MEDEX OSVAJA TUJA TRŽIŠČA
Čebele nam nosijo dolarje
»Da bomo lahko ocenili izvozne uspehe živilske industrije HP Medex, Miklošičeva 30, prosimo, če najprej navedete nekatere težave, ki posredno ali neposredno ovirajo vaš hitrejši in obsežnejši nastop na tujih trgih,« smo izzvali vodjo zunanje trgovine Davorja Valentinčiča.
»Morda na prvi pogled pro-blem ni pomemben, dolgo-ročno pa nam lahko zakuha marsikateri posel v tujini. Strokovno neusposobljene delovne organizacije, kot so n. pr. Sampionka Renče, Hme-zad 2alec in ABC Pomurka, so pričele odkupovati od neo-predeljenih čebelaijev med za nekaj dinarjev dražje in ga pod ceno prodajati v tujino. V Medexu smo ogorčeni, čeprav vemo, kako je naše gospodar-stvo žejno deviz.«
Medu pa res ni težko izva-žati!
»Nasprotno! Med je prav gotovo živilo, ki je podvrženo mnogim vplivom svetovnega tržišča. Kupci žele predvsem sortni med. Lipa, kostanj, ho-ja in akacija dajejo iz leta v leto različen pridelek medu. Cene in zanimanje zato moč-no nihajo. Za kilogram sort-nega medu dobimo v ZRN, Italiji, Švici, ZDA, Avstriji, Kanadi, Nizozemski, Svedski od enega do 2,30 dolarja. To pa-je precej manj kot lani.«
Sami izvažate?
»Odločili smo se za nepo-
sredni izvoz. Realizacija po-nudbe se prične pri nas v la-boratoriju. Samo naši stro-kovnjaki poznajo vse lastno-sti in sestavine medu in ure-sničljivost kupčevega naroči-la. Lahko rečemo, da skoraj ni ponudbe, kateri ne bi mogli ugoditi. Zato ne moremo ime-ti posrednikov.«
Ali lahko stroji v vaši proiz-vodnji zadostijo vsem doma-čim in tujim naročilom?.
»Vse težje. Zaradi velikih naročil, ki smo jih dobili iz tujine, moramo kupiti večji reaktor za pripravo živil in polnilni stroj. Oba moramo uvoziti. Upamo, da pri tem ne bomo imeli težav, saj je od njih odvisen izvoz.«
Od kje so prišla ta naročila?v
»Medtem ko smo doslej izvažali predvsem med, okrog 800 ton letno, smo predlan-skim prodali prva poživila v Italijo, lani pa smo prebili tu-di meje ZRN in ZDA. Kupci v teh državah pa napovedujejo še večja naročila.
Doma npr. prodamo letno okrog 50 tisoč tubic apitrima, ZDA pa bomo po sedanjih po-
datkih poslali mesečno do 200 tisoč tubic. To bo vredno sku-paj okrog 300 tisoč dolarjev letno. V ZDA se boizdelek sicer imenoval »BEEBOP«, vendar smo na tubici označe-ni kot izdelovalci.«
Se bomo sedaj srečali z dru-gim problemom?
»Lahko. Ta se pojavi v ti-skarnah in pri izdelovalcih embalaže. Naše tiskarne mno-gokrat nimajo niti osnovnih vrst papirja in kartona. Z ena-kimi težavami se srečujejo iz-delovalci PVC, steklene in ko-vinske embalaže. Vsaka ure-sničitev naročila zahteva veli-ko in preveč intervencij. V zu-nanji trgovini pa je treba hitro delati.«
S kakšnimi težavami pa se srečujete v tujini?
»Mi in tuji trgovci premalo poznamo njihovo zakonodajo. Zato se postopki pogosto vle-čejo, ali pa šele naknadno od-krijemo, da moramo opraviti klinične preiskave, dobiti ate-ste, itn. Zato večino naših po-živil prodajamo kot dietetične izdelke. Za nekatere države, na katere nameravamo teme-ljiteje poseči v naslednjih me-secih in letih, pa že v naših laboratorijih pripravljamo vse potrebne podatke.«
V grobem že vemo, kam izvažate in kaj prodajate. Bi lahko zvedeli še za vrednost izvoza.
»Pri nas vrednost izvoza od leta 1980 močno raste. Letos bomo prodali v tujino za 1,4 milijona dolarjev medu in po-živil. To bo za skoraj milijon dolarjev več, kot bomo uvozi-li. Naj še dodam, da izvažamo tudi panje in nekatere napra-ve in stroje, ki jih potrebujejo čebelarji.
Načrtujemo, da bomo vsa-ko leto izvozili več poživil. Za-nje imamo zagotovljene suro vine, po znanju in obsegu pa smo med največjimi svetovni-mi pripravljalci poživil iz me-du. Zato kupci sami prihajajo k nam.«
Stane Jesenovec