaplenil nekaj nemških uniform. Bil je mnenja, da z večjo partizansko skupino ne hi dosegli uspeha, ker bi bile že priprave za akcijo preveč opazne. Predlagal je. naj se formira manjša patrola prostovolj cev, ki naj bi se preoblekli v nemške uniforme. Da bi pa laže in nesumljivo prišli v mesto, naj hi patrola gnala v zapor ujetega tihotapca. S tem Gre gorčičevim predlogom se je strinjal tudi Stane 2agar, vendar je tudi on pri pomnil, naj Sveto Kohal organizacijsko temeljito pripravi teren, ker je predvidena akcija najdrznejša, kar so jih bili izvedli gorenjski partizani. Tovariša Kavčič in Kohal. kot se .spominjam, sta na Gregorčičevo zahtevo narisala situacijo, s katero sta pokazala, kje je v I.oki sodišče z /aT)ori. kako 1K) mogla patrola čim varneje in po najbližji poti priti do tja in kakšne mož nosti umika ima v primern. če hi ji pretila kaka večja nevarnost. Na vsa ta vprašanja sta tovariša Kohal in Kavčič odgovorila z več možnostmi. Na podlagi tega je bil komandant Gregorčič in ves štab soglasen glede izvedbe akcije. Ko je bilo to dogovorjeno, je seveda naprej tekel razgovor o formiranju patrole. V.si smo bili mnenja, da mora vodja patrole brezpogojno dobro ob vladati nemški jezik. Gregorčič je nekaj Časa razmišljal in nato predlagal, naj hi patrolo vodil Alojz Pečnik. Vsi smo s tem soglašali, seveda s pripomlx), če bo Pečnik sam ua to pristal. Komandant Gregorčič ga je takoj poklical in mu pojasnil nameravano akcijo, kakor tudi način njcjie izvedbe. Sporočil mu je mnenje štaba, da bi to nalogo, ki je sicer izredno težka in tvegana, on najbolj uspešno opravil zaradi velikih izkušen, ki jih ima, predvsem pa zaradi znanja nemškega jezika. Ko mu je Gregorčič to pojasnjeval in pripovedoval, smo na Pečnikovem obrazu videli, da se nad akcijo navdušuje. Pripomnil je, da se akcija da uspešiu) izvesti, če bodo vsi. ki bodo v njej sodelovali, na svojih mestih, predvsem pa, če bo organizacija na tcrenii napravila vse po trebno. S tem je prevzel vodstvo patrole. Ko smo razpravljali o sestavi patrole. je Pečnik pripomnil, da poleg njega po]>olnoma zadostujeta dva moža in predlagal, da hi z njim sodeloval njegov rojak iz Ljnbnega Franc Stular. Obveljal je načrt, da se bo Pečnik preoblekel v nemško oficirsko uniformo, spremljal ga IM) Stular kot podoficir. a Jaka Božnar, ki se je prostovoljno javil, naj bi prevzel vlogo aretiranega tihotapca, katerega bi prva dva pe ljala T zapor. Sveto Kohal je takoj odšel na teren, da akcijo organizacijsko pripravi. Pavle Kavčič pa je prevzel nalogo, da bo Pečnika, Stularja in Božnarja vodil do predmestja Škofje Loke, naprej pa jih bodo vodili terenci. ki jih bo orga niziral Sveto Kohal. Ta je prevzel tudi nalogo, da bo Pečniku pred zapori sporočil, če je vse v redu. Akcija se je razvijala po načrtu in vsa trojica je 21. decembra ob 7. uri zvečer potrkala na vrata zaporov. Odprli so jim in to je bilo zadosti. Pobeg je bil zagotovljen. Vendar sta v splošnem iznenadenju od zapornikov pobeg nila samo 1'ranco in Jože Kavčič, ki sta pričakovala, da ho verjetno impravljen poskus za njuno osvoboditev. Nemci se v začetku niso znašli, niso niti vedeli, , za kaj gre. Nato pa so dali znak za alarm iu čez nekaj minut so po mestu že križarile motorizirane enote vojske in policije. Partizani .so seveda pravočasno odšli in slavili zmago. Fa akcija je močno odjeknila po vsej Gorenjski ter dvignila vero v moč partizanske vojske, kakor tudi v njeno osvobodilno poslanstvo. 48