stran 2 AZUR -Kamnikd.o.o. Gradbena trgovina &proizvodnja Staro Odejo je potrebno vrniti Ločanom stran 3 Včasih v lokal zaide tudi kakšen tujec Po dolgih letih Ne le jubilejni sejem, ki se aaoes začenja in bo deset dni pestril utrip kranjskega, gorenjskega... dogajanja, tudi »aša usmeritev in želja, da se čimbolj zbližamo t naročniki oziroma bralci Gorenjskega glasa, nas je spodbudila k sodelovanju in nagradnem žrebanju na Gorenjskem sejmu. Kupon za *rebanje in bogate nagrade objavljamo na 1. strani, več ka^o boste morda "ujeti" srečo pa preberite na 25. strani. Prepričani smo, da nas boste obiskali na Go~ Rajskem sejmu. Sicer pa v današnji številki objavljamo Posebno sejemsko prilogo. *n nenazadnje se vam po dol-8>h letih na predzadnji in sadoji strani poslovno predstavljamo tudi v barvnem tiska; ne prvič, in tud? ne zadnjič.,.! Naveza za štiri B Nekaj bo že res. Saj so zadnja leta, ko smo začeli poudarjati in leporečiti o tržnem gospodarjenju celo v najbolj odmaknjenih krajih doma "privlekli" na dan zaprašene kronike in z razpihanega prahu skušali razbrati ob prazniku katerega patrona je bil v kraju bojda tudi sejem. Kranjski sejem, ki so mu amaterski laični za-gnanci po vojni nadeli ime Gorenjski sejem, pa so zdaj "krivi", da letošnji proslavlja 40-letnico in da bo čez tri leta zapisal v kroniko Kranja, da "živi" že 500 let. Da bo zapisal, najbrž ni več nevarna napoved, čeprav je prav v 40 letih po vojni M nekajkrat v kritičnem trenutku, ko je kazalo, me so mu ure štete. Letošnja prireditev, ki se danes začenja v navezi proizvajalec-prodajalec-obiskovalec, se že, kar zadeva proizvajalca in prodajalca, kaže v obnovljenem nekdanjem sijaju prireditev po vojni. Obeta pa, da se bo približala tudi po obisku in prometu nekdaj beleženim rekordom. Druga obetavna zaznanka je, da so predpisi (zvezni) že veliko bolj "naklonjeni" odprtosti tovrstnega mednarodnega prometa blaga. To pa je tisto, kar so v sosednjem in poznanem sejemskem svetu že veliko prej spoznali; da so namreč sejmi prijeten in pomemben poslovni vzvod predvsem pridobitev, za katere se splača potruditi ne le v mestih, marveč kar v pokrajinah. Vsaka poslovna sejemska prireditev ima namreč nenazadnje tudi prijetno turistično senco prireditvene in poslovne tržnosti. Morda se zdaj vendarle kaže tudi že tretja obetavna zaznanka. V svetu mestnim ali širšim upravam že dolgo časa ni vseeno, ali njihovi sejmi živijo, ali životarijo. V Kranju in na Gorenjskem je bilo do zdaj velikokrat drugače. Bili so trenutki, ko bi ga najraje ukinili, predvsem pa pustili pri miru in se ob krčih peščice sejemskih delavcev za preživetje in ohranitev prireditev "nasmihali". Pa vendar je bil kranjski sejem vendarle vsa leta recimo naveza za gorejske štiri B (Bled, Bohinj, Brezje, Begunje): 600 tisoč nemških mark prometa za kolektiv, 15 milijonov mark na leto pa za prostor, v katerem se je sejem dogajat Kaže, da je za kranjsko vlado to že postala pomembna številka v spoznanju, ki ne terja le drugačno razumevanje, marveč (kot v svetu) tudi zavzemanje. Dano obljubo na novinarski konferenci bo moč preverjati že zelo kmalu. • A. Za-lar Brez dela bo 1.300 železarjev pšenice, 9. avgusta - Tokratni sanacijski program Železarne je radikalen. Kapitalska sanacija in nova organiziranost. Odvečni de-,ayci niso le številke. Jeseniška Železarna je spet v hudih likvidnostnih težavah, SaJ ima / današnjim dnem že 40- dan blokiran žiro račun in sPet se bodo začeli pogovori z uPniki in bankami, da bi pre-Prečili 60. dan blokade, ki vodi v neizprosni stečajni postopek. . y Železarni so pred meseci lzJemno resno in radikalno pristopili k sanaciji: Železarna se °° organizirala kot metalurška llrTOa in kot storitvena delovna 0rganizacija in bo v obeh delih 0b koncu prihodnjega leta za- poslovala največ 4.000 delavcev. To pomeni, da bo brez dela 1.300 zaposlenih. Računajo, da jih bodo okoli 500 »rešili« z raznimi oblikami kot so upokojitve, odpravnine, kaj pa bo z 800 delavci? To je eden najhujših problemov, ki čaka Železarno, še posebej, ker je na Jesenicah nemalo primerov, ko sta v tovarni zaposlena oba zakonca. Kako sploh preživeti, če bosta oba na prisilnem dopustu, kar pomeni, da bi oba prejemala najnižji osebni dohodek? ZANESLJIVOST, TRADICIJA, ZA-BAVA 40. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 10. - 19. 8. kmetijska mehanizacija # tuji avtomobili široka potrošnja • vse za dom večerni zabavni program s plesom Tega se tako v občini kot v Železarni zelo dobro zavedajo, zato skupaj z jeseniškim izvršnim svetom že pripravljajo programe, kako ublažiti najhujše posledice krize, ki se železarskim Jesenicam nedvomno obeta. V svojih prvih oblikah že kar v dneh okoli 20. avgusta, ko se bodo za večino zaposlenih končali redni dopusti in ko bodo številni dobili odločbe, da so poslej na prisilnem dopustu. Ta lahko traja največ šest mesecev, »družba pa je dolžna« reševati posamezni primer še dve leti. Kam potlej, ko pa je jasno, da na Jesenicah ni delovnih mest? Ce lahko sploh kaj tolaži, potem je to, da za Železarno »odvečni« delavci niso le številke: obravnavajo vsak primer posebej in ga v obojestransko dobro tudi poskušajo reševati. Da pa bodo lahko vsaj omilili posledice hude socialne krize, bo nujna republiška podpora in pomoč, ki jo na Jesenicah tudi upravičeno pričakujejo. D. Sedej Na Gorenjskem ne bo majkalo zabave Kresovanje, kmečka ohcet in ovčarski bal Bohinj, Bled, Jezersko - Konec tedna po gorenjskih turističnih krajih pripravljajo vrsto prireditev, med katerimi bodo gotovo največ obiskovalcev privabile kmečka ohcet na Bledu, kresna noč na Bohinjskem jezeru in ovčarski bal na Jezerskem. Prireditve ob letošnji blejski kmečki ohceti so se začele že minulo nedeljo in potekajo ves teden, vrhunec pa bo jutri in v nedeljo. Tako se bo jutri, v soboto, 11.avgusta, ob 10. uri začelo "vabljenje", ko starešina in ženin v spremstvu vaških godcev vabita na ohcet sorodnike in goste hotelov. V nedeljo se bo ob 15. uri začel sklepni del prireditve. Ženino-vi svatje se bodo odplejali po nevesto, sledil bo svatovski sprevod, šranga, poroka, zaple-čevanje in ohcetna pojedina. Na ohcetnem prostoru bo ves čas poskrbljeno za obiskovalce, saj bo obilna ponudba kulinaričnih posebnosti od telečje obare z ajdovimi žganci do bo-grača in še marsikaj. Konec tedna pa bo veselo tudi v Bohinju, kjer bodo v soboto pripravili kresno noč s prižiganjem jajčnih lučk na jezeru in ognjemetom. V nedeljo bo koncert Pihalnega orkestra Papirnice iz Radeč, po koncertu pa bo ob 16. uri lovska veslica z bogato ponudbo lovskih spe-cialitet. Stare običaje pa bodo obujali tudi na Jezerskem, kjer pripravljajo v nedeljo, od 11. ure naprej, ovčarski bal. • V. Stanovnik Na tradicionalni blejski kmečki ohceti se bosta po starih ženitvenih običajih poročila Karinka Soklič in Aleš Nagode z Jesenic. Foto: V. Stanovnik Prosimo, da kupone odrežete že doma • Prosimo, da kupone odrežete že doma • Prosimo, da kupone odrežete-->*g- Plovno prireditveni center 9orenjskisejem kranj.p.o. Kupon *a 10 % popusta Pn nakupu 1 vstopnice eMa/cna KUPON 10 % popusta pri nakupu nad 400,001 din KUPON »lEKGLAS za sodelovanje v nagradnem žrebanju Upoštevali bomo vse kupone, ki jih boste ob dokazilu o plačani naročnini za 3. četrtletje (potrjena položnica, izpisek iz TR, Ipd) do 19. B. 1990 do 19. ure ure oddali na našem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu NAROČILNICA Podpisani stanujoč................................................................................................................... pošt. št..............................pošta............................................................................ naročam Gorenjski glas na gornji naslov napreklicno najmanj do 1 7. 1991. Datum.........................................................................................................Podpis ©©IMSSScJJglMGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 10. avgusta 199° 1 ^- lw^3— Mnogi uživajo ob kopanju v prijetni vodi Bohinjskega jezera, takole vesele otroke pa je v svoj objektiv ujel naš fotoreporter v ba-zenčku ob hotelu Kompas. V Bohinju vsak konec tedna pripravijo prireditev Kresna noč na Bohinjskem jezeru Bohinj, 8. avgusta - Tisti, ki so bili minule dneve in tedne v Bohinju večinoma zadovoljni pripovedujejo o lepotah, ki so jih videli, veselih trenutkih, ki so jih doživeli. Bohinjski turistični delavci so v sodelovanju z domačini in različnimi društvi organizirali že sedemnajst prireditev, največ med njimi pa je bilo namenjenih športnikom rekreativcem, ljubiteljem narave in tistim, ki radi spoznavajo stare običaje. Večina prireditev se navadno konča pod Skalco, na prostoru, ki je letos dobil novo podobo in kjer je vedno moč pojesti tudi katero domačih bohinjskih jedi. Tako bo tudi ta konec tedna, ko v Bohinju pripravljajo znamenito kresno noč, turistično prireditev, ki ima svoje korenine še v poganskih časih, ko so naši predniki slavili boga Kresnika, sončnega boga. Prireditev bo to soboto, začela pa se bo s povorko Pihalnega orkestra Papirnice iz Radeč in mažuretk. Povorka bo od hotela Jezero krenila proti čolnarni. Program se bo nadaljeval na Bohinjskem jezeru s prižiganjem in spuščanjem jajčnih lučk na vodo. Po jezeru se bodo vozili čolni z baklami, jezero pa bodo razsvetljevali kresovi ob obali jezera. Ob koncu programa bo tudi ognjemet. Program se bo zaključil s povorko pihalnega orkestra, mažuretk in folklornih skupin od cerkve Svetega Janeza na prireditveni prostor pod Skalco. V nedeljo popoldne v Bohinju pripravljajo koncert Pihalnega orkestra iz Radeč, ki bo ob 15. uri. Ob 16. uri pa se bo začela lovska veselica na kateri bodo ponujali lovske specialite-te, organizran pa bo tudi bogat srečolov. Prva nagrada je odstrel srnjaka. • V. Stanovnik, slike: G. Šinik Dopolnjena prometna ureditev Za red in turizem Radovljica, 8. avgusta - Turistična poslovna skupnost Bled in občina Radovljica (odbor za spremljanje in koordinacijo del s področja cest, komunale in energetike) sta pred nedavnim sklenila s Komunalnim gospodarstvom Radovljica pogodbo o sofinanciranju in izvedbi prometne ureditve Bleda. Gre za nalogo, ki naj bi v osrednjem delu Bleda pripomogla k večjemu in turizmu naklonjenemu prometnemu redu in za katero bosta naročnika, poslovna skupnost in občina, prispevala 77.000 dinarjev. Omenimo le najpomembnejše novosti, spremembe in dopolnitve. Ob vstopu na Bled, v Betinskem klancu in v križišču Ljubljanske in Seliške ceste, naj bi postavili večjo tablo in na njej označili, kje je osrednje blejsko parkirišče. Z dodatnimi znaki in tablami naj bi uredili dovoz in izvoz iz parkirišča za hotelom Krim, na odseku Ceste svobode od hotela Park do križišča z Ljubljansko cesto, ki je že zdaj zaprt za promet, naj bi med drugim postavili prepreko, odsek Kidričeve ceste od vile Prešeren do križišča s Kolodvorsko cesto naj bi v celoti zaprli za promet in dovolili vožnjo le kolesarjem in izvoščkom ter tistim, ki bi se radi pripeljali do uprave Triglavskega narodnega parka, Ribiške družine Bled in Smelta. Da bi preprečili promet ostalim vozilom, bodo pri vili Sončnica in pri Riklije-vem objektu z robniki zožili cesto na širino kočije, na sredini pa postavili 15 centimetrov visok "konfin". Več omejitev je predvidenih tudi za ustavljanje in parkiranje ob jezeru. • C. 5JEHGLAS Ob 35-lelnici je kolektiv Corenjskega glava prejel red zaslug s srebrno RMnlO Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana, TOZ.D TCR Ljubljana Predsednica Časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina /a III. trimesečje je 120,01) din Gorenjski glas urejamo in pišemo Štefan Zargi (glavni urednik, in direktor). Leopold i naBogataj I i d odgovornega urednika) Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije)1, Danica Dolenc (/a dom m družino, zanimivosti, trzic). Danica Zavrl - Zlttlr(scialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Z.alar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kuliura). Helena Jelovcan (izobraŽevanje, i/ lolskih klopi, kronika. SkOfja I Oko), Cvelo Z.aplotnik (kmetijstvo. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija), Jože Kušnjek (notranja politika, šport). Marija Volčja k (gospodarstvo) Gorazd Sinik (fotografijaX Igor Pokorn (oblikovanje), Ivo Sekne m Mirjana Draksler ( lehnM nO urejanje) in Marjeta Vo/lic (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, MoiC Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: JI 500-603-3199") telefoni: direktor in glavni urednik 2S-463. uredništvo 2I-Sh0 in 21-8.15. ekonomska propaganda 2.*-s>K7. računovodstvo, naročnine 2S-463. mali oglasi 27-^dO. Časopis |c oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Nekdanja stavba Odeje naj bi postala poslovno trgovska hiša Staro Odejo je potrebno vrniti Ločanom Podjetje Lola Lesing je letos aprila od Lokainvesta kupilo poslopje nekdanje Odeje v Šolski ulici. Po idejnem projektu naj bi bilo v prenovljeni stavbi okrog 30 različnih lokalov. Škofja Loka, 7. avgusta - Loka Lesing je zasebno podjetje, staro nekaj več kot leto dni, registrirano pa kot družba z omejeno odgovornostjo. Podjetje, ki se ukvarja z razvojem, inženiringom, proizvodnjo in trgovino se je zaradi potreb svoje dejavnosti z Lokainve-stom že dlje časa pogovarjalo o možnostih pridobitve poslovnih prostorov v zgradbi stare Odeje. Kasneje so se odločili za nakup celotne stavbe, prodajno pogodbo pa sta Lokainvest in Loka Lesing podpisala 18. aprila. Kasneje so se pojavile ideje o adaptaciji stavbe in njenem spreminjanju v poslovno trgovski center. Ko je bil izdelan idejni projekt pa se je zapletlo pri dvomu o morebitnem oškodovanju družbenega premoženja. Prav ta dvom pa je pripeljal vso zadevo v zvezi s prodajo, nakupom in adaptacijo stavbe stare Odeje tudi na torkovo sejo škofjeloškega izvršnega sveta, kjer so ji posvetili "dve uri pozornosti". Malce več prav fotovo tudi zato, ker se je v kofji Loki že marsikaj podiralo ali gradilo na hitro, brez prostorskih razvojnih konceptov. Tudi glede stavbe stare Odeje še ni nič jasnega, saj prostorsko razvojni koncept novega mestnega centra vključno z rekonstrukcijo Kidričeve ceste še ni izdelan. Takoimeno\4pia projektna naloga "Variante urbanistično - arhitektonske strokovne rešitve za ureditev mestnega centra Škofja Loka - mi-krolokacijska obdelava z upoštevanjem širšega vplivnega območja" je trenutno v delu na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, do 30. septembra pa naj bi bili izdelani obe varianti, to je ali nadaljevanje zastavljenega koncepta novega Mestnega centra (nova arhitektura z vsemi ruševinami) ali zaključitev že zgrajenega centra in vzpostavitev novega koncepta z ohranitvijo starega stavbnega fonda na tem območju in vključevanje obstoječih objektov. V kolikor bo rešitev (strokovnjaki se nagibajo k temu), da objekt stare Odeje ostane, pa bo podjetje Loka Lesing lahko začelo z adaptacijo stavbe, ki jo bo ponudil podjetjem in zasebnikom za opravljanje njihove dejavnosti. Adaptacija naj bi po prvih izračunih stala nekaj več kot 2 miliona mark, od tega naj bi približno polovico prispeval Loka Lesing, ostalo pa tisti, ki bi imeli od objekta koristi (podjetja in zasebniki, ki bi v stavbi opravljali svojo dejavnost). Tudi mnenje članov škofjeloškega izvršnega sveta je bilo podobno, saj so vsi zagovarjali razvoj podjetništva in tržnega gospodarstva. Po temeljiti razpravi o veljavnosti prodajne pogodbe (s prodajo so se strinjali tudi delavci Lokainvesta, pogodba upošteva vse določene zakone, potrjena pa je bila na občinski upravi za družbene prihodke in overjena na sodišču ) so ugotovili, da s prodajo stavbe nekdanje Odeje družbeno premoženje ni oškodovano. Še več, direktorica Zavoda za družbeni razvoj Mana Veble - Grum je menila, da je mesto Škofja Loka s prodajo objekta stare Odeje imelo srečo, saj ima nov podjetnik Janez Arnol kot investitor veliko posluha za želje in potrebe Ločanov. pri tem Pa je pripravljen upoštevati tudi strokovna mnenja. Čeprav za sedaj po besedah Antona Jenka, predsednika Komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, ni mogoče izdati ustreznih "papirjev" za investicijo (zaradi prej omenjenih nejasnosti urbanističnega načrtovanja), pa dobre ideje (tudipo besedah Antona Jenka) v današnjih časih ne smejo biti vnaprej ogrožene. Konec koncev naj bi v novem poslovno trgovskem centru našlo delo vec kot petdeset ljudi. "Dobili smo strokovno utemeljen predlog, da bi bilo poslopje Odeje smotrno adaptirati in ga spremeniti v poslovno trgovski center. Predlog se nam je zdel zanimiv, zato smo naročili izdelavo idejnega projekta in maket, začeli pripravljati fina-čno konstrukcijo. V priprave smo vključili občinski Zavod za družbeni razvoj, predstavnike krajevne skupnosti in z načrti seznanili predsednika skupščine občine. Opravili smo vrsto razgovorov z zainteresiranimi pod- jetji (Nama, Zavarovalna skup' nost Triglav, M tso i/del ki, Tek* stil, Banka, posamezniki —) |D ugotovili, da naj bi bilo v adap' tiranem objektu okrog 30 raz"' čnih lokalov, v podstrešju atelje ji, prostor pa naj bi bil namenjen tudi uslužnostnim dejavnostim. V sklopu objekta bi lahko rešili problematiko kioskov, predvsem pa naj bi objekt posta' živ in (v duhu podjetništva) koristen za Ločane", je mnenje J*1" neza Arnola, direktorja Loka Lesinga. # V. Stanovnik Slaba turistična sezona Letošnja sezona - vzorec za naslednje? Kranjska gora, 9. avgusta - Tudi v največjem in najlepšem kranjskogorskem hotelu Kompas imajo manj gostov in prvič po desetih letih izgubo. Laskavo priznanje za Kompas, saj jim je največja ho-landska agencija med 250 hoteli prisodila drugo mesto. Hoteli praznujejo 16 - letnico obstoja s piknikom 18. avgusta ob jezeru Jasna. V letošnji turistični sezoni tudi najboljši hoteli beležijo slabšo sezono kot minula leta, med njimi kranjskogorski hoteli Kompas. Direktor Hotelov Kompas Borut Perovšek. ki je obenem tudi podpredsednik turistično poslovodnega sistema delovne organizacije Kompas, pravi: »Letošnja sezona bo kar nekakšen vzorec za vse naslednje sezone. Sezona je slaba, a ne le zaradi zelene zime. Ni uspešna zato, ker ob nesprejemljivi notranji inflaciji ostaja tečaj nemške marke nespremenjen. Po mnenju velikih tour -operaterjev bo na Sredozemlju do leta 2000 turizem v velikem upadu. Glavni vzrok je ekologija. Turistično gospodarstvo beleži tudi izjemen porast dajatev, opazna je prezaposlenost, Jugoslavija si je ustvarila medlo podobo. Morda je dobro le to, da pripadamo alpskemu loku, ki ima turistično prihodnost za evropsko, ameriško, japonsko tržišče. A le v primeru, če bomo pravočasno spoznali vrednost čistega okolja in zdravega življenja. Izvenpenzionska potrošnja je nekonkurenčna zaradi visoke notranje inflacije proti konvertibilni valuti. Goste odbija to. da bi potovali v državo, kjer so višje cene kot jih imajo doma. Se vedno smo država s slabo infrastrukturo, saj je popotovanje na jadransko obalo prava avantura. Nedavno /nižanje prometnih davkov za 3 do 4 odstotke je minimalno. Je le izraz dobre volje, učinkov pa ne bo. Po zaposlenosti v Jugoslaviji odstopamo od evropskih norma- tivov, saj ocenjujemo, da je v tujini v turističnih objektih zaposlenih od 20 do 30 odstotkov manj delavcev kot pri nas. V hotelu Kompas v Kranjski gori imamo letos za 18 odstotkov manj gostov. Ta izpad bodo deloma ublažili Italijani, saj se ukinitev potnih listov za Italijane našemu turi/mu že pozna. Zimska sezona bo tudi slabša, saj je booking manjši. Zamudili smo, saj tujcem nismo mogli dati garancije za umetni sneg. Kompas jim je sicer zagotovil alternativno smučanje, a to so dodatni stroški, za gosta pa tudi ni ravno prijetno, da samo na poti do tujih smučišč izgubi dnevno nekaj ur. Prvič po desetih letih tako beležimo izgubo, zato večjih naložb ne zmoremo. Če bo pripravljenost tujega vlaganja, bomo zgradi i TROPIC center, za katerega imamo že načrte. V veselje pa nam je< da so nas gostje največje holan«' ske agencije, ki so ocenjevali 2-holelov v Evropi, laskavo oceni 1 in nas postavili na odlično drugo mesto. Ta holandska agencija razdeli med goste od 3.000 do 5-W anketnih listov na hotel, k nam Pa pripelje okoli 20.000 nočitev.« Kranjskogorski hoteli Komp»* bodo 18. avgusta proslavili 16 - *e~ tnico in za to priložnost Pr'Pr.* vljajo ob Jasni piknik s folklorni"1 in zabavnim programom. • Sedej Pojasnilo V članku z naslovom GOSTINSKI LOKAL SKORAJ NA VSAKEM KORAKU, ki je bil objavljen v Glasu št. 61, 7. av gusta 1990, na 3. strani, seje pojavila vsebinska napaka. Las" niča TENIS BARA v Radovljici ni VESNA ROJC, kot je bd° napisano v članku, ampak je lastnik JANUS MAROLT. Za napako se opravičujemo. Komu sredstva solidarnosti? Le umetni sneg lahko reši sezono I I I ~~ O .. T„r!cli^nn iiiic nfiH 1 rt: 11H w> llllM\li i'llil ,1,1 f 1 ,ir,'ii i L i i ><1 ruHatsst \r i k'. i m r\ 11 V si .ili' In v III ill s III ni/V A jaU'1 ^ Jesenice, 9. avgusta - Turistično gospodarstvo je upravičeno do sredstev solidarnosti. Žičničarji pripravljajo umetno zasneževanje smučišč. Prosilci naj bi se sporazumeli 0 delitvi sredstev. V začetku letošnjega leta se je na pobudo republiškega komiteja /a turizem in gostinstvo v vseh Občinah, kjer imajo žičničarske organizacije, začela akcija za pomoč upravljavcem žičnic, ki so se zaradi tretje zaporedne sušne zime znašli v ekonomskih težavah. Tudi komisija za cenitev škode v jeseniški občini je zbrala vloge prizadetih podjetij, društev in za-sehnikov in pripravila zbirno oceno škode oziroma i/pada prihodka zaradi sušne zime. Tako znaša prijavljena škoda 40 milijonov dinarjev, kar je okoli 20 odstotkov družbenega proizvoda občine. Jeseniška občina je tako upravičena do republiških sredstev solidarnosti. Republiška komisija je jeseniški občini odobrila sredstva solidarnosti v višini 10 odstotkov od priznanega izpada dohodka, se pravi 4 milijone dinarjev Na Jesenicah so pripravili več v.m.mi za razdelitev teh sredstev. PO prv i varianti naj bi se dodelila vsem prosilcem po ključu, ki upošteva izkazan i/pad prihodka, po drugi pa bi se večinoma namenila za ureditev sistema umetnega zasneževanja smučišč, ostali denar pa naj bi se razdelil ostalim prosilcem. RTC Žičnice Kranjska gora naj bi pri izkazanem izpadu prihodkov v višini 16 milijonov dinarjev dobil milijon in pol dinarjev ali 40 odstotkov vsega denarja, sledi HTP Gorenjka z 14 odstotki. Kompas 10 odstotki, nato pa po nekaj odstotkov Lek. Autocommerce, hotel Spi k. zdravilišče Mojstrana, Turistično društvo Kranjska gora in zasebni sektor. Po drugi varianti pa naj bi 90 odstotkov denarja namenili žični-čarjem /a sistem umetnega zasneževanja smučišč, 10 odstotkov pa ostalim prosilcem, kar je verjetno najboljša rešitev, saj bi se taku izognili posledicam morebitnih zelenih zim v prihodnje. RTC Žičnice Kranjska gora je najbolj prizadet, saj so v minuli sezoni od 22 žičnic obratovale le tri, zaradi pomanjkanja snega je sezona trajala le 23 dni, medtem ko v normalnih sezonah obratujejo od 100 do 120 dni. Število prepeljanih smučarjev je bilo v letošnji zimi v primerjavi z letom prej manjše za 600.000. Izpad prihodka žičnic predstavlja kar 95 odstotkov planiranega prihodka podjetja. V sodelovanju s proizvajal . umetno zasneževanr opreme It*« žičničarji pripravljajo ustanov podjetja v mešani lastnini. S p1^ fazo zasneževanja bodo začeli * letos, predvidevajo pa zajetje v«o v Pišnici in Savi, i/gradnjo ka™ ponujajo hrano in pijačo. Veliko pa je tudi zasebnikov, ki so se odločili, da odprejo »kafiče«, ki jih je opaziti na domala vsakem koraku. V njih se zadržujejo predvsem mladi. Ti mali lokali, ki jih okrat nismo obiskali, saj smo se oglasili le v restavracijah in gosti-sc'h, kjer ponujajo poleg pijače tudi kaj drugega, so zelo moderno okusno opremljeni. Morda bi bila ena izmed ugotovitev z našega sprehoda po jeseniških gostiščih, da se tako v družbenih kot zasebnih obratih trudijo, da bi bilo na jedilnem listu vedno kaj novega, a Pa kljub reki turistov skozi Jesenice obiska tujcev domala ni. Na Plavžu domači gostje zelo radi zahajajo v Cafe Cedo. ki ga vodi Čedo Cvetković. Cafe •ma zunaj teraso, na kateri je Prijetno posedeti, v poletnih mesecih pa nudijo vseh vrst sladoleda in sadnih kup. Kepica sladoleda je po 5 dinarjev, kupa stane od 25 do 35 dinarjev, banane s sladoledom so po 40 dinarjev, sadje v prošeku Prav toliko... Cafe Cedo je odprt od 7. do 23. ure. Sosednja restavracija, Go-renjkina Pikova dama se je v zadnji sezoni močno »popravita«. Medtem ko prej v Pikovo damo skorajda ni bilo gostov, je danes z boljšo kuhinjo in privlačnejšo ponudbo deležna yeč obiska. »Še posebej dobra je kuhinja, ki ponuja vse jedi po naročilu, obenem pa so vedno na voljo tople malice: obara, pa-su'j, golaž špageti,« pravi prijazni šef strežbe v Pikovi da-mi »Malice stanejo 30 dinarjev, Jedi z žara pa so od 35 do 55 dinarjev. Prihajajo predvsem domači gostje in čeprav smo ob cesti postavili reklamne table, komajda zaide kakšen tujec. Piko-va dama je odprta od 7. do 23. ure.« Pizze po 26 dinarjev_ V Gorenjkini restavraciji Majora je zaposlena Nada Bo-hirrc: »V našem gostišču imamo pet vrst pizz, ki stanejo od 26 do 29 dinarjev. Prodamo jih res veliko, saj so dobre; okoli 150 dnevno. Imamo tudi žabje krake po 60 dinarjev za 20 dekagra-mov, pa zrezke, vse jedi na žaru, sir, kalamare. Ponudba je velika, prihajajo pa domači gostje in ob koncu tedna zdomci in Avstrijci. Majolka je odprta od 8. ure do 22. ure.« V spodnji restavraciji Kazine po besedah natakarice Blažen-ke Jakopič ponujajo malice in kosila ter jedi po naročilu. Malice z boni stanejo 20 dinarjev, kosila so po 30 dinarjev. Znana je njihova plošča Kazina. Restavracija v spodnjih prostorih je odprta od 6. do 23. ure, v zgornjih prostorih pa je delovni čas od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure. Hotel Pošta so zaprli Hotel Pošta je Gorenjka zaprla, v hotelu Korotan pa je odprta le spodnja restavracija, medtem ko so zgornji prostori zaprti. V restavraciji je zaposlena natakarica Mira Dever, ki pravi, da se v restavraciji dobijo vse jedi po naročilu, domači gostje pa prihajajo na malice: vampe, pasulj, golaž, kar stane 35 dinarjev. Jedi na žaru so od 35 do 60 dinarjev, zrezki po 50 dinarjev, tujcev pa je malo. Korotan je odprt od 6. ure do 22. ure. Ponudba v jeseniških gostiščih je boljša kot minula leta, vendar se Jeseničani še vedno radi zapeljejo na deželo ali v dolino, če želijo kaj dobrega popiti in pojesti. V Lipi v starem delu Jesenic so se v zadnjem času menjali lastniki. Zdaj vodi restavracijo Ruždo Adravič, ki pravi, da ponujajo gostom več vrst pizz od 35 do 40 dinarjev, ponujajo pa tudi vse jedi po naročilu, hladen narezek, mešano meso, kajmak... Prihajajo predvsem domačini in včasih kakšen tuj gost. sicer pa novi lastnik upa, da bo bolje, ko se bo v spodnjih prostorih zgradila zasebna pekarna. Lokal je odprt od 12. do 24. ure. Oaza lov eden najlepših loka- Med najlepše jeseniške zasebne lokale danes sodi Oaza, ki jo vodi Marjeta Morič: »Kuhinja dela od 11. ure do 2. ure po polnoči, toliko časa pa je lokal tudi odprt, /daj urejamo teraso za letni in zimski vrt. Hišna specialiteta so bikova jajca, ki stanejo 70 dinarjev. Nudimo pa vse vrste zrezkov, tudi pura- Sanacija jeseniške Železarne w Likvidnostni položaj Železarne je slabši novega, kalamare, jedi z žara, domač pršut, sadne kupe, ribe, gibanice. Zanimivost je vegetarijanska plošča ali naša solatna skleda za dve osebi. Da imamo manj obiska kot bi ga imeli lahko, glede na reko turistov, ki se vali skozi Jesenice, je kriva seveda reklama. Zdaj pripravljamo reklamne panoje in prepričana sem, da se bo ustavilo precej turistov. Nova terasa bo imela več kot 50 sedežev.« Na Javorniku je dobro obiskana predvsem Pizzeria Vene-zia, ki jo vodi Anton Omerzel. Nudijo osem vrst pizz, špagete in torteline. Zares dobre pizze so po 45 dinarjev in špageti po 45 dinarjev. Gorenjkina restavracija Turist na Javorniku ima svoje parkirišče, teraso in obnovljen lokal. Vodja restavracije Natalija Lakota pravi, da kuhinja nudi vse jedi po naročilu, jedi z žara. špagete... Malice so po 30 dinarjev, obisk pa je tako kot po vseh krajih in lokalih slabši kot lani. • D. Sedej Jesenice, 9. avgusta - Na seji jeseniškega izvršnega sveta so razpravljali tu.di 0 položaju jeseniške Železarne, ki je v vse slabši likvidnostni situacij in ima že 40 dni blokiran žiro račun. Ob koncu prihodnjega leta bo v železarni zaposlenih 4.000 delavcev. Stipendiste bodo vse zaposlili. V zadnjih dveh mesecih je težavni likvidnostni položaj prisilil jt&Miisko Železarno, da je spreje-la nekaj radikalnih ukrepov /a feltacijo razmer. Sprejeli SO program ukrepov za dolgoročno sanacijo Železarne, v poslovnem si-Slemu slovenskih železarn pa so Jul'ja i/delali anali/o 0 sanaciji klezarn na Jesenicah in v Slonih. V analizi med drugim ugotavljajo, da črna metalurgija v Jugoslaviji že četrto leto posluje z i/gubami. V/roki so v cenovni politiki, rasti obrestnih mer ter motnje v poslovanju. Perspektiva žele/arne je torej v spremembi proizvodnje in prodaje. Zastarele obrate naj bi /aprli ter izboljšali proizvodnjo visokokvalitetnih jekel in povečali produktivnost. Li- Poginule ribe v Savi Bohinjki Radovljica, 6. avgusta - Sava Bohinjka slov i po svoji čistoči in Pasji vročini poletnih dni privablja številne kopalce. Že nekaj r**a pa kopalce v bližini »Cajhnovega jeza« v spodnjem toku re-8 begajo ribe, ki jih voda s trebuhi navzgor nosi mimo. V delih reke, kjer se tok skoraj popolnoma umiri, je na dnu '""■"iv videli številne poginule ribe. Včasih rečni tok prinese ka-lcr° ovi rib, ki je še živa. vendar pa je videli, kol bi bila omamlje-n'> in se pusii ujeti bre/ večjega odpora. Za kaj gre'.' Nekateri prestrašeni ugibajo, če je reka onesnažena. Stalnejši mskovalci Save Bohinjke in ribiči pa pravijo, da gre za ribe lipa-Je ki poginjajo vsako leto. Pojihovem mnenju naj bi bila poleti ?~a 'ako topla, da v njej začne primanjkovati kisika, kar najbolj čutijo I i pa u 11 če ti še niso predolgo mrtvi, so po njihovem rtenju celo užitni. Io trditev SO mnogi podkrepili s icm. da so P'i/orili pravi lov na poginule tipanje, ki jih je voda prinesla ',n° Tiste, ki so bili še sveži, so odnesli domov. Po njihovih be-Ct'ah so odlična večerja. Te lipanje so nam tudi poka/ali in na ''h ni bilo videti nobenih zunanjih poškodb ali drugih sprememb L P;| pravijo strokovnjaki? Za strokovno mnenje smo pokli- 1 na Zavod za ribištvo Slovenije. Biologinja s tega zavoda Nala- ,Jjj Budisna je povedala, da je pogin lipanjev v Savi Bohinjki vsa-,elni pojav. I ipanj je uha. ki je zelo občutljiva na višje tempe-»ure. Voda Save Bohinjke je zelo nizka in se zato poleli ogreje 'J kot 17 stopinj Celzija. Takšne temperature vode pa lipanj "J Prenese več. Natalija Budisna pravi, da je to najverjetnejši • r°k za pogin lipanjev lahko pa bi šlo tudi za bolezen rib. ven-' Pa o tem ne more govorili, ker bi jih morala prej natančno ' Ogledati, Suzana Ad/ie kvidnostna sancija Železarne pa je pogoj za vse ostale ukrepe. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so podprli sanacijski program Železarne Jesenice. Razmere v Železarni je članom izvršnega sveta predstavil predsednik poslovodnega odbora inž. Boris Bregant. Inž. Boris Bregant je med drugim poudaril, da se je bilo Ireba najprej odločiti, ali je v nacionalni ekonomiji metalurgija potrebna ali ne. Naslednji korak je v pridobitvi svežega kapitala skozi vlaganja in v precejšnjih spremembah znotraj podjetja, predvsem pri sestavi proizvodnega programa. Oceno sprememb so napravili, v prvem delu pa zajema predvsem lastniški odnos. Država Slovenije naj bi vložila 90 milijonov nemških mark v dinarski protivrednosti, banke 30 milijonov in delavci 54 milijonov. Od 90 milijonov je 16,7 milijonov že realiziranih, za drugi del pa imajo šele ustno soglasje. Kapitalski del sanacije lorej vključuje ludi delavsko delničar-sivo: odloČili SO se za 20 mesečnih dohodkov delavcev, ki niso vodstveni in za 40 mesečnih osebnih dohodkov vodilnih in vodstvenih delavcev. Inž. Boris Bregant je dejal, da se likvidnostni položaj poslabšuje. V petek, 10. avgusta bo 40. dan blokade žiro računa, 19. avgusta pa bi bil lahko 60. dan blokade, /daj so blokirani za KO milijonov dinarjev, blokada pa se nanaša predvsem na energije*, kako torej ukrepati, da se prepreči 60. dan blokade? Spet se pogovarjajo z bankami in upniki, tako kot maja in obstajajo realne možnosti, da do blokade ne pride, ni pa nobenih možnosti za deblokado za neko daljše obdobje. V lakih pogojih pa je poslovanje ležko. domala nenormalno, a kljub lemu se trudijo za čimvišjo mesečno realizacijo. Problemi so na vseh slraneh: proizvodnja V Sloveniji upada, obratna sredstva V jeseniški občini ima izgubo osem delovnih organizacij, v katerih je zaposlenih 6.734 delavcev. Izguba znaša 19,4 milijone nemških mark. izgubo pa ima tudi šest organizacij, ki so v zasebni lasti. V njih je zaposlenih 19 delavcev, izguba pa znaša 139 tisoč dinarjev. so draga. Medtem ko povsod po svetu ščitijo domačo bazično industrijo, je pri nas uvoz zelo liberalen. Med notranjimi ukrepi veljajo predvsem tisi i, ki se nanašajo na zmanjšanje stroškov in na ustavitev vseh naložb ter na povečanje puduktiv osti. Železarna se bo ločila na metalurški del z 2000 zaposlenimi in na metalurško predelavo ter storitve, kjer bo 2.000 zaposlenih. Tako naj bi bilo ob koncu prihodnjega leta v Železarni 4.000 delavcev ali 1.300 manj kot danes, ko dela 5.300 delavcev. Do konca prihodnjega leta bo KO0 že-lezarjev, ki ne bodo imeli rešenega svojega statusa (upokojitve...) in to bo eden največjih kadrovskih problemov na Jesenicah. Zato bo država morala prevzeti del stroškov, kajti prisilni dopust traja lahko šest mesecev, dve leti pa je delavcu treba zagotavljati socialno varnost. Danes je večina delavcev še na rednih dopustih, v dneh okoli 20. avgusta pa se bodo začeli boleči prisilni dopusti. Kljub lemu pa bodo v železarni zaposlili vse svoje štipendiste, predvsem zato. ker imajo toliko nekvalificiranih delavcev. Ze ob koncu leta pa ne bodo nenavadni delavski nemiri, kajti v družinah, kjer sla oba zaposlena v železarni, bo prišlo do hudih socialnih siisk. Jeseniški izvršni svet jc Železarni za pel najsi dni odložil plačilu prispevkov. # D. Sedej Dr. Božidar Brudar, predsednik jeseniške občine: V preteklosti niso znali zaustaviti »bega možganov« Jesenice, 9. avgusta - Ob občinskem prazniku Jesenic je bil slavnostni govornik dr. Božidar Brudar. ki je opozoril na številne probleme. Objavljamo nekaj odlomkov iz njegovega govora. »Prve demokratične volitve na Slovenskem so prinesle na površje popolnoma nove ljudi. Demos je sestavil vlado in se lotil skoraj nerešljivih problemov: vpeljati parlamentrano demokracijo in tržno gospodarstvo v samostojni Sloveniji. Pri tem pa so ostali na mnogih vodilnih mestih stari ljudje s staro miselnostjo in ohlapno zakonodajo, ostala je družbena »nikogaršnja« lastnina, podjetja z nenormalno nizkim procentom lastnega kapitala in žalostno spoznanje o slabi konkurenčnosti na mednarodnih trgih. Mediji, ki so vedno pomagali oblikovati javno mnenje, skriti za neodvisno novinarstvo, se še premalo konstruktivni. Bolj ali manj željni senzacij so le redki zavzeli profesionalni odnos do sedanje situacije. Nekateri vodilni gospodarstveniki si pomagajo ob stečajih s privatizacijo družbene lastnine z ustanavljanjem privatnih podjetij in se požvižgajo na moralnopolitične kvalitete, ki so jih po oceni Partije imeli, ko so zasedli sedanji položaj. Vsi smo ogorčeni zaradi stanja v Elanu, nikogar pa ne zanimajo tisti, ki so pomagali obtoženim na vodstvena delovna mesta... Velikih gospodarskih uspehov v jeseniški občini ni. Če je železarna po podatkih Gospodarskega vestnika zdrsnila v enem letu s četrtega na 307. mesto, je izgovorov za to lahko ogromno. Po eni strani lahko govorimo o nekonsistentnem prikazovanju statističnih podatkov in podvomimo o potrebnosti takih analiz, po drugi strani pa se zgrozimo nad neznanjem in stanjem v gospodarstvu. Dejstva pa občutimo, če pogledamo cene v trgovinah in se vprašamo, kolikšna je naša kupna moč. Zmanjševanje števila zaposlenih v bodoče ni cilj, na katerega bi bili lahko ponosni. Je pa to dejstvo, ki je zdaj udarilo na dan, vzroki pa so stari deset in več let. Če je na primer pred stotimi leti kmet zabredel v dolgove, se je moral odpovedali delu svojega kapitala in delu svoje ekonomske neodvisnosti. Prepričan sem, da bomo morali žrtvovati del svojega ponosa in dovoliti tujemu kapitalu več kot 50 odstotkov pravic, da bi preživeli. Trditev je morda bogokletna, toda po mojem mnenju dopustna, če omogoča preživetje. Ni pa prav nič »nemoralna« kot je delo naših zdomcev v tujini, ki so s svojim delom povečali kapital tujcem in ga pustili v tujini. Zaradi politike zaposlovanja v preteklih letih je današnja izobrazbena struktura na Jesenicah slabša od republiškega povprečja. Vzrokov za to je več. V preteklosti smo razvijali le nekatere šole in znanja za delo na »delavskem« proletarskem nivoju. Na vitalne odločitve na managerskem nivoju (tudi v republiki) pa navadno znanje in šole niso imele vpliva. Dokler ne bo pomenilo »izjemno dober študent - v perspektivi vodilno delovno mesto v družbi«, toliko časa izobrazba ne bo imela veljave in šole ne bodo imele denarja. Teorija enakih želodcev in teorija o šoli kot porabi peljeta naravnost v stanje, v kakršnem se nahajamo danes. K vsemu pa je svoje prispeval tudi »beg možganov« z Jesenic, na katerega so sicer nekateri jasno-vidnejši politiki opozarjali, niso pa ga zaustavili. Ste kdaj pomislili na to, da je SFRJ ena najmanj socialnih držav? Pa ne le zaradi revščine. Vzrok je slaba zakonodaja, nepravilna razporeditev družbenih sredstev, nepoštenost... Mislim, da so Jesenice glede tega specifične, predvsem zaradi velikega števila delavcev od drugod, ki so drugod tudi stalno prijavljeni. Ogromno dela nas čaka pri razreševanju odtekanja sredstev in pri zakoreninjeni miselnosti, kaj vse nam mora družba nuditi. Pri humanitarnih akcijah na Zahodu sodelujejo stranke, ki imajo v svojem imenu besedo »socialna«. Na Jesenicah bi to lahko bila ena od dejavnosti strank. Da gre na Jesenicah za zdravo jedro, sem prepričan, posebno ko se spomnim akcije radia Triglav za nabavo inkubatorja v času, ko so se v eni od ljubljanskih občin branili pred ustanovitvijo vrtca za prizadete otroke. Zato se težko strinjam s trditvijo, da je na Jesenicah tisoč ljudi, v katere se ne sDlača nič vlagati. Glede športnih iger, morda celo zimske olimpiade ponavljam staro prepričanje. Pri vsaki organizaciji takšne prireditve se vprašajmo: Kaj bo imel od tega krajan? Za slavo športnih junakov in za akcije v stilu podarim - dobim nismo pripravljeni prispevati ničesar, če ta »biznis« ne bi dal konkretnih ekonomskih rezultatov v občini Jesenice. Žal nam stara vlada ni znala odpreti vrat v projekte kot so FUREKA in podobni, obstaja nevarnost, da bomo v časih, ko se sodobna Evropa povezuje, mi pa razpadamo na majhna podjetja, da bi preživeli, razkorak med njimi in nami le še povečal. Tu so potrebne sistemske rešitve, ki jih bo lahko ponudila samo država. Kakor ne more zanemarjenega turizma rešiti ena tabla ob cesti »Zimmer frei«, tudi en osebni računalnik ne reši problemov informatike...« ©D. Sedej Višje cene v upokojenskem domu Jesenice, 9. avgusta - V domu upokojencev dr. Franceta Berglja so se zaradi višjih stroškov odločili za povišanje cen storitvam v domu za 20 odstotkov. Višje cene z 8. avgustom letos je potrdil tudi jeseniški izvršni svet. Tako znaša osnovna oskrba od najnižjih 136 dinarjev do 251 dinarjev, različno po kategorijah in sobah. Po ceniku stori lev za prehrano zunanjih upokojencev stane zdaj zajtrk 23 dinarjev, kosilo 42 dinarjev, večerja 31 dinarjev in malica I I dinarjev. Za ostale zunanje pa je zajtrk 27 dinarjev, kosilo 54 dinarjev, večerja 41 dinarjev in malica 13 dinarjev. • D. S. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Franc Smolej Praznik gasilcev v Kovorju Nov gasilski dom in avto Kovor, 10. avgusta - Danes in jutri, v soboto, bodo gasilci v Kovorju proslavljali. Pred šestimi leti so namreč začeli graditi nov gasilski dom. Po današnji (petek) sektorski gasilski vaji ob 17. uri pri šoli v Kovorju, bodo jutri ob 18. uri po paradi od starega do novega gasilskega doma, v kateri bodo sodelovale tudi narodne noše s tržiškimi godbeniki, slovesno odprli nov dom, Milan Valjavec in Anica Šlibar iz Kovorja pa bosta boter in botra novemu gasilskemu avtomobilu. Po slovesnosti pa bo pri novem domu velika vrtna veselica, na kateri bo igral ansambel Štajerskih sedem. Gasilci so za jutri pripravili tudi bogat srečelov s 600 različnimi dobitki. Glavni dobitek pa bo omara za prekajevanje mesa, ki jo je za gasilski praznik v Kovorju prispeval TIKO Tržič. "Kar lep čas smo v Kovorju v društvu, ki je bilo ustanovljeno 1923. leta in ima okrog 300 članov (aktiv 67) govorili in se z delovnimi organizacijami in drugimi pogovarjali o gradnji gasilskega doma. Stari dom je bil namreč pretesen in na neprimerni lokaciji. Potem pa smo se 1984. leta odločili za gradnjo. Ob pomoči krajanov, prirejanju veselic, prostovoljnem delu in ob pomoči bivše požarne skupnosti smo željo in cilj zdaj uresničili," je zadovoljen pred dnevi povedal predsednik Gasilskega društva, Franc Smolej. Predsednik gradbenega odbora je bil vsa leta Lovro Stare: "Pet tisoč delovnih ur smo opravili (brez organizacije), z veselicami smo prislužili 30 tisoč nemških mark, krajani Kovorja in okoliških vasi pa so nam dali 100 kubičnih metrov lesa. Še posebno delavni so bili tudi mladinci. Tako smo zgradili dom z orodiščem, skladiščem, sušilnim stolpom, večnamenskim prostorom, sejno sobo, prostorom za CZ in sanitarijami. Vsem bo na voljo, z domom pa bomo gospodarili gasilci..." "Do zdaj smo delali za dom, zdaj pa se bomo bolj posvetili kadrom in vzgoji ter predvsem preventivi, čeprav smo že sedaj na tekmovanjih bili v zlati sredini. Izpopolnili in posodobili bomo tudi opremo, cilj pa so naprave za brezžične zveze. Denar od sobotne veselice pa bomo porabili za notranjo opremo in ureditev doma," pravi poveljnik društva Marko Praprotnik. Marko Praprotnik • A. Žalar Lovro Stare Zupančev memorial Cirče - Balinarski klub Čirče, ki deluje že dvanajast let in ima okrog 70 članov, organizira jutri, v soboto, 11. avgusta, tradicionalni balinarski turnir za Zupančev memorial. Na petem memorialu se bo pomerilo 16 ekip in gorenjskih balinarskih društev. Na pokritem balinišču v Cirčah se bo tekmovanje začelo ob 8. uri. • (až) Litostrojska koča spet odprta Soriška planina - Dva meseca je bila Litostrojska koča na Soriški planini zaprta. Zdaj se je končno tudi ta zadeva razpletla. Ker je Litostroj v velikih težavah, so se v škofjeloški občini zavzeli, da bi koča na Soriški planini vseeno bila odprta. Tako so se se v Litostroju tudi odločili in oddali kočo v najem. Med štirimi interesenti so jo oddali Nataši Pevc iz Škofje Loke, ki pravi, da namerava Soriški planini spet povrniti dobro ime. Koča z dependanso, ki ima 48 ležišč, bo poslej odprta vsak dan. • id Polletni obračun Bled - Na zadnjem sestanku predsednikov svetov delovnih enot in predsednika centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov z vodstvom Gozdnega gospodarstva Bled so obravnavali poslovanje v prvem polletju. Kar zadeva količinsko proizvodnjo so bili ob polletju malce pod letnim planom, vendar pa v zasebnem sektorju običajno pripravijo več lesa za prodajo v drugem polletju. Sicer pa bodo finančni rezultati znani do sredine avgusta, ko bo tudi seja centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov. Na sejo bodo povabljeni tudi člani svetov delovnih enot. Takrat bodo delegate tudi seznanili, da Les banka nima nobene zveze s Hranilno kreditno službo GG Bled in da hranilno kreditna služba pri GG Bled normalno posluje. • cr HE Gorje je ena najstarejših elektrarn Stara "gospa" še vedno dela Radovna, avgusta - Skozi dolino Radovne je bil to zadnjo, vročo, sončno nedeljo ves dan živahen promet. Avtomobili, mopedi, traktorji. Menda se je pri Kredi naredilo pravo malo jezerce, ki nudi odlično kopanje, in večina je hitela tja. Z makadama se je dvigal prah in silil tudi skozi na pol odprta vrata hidroelektrarne. Dežurnemu strojniku ni kazalo drugega, kot vzeti v roke vodovodno cev in namočiti cesto, sicer bi skupaj s stroji ves dan požiral prah. »A vseeno je bolje, da ni asfalta,« razmišlja Drago Bregant. »Asfalt bi privabil še več ljudi v ta mali košček Triglavskega nacionalnega parka.« Od nekdaj je Radovna dajala svojo moč ljudem, ki so jo znali izkoriščati. Dve veliki stavbi malo nižje ob vodi z razkritima strehama pričata, da je bilo včasih tu več življenja. Tu so v prejšnjem stoletju delale fužine. V največji zgradbi je bila gostilna, v ostalih, manjših, so bila delavska stanovanja. Dva ali trije "norci" so kovali. Jeklo so vozili z Jesenic čez Kočno in Gorje sem v končno obdelavo. Cesta je bila polna volovskih vpreg. Danes je to zgodovina, le vodna elektrarna, zgrajena v začetku tega stoletja, je nekakšno posredno nadaljevanje železarstva v tem koncu. S svojimi velikimi, visokimi, zgoraj zaokroženimi okni, kakršna so bila značilna za vse stare elektrarne, z lepo obeljenimi stenami, urejenim dvoriščem, se zdi elelktrarna Železarne Jesenice ob Radovni kot pomlajena stara gospa, ki vztrajno kljubuje letom. Leta tih delavcev, ki izmenično, v turnusih po dvanajst ur skrbe za elektrarno. Svoja pravila imajo, dokaj stroga, vstop nezaposlenim je prepovedan, dežurni se ne sme oddaljiti od turbin, kajti vsak trenutek bi se lahko zgodilo kaj nepredvidljivega. Obvezna je kontrola mazanja, temperature, ležajev, transformatorjev, stanja vode in podobnega. Saj okvar ni dosti, toda lahko se zgodi, da kje v Kočni pade smreka na daljnovod, udari strela. Takrat je treba kompleten agregat čim prej ustaviti, sicer bi lahko turbino polomilo. »S starostjo takale Francisova turbina postane tudi muhasta,« pravi Drago. Dovolj izkušenj imajo z njimi. Na vseh elektrarnah tukaj na Radovni jih imajo, v Gorjah, v Vintgarju in v Zasipu. Majhne so, vsaj dvajsetkrat toliko energije porabi železarna, toda nekaj pa le imajo svoje energije in pomagajo razbremenjevati stroškovnik tovarne. Zato jih varujejo, cenijo. V bližnji prihodnosti bodo tole elektrarno nekoliko zmoderni-zirali. da ne bo potrebno več toliko oseb za nadzor, so povedali v železarni, kajti racionalno se bodo morali obnašati povsod. Ko bi jih le imeli več! • D. Dolenc 1905 je bila zgrajena, v času kranjske industrijske družbe, za potrebe jeseniške železarne. Danes je to ena najstarejših slovenskih še obratujočih starih vodnih elektrarn. Dve Fran-cisovi reakcijski turbini poganja Radovna. »Kadar je največ vode. daje moč okrog 12.000 KW. Ob tej dolgotrajni vročini pa je vode malo in če ne bo večjega deževja, bo treba eno turbino ustaviti,« je to popoldne razmišljal dežurni strojnik -stikalničar Drago Bregant s Polšice pri Gorjah, eden od pč- Tudi starost je lahko lepa • V Dobovicnikova Meta V zgodnjem sobotnem popoldnevu je neusmiljeno žgalo sonce v pobočje Krvavca. S psom sva kar pohitela čez čistino, da sva bila spet v senci steze pod Škrjančevo domačijo in si malo odpočila. Dobro dene senca enemu in drugemu. Spodaj v ovinku je Dobovični-kov Martin oral dolgo ozko njivo. Pšenico so poželi, zdaj bo prišla repa na vrsto. Globoko je zaoral in lepi razori so ostajali za njim, dobra, mastna zemlja. »Spodaj pa je vendarle še nekaj vlage,« razmišljam, ko se nenadoma pred menoj na stezici pojavi drobcena postava s košem. »Tole bo Škrjančeva gospodinja,« pomislim. Tolikokrat jo ubiram tukaj spodaj, a nikoli nikogar ne srečam, le od daleč slišim glasove in lajež psa. Pa ni Škrjančeva, Dobovicnikova Meta je, pove, pri bratu živi, odkar se je doma od Rakovca poročil višje v vas, na Dobovičnikovo. Tole seno v bregu spravlja na zgornjo pot, da ga bo potem nečak Martin lahko naložil na traktor in odpeljal. Preden so širili cesto in zvalili vse tisto kamenje na tole spodnjo pot, ga ji ni bilo treba prenašati tako visoko. Zdaj ji pa ne kaže drugega. Trinajstkrat je že nesla do kosila, zdajle že tretjič po kosilu, pa še za kakšne tri koše ga bo. Tako se suši, da se kmetu lahko kar smeje. Prva košnja v dolini je marsikje končala kar za gnoj v grabnu, tako jo je močilo. Tole se pa res lepo suši in živina mora biti zdrava, ko takole krmo je, pa še polno zdravilnih rož je notri. »Tele "krstne rože" so prav zdrave,« mi kaže posušeno šentjanževko, »pa gorska resa za ledvice in materina dušica.« Tak čaj ona pije in dobro se počuti. 13. julija jih je dopolnila 80, me preseneti. Dobrih šestdeset bi jih ji prisodila, nič več. In pri osemdesetih ti takole živahno zadega na rame koš, ga nabaše s senom, trdno poveže z vrvjo, da ji dol ne uide, se kar z grabljami po-prijema za ruševno, da spet prileze na pot. Zdaj je koš trikrat večji od nje... Žilava je, ni kaj. Vse življenje v kmečkem delu. Štiri leta je bila za pesterno v Mengšu pri Flerinu, potem je bila doma, zdaj pa je že dolgo let pri Dobovičniku. Od srca se nasmeje, koji ne morem verjeti za leta, pa pripoveduje naprej, da še vse dela, molze sicer ne, je pa tukaj v bregu skupaj z bratom na roke kosila, hlev po-čedi vsak dan, postori to in ono, kar je treba pri hiši. Ko je bila še dekle je bila bolj rahlega zdravja. Le srce ni najbolj zdravo. Pred kakšnimi devetimi leti je bila v bolnici in od tedaj vzame vsak dan rumeno tabletko za srce. Kar dobro se počuti. Vroče je pa vražje. Kar cedi se iz nje. Le od kod jemlje. ko je takole suha, se sprašuje. Čudno, da ni več bolezni, ko si vedno premočen in te vsake toliko veter obleti. Zadovoljna je. Nič ji ne manjka, vesela je, da lahko še dela-»Da si le sam sebe "gvavtek, pravi, pa je vse dobro. Lepo sC razumejo. Včasih, ko je bila še mlajša, so šli veliko po božjih potih. No, tudi zdaj jih Martin enkrat na leto zapelje na Brezje. Morja še ni videla, razen na televiziji, pa nič zato. Prelepo je tule v pobočju Krvavca. Zvečer do kraja odpre okno in tako lepo popiha s hriba. Ob nedeljah pa rada pogleda televizijo, posebno če so kakšni filmi o živalih. Te ima zares rada Ce ima kakšno posebno željo'.' Da bi kam šla? Kam boš pa hodil pri teh letih. Še kaplan in župnik se jezita, če kakšne stare ženske, ki se jim v glavi vrti in jim je rado slabo, tiščijo z njim1 na izlet. Na Povšnik, kjer je njen nečak župnik, pa rada gre-Dobro uro vožnje je in hud breg je do tja gor, hujši kot tule na Krvavec. Martin pelje ponavadi. Takrat je pa res lepo, čeprav jo glava boli od toliko vožnje. Nak, drugih želja pa ni- j ma, le zdravje naj se je drži, p Britof 74, Kranj in Jože Šink, Spodnji Brnik 37, Cerklje. estitamo! fa današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 2 "agrada: 300 dinarjev Trj, Qrada: 200 dinarjev F)e]r.e,Je nagrade po 150 dinarjev. ren l po^'J'te do srede, 15. avgusta na naslov: uredništvo Go-*ank 3 9lasa' Moše Piiadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno kri- GLAS ©@mill5M©IEnGLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Petek, 10. avgustal990 Od čustvenosti k trinosti O pšenici smo nekdaj govorili precej čustveno in vzvišeno - kot o "zlatorumenem zrnju", o "rumenipogači", o "darovih narave"... Nekaj te vzvišenosti je bilo tudi upravičene, iz pšeničnega zrnja dobivamo "kruh, naš vsakdanji", veliko je bilo nepotrebne. Pšenica je zdaj kljub pomembnosti za vsako državo, za Slovenijo in Jugoslavijo pa še posebej, predvsem tržno blago, o katerem ne kmetje ne (kmetijska) vlada niso več pripravljeni govoriti čustveno. Čustven, včasih mistični odnos do pšenice je v preteklosti omogočal, da je bila pšenica ne glede na pridelek dokaj cenjeno blago in da so pridelovalci tudi lažje izsiljevali odkupne pogoje, predvsem pa višje cene. Letošnje teto je po svoje prelomno: zvezna in tudi republiške vlade se sicer dobro zavedajo, kaj pomenijo polne kašče pšeničnega zrnja, vendar pšenico jemljejo predvsem kot tržno blago in niso pripravljene popuščati pred izsiljevanji pridelovalcev, ne v Sloveniji in ne v žito-rodni Vojvodini. Letošnji kmetijski problemi, predvsem zapleti o odkupu pšenice v Srbiji, bi skorajda onemogočili delo zvezne skupščine oz. zbora republik in pokrajin, zaradi pšenice je prišlo tudi do ostre reakcije predsednika srbskega izvršnega sveta dr. Stanka Radmiloviča. češ da je zvezna vlada namerno dala iz zveznih rezerv na trg 600.000 ton pšenice po dumpinških cenah in da je pod pretvezo delovanja zakona ponudbe in povpraševanja oblikovala nerealno in nizko zaščitno ceno - 1,93 dinarjev za kilogram. Zvezna vlada je vzdržala in tudi slovenska za zdaj kljub grožnjam in opozorilom iz številnih delov republike vztraja pri dogovorjeni odkupni ceni (2,50 dinarja za kilogram prvorazredne pšenice). Da je pšenica postala predvsem tržno blago, dokazujejo tudi spremenjene razmere v Sloveniji. Spomnimo se: nekdaj je republiška vlada z raznimi akcijami, kakršna je bila, denimo, tudi "za kruh in sladkor", vsiljevala zadrugam, kmetom in kombinatom razne "razdelilnike", in jim določala, koliko pšenice morajo pridelati, koliko jo oddati... Zdaj takšnih akcij ni več, ker je tudi vlada spoznala, da zanimanje za pridelovanje pšenice lahko povečuje le z gospodarskimi ukrepi (z dobrimi odkupnimi pogoji), ne pa s politiko vsiljevanja in posiljevanja. • C. Zaplotnik Jutri na Zlatem polju Gorenjsko traktorsko tekmovanje Kranj, 8. avgusta - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske prireja jutri, v soboto (z začetkom ob 8. uri), na parcelah Mercatorja - Kmetijstvo Kranj na Zlatem polju gorenjsko traktorsko tekmovanje. Sodelovalo bo dvanajst ekip, ki se bodo pomerile v oranju na določeno globino z dvo- oz. trobrazdnim plugom ter v spretnostni vožnji. Najboljši v posa-me7nih kategorijah (traktoristi - dvobrazdni plug, traktoristi -trobrazdni plug, mladi zadružniki in ženske) se bodo udeležili republiškega tekmovanja. Če bo jutri slabo vreme, bo gorenjsko traktorsko tekmovanje naslednjo soboto, 18. avgusta. • C. Z. Kmečki tabor v Beli krajini Shod slovenskega kmetstva Kranj, 8. avgusta - Črnomeljska podružnica Slovenske kmečke zveze prireja ta konec tedna v Semiču v Beli krajini vseslovenski kmečki tabor. Tabor se bo začel danes, v petek, z okroglo mizo z naslovom Slovensko kmetijstvo na razpotju. Pogovora se bodo udeležili predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, dr. Ludvik Toplak, programski vodja in poslanec Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen, namestnica republiškega ministra za kmetijstvo Marija Mar-keš, poslanec Marjan Podobnik, kmetica Mihaela Logar, kmet Ivan Pučnik in drugi kmetijski poslanci in strokovnjaki. Jutrišnji dan bo v znamenju vinogradništva in vinarstva, na to temo bo tudi okrogla miza, ki se je bodo udeležili republiški minister za kmetijstvo, dr. Jože Osterc, minister za trg in cene, Maks Bastl, predsednik slovenskega vinogradniškega društva, Štefan Kuhar, mag. Julij Nemanič, mag. Zdenko Rajher, kmet Ivan Pučnik... Osrednja prireditev tabora bo politični shod slovenskega kmetstva v nedeljo ob 15. uri v Gorenjcih pri Semiču. Zbranim bosta spregovorila predsednik Slovenske kmečke zveze in član predsedstva Republike Slovenije, kmet Ivan Oman in član republiškega predsedstva in belokranjski rojak, dr. Dušan Plut, nato pa bo "odprt mikrofon" o sedanjem trenutku slovenskega kmetijstva. Shod bodo popestrili še domača folklorna skupina, Dolenjski oktet in ansambel Slavček. • C. Z. I MEŠETAR Kakšne so cene kmetijskega reprodukcijskega in gradbenega materiala v Gorenjski kmetijski zadrugi — TZO Cerklje? vrsta materiala enota cena (v din) * kmetijski material: krmila za krave, 19-odstotna kg 4,50 krmila telpit kg 4,00 krmila NSK kg 4,60 koruza kg 3,50 ječmen kg 4,20 sončnične tropine kg 3,90 gnojilo KAN, 27-odstotno kg 1,82 gnojilo NPK 27-30 kg 2,76 gnojilo NPK 13-10-12 kg 2,10 gnojilo NPK 15-15-15 kg 2,60 *gradbeni material (vse cene so brez prometnega davka): betonsko železo kg 6,81 betonsko železo kg 6,59 betonsko železo 0 kg 6,37 betonsko železo 2 kg 6,08 Miro Bajd, predsednik tržiške podružnice Slovenske kmečke zveze: Zemljo tistemu, ki jo bo obdeloval Se nično, 8. avgusta - "Slovenija ima premalo kmetijske zemlje in si ne more dovoliti, da je ne bi skrbno varovala in obdelovala, zato so odločitve lahko le gospodarske, ne pa politične. Če bomo k vračanju zemljišč pristopili gospodarsko, sem prepričan, da bi v Sloveniji lahko pridelali dovolj hrane za preživljanje nekaj več kot dvomilijonskega ljudstva in ne samo 85 odstotkov, kolikor smo načrtovali pred leti. Zemljo naj dobijo le tisti, ki bi jo obdelovali. Kmetom, ki so to še zdaj in jim je bila zemlja krivično odvzeta, naj se zemlja vrne; tistim, ki zdaj iz kakršnihkoli razlogov ne kmetujejo več, pa naj se plača primerna odškodnina. Pri popravljanju povojnih krivic oz. vračanju krivično odvzetih zemljišč bi morali paziti tudi na to, da iz velikih obdelovalnih kosov ne bi naredili "zelnikov", na katerih bi bilo kmetovanje dražje in manj učinkovito," je v pogovoru za Gorenjski glas dejal Miro Bajd, kmet in predsednik tržiške podružnice Slovenske kmečke zveze. "Višinske kmetije bi morale imeti vsaj 50 hektarov z lesom bogatega gozda, sicer pa še enkrat toliko. Na manjših kmetijah so zaskrbljeni, počutijo se ogrožene... Je strah, da bi veliki kmetje sčasoma "pojedli" male, upravičen? I "Na Gorenjskem, še posebej pa v tr-žiški občini je takšna bojazen odveč. Kmetje, ki bi se želeli ukvarjati in preživljati samo z živinorejo, bi sicer potrebovali 20 do 25 hektarov kmetijskih zemljišč, ne pa 40 hektarov, kot je bilo mogoče slišati in prebrati. Za to, da bi pri nas razvijali 40-hektarske kmetije, ki bi pridelovale tudi žita, ni ne zemlje ne drugih možnosti." Kaj storiti z zemljo nekdanjih veleposestnikov? "V tržiški podružnici Slovenske kmečke zveze nasprotujemo temu, da bi jo dobili prejšnji lastniki; dobijo naj jo tisti, ki jo bodo obdelovali. Pogoje, pod katerimi bi prešla v roke kmetom, pa mora določiti zakon." Zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih je povzročil vihar, ki se še zdaj ni polegel. Je bil ukrep potreben ali ne? "Ocenjujem, da moratorij ni bil primeren vladni ukrep, ker je zavrl delo v gozdovih in ogrozil lesno predelovalno industrijo. Družba, ki ima že zdaj dovolj veliko brezposelnost, ne bi smela sprejemati ukrepov, ki bi jo še povečevali. Prepričan sem, da bi bilo bolje, če bi se za lastniško sporne družbene gozdove dogovorili z ne- "Ocenjujem, da moratorij ni bil primeren vladni ukrep, ker je zavrl delo v gozdovih in ogrozil lesno industrijo, " "Nova slovenska vlada se preveč ukvarja s politiko in premalo z gospodarskimi problemi, preveč išče pomoč po tujini in premalo pri domačih ljudeh..." Kako si zamišljate vračanje gozdov? "Če bi v tržiški občini vse gozdove vrnili nekdanjim lastnikom, gozdno gospodarstvo ne bi bilo toliko prizadeto kot. na primer, v kranjski ali škofjeloški občini. Gozdove bi morali najprej vrniti vsem kmetom, sicer pa poskrbeti, da bi tiste višinske kmetije, ki imajo premalo gozda za normalno delo in življenje, gospodarsko okrepili in jim dali še nekaj gozda. Višinske kmetije bi morale imeti vsaj 50 hektarov z lesom bogatega gozda, sicer pa še enkrat toliko." Za zdravje ljudi in živali Mlečnost krav in sestava mleka (III.) kdanjimi lastniki, skupaj z njimi pregledali gozdove, sekali v njih po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu, plačali gozdarjem delo, izkupiček pa "zamrznili" dotlej, dokler ne bi rešili lastninskega vprašanja. Tako bi bil volk sit in koza cela: gozdarji bi še naprej imeli delo, lesna industrija zadosti surovine, nekdanji lastniki pa (denarno) jamstvo. To bi bila začasna rešitev, za eno leto ali do sprejetja zakona o gozdovih." Velike spremembe se obetajo v zadružništvu. Zadruge se morajo reorganizirati do konca leta, pripravlja se republiški zakon, ki bo opredelil pogoje za vračanje nekdanje zadružne lastnine... "Menim, da bi se sedanje članice Gorenjske kmetijske zadruge (Sloga, Naklo, Tržič in Cerklje) morale še naprej povezovati in da bi bilo dobro, če bi prišlo do povezave tudi z ostalimi gorenjskimi zadrugami. Če bo Gorenjska zadružno močna, se bo lahko upirala monopolistom, sicer ne. Zdajšnje izkušnje to dobro kažejo: ko v Gorenjski kmetijski zadrugi rečejo, da po tej in tej ceni ne bodo dajali živine, to nekaj zaleže, veliko manjše pa so možno- sti za uspeh, ko se zoperstavlja P°s.anVa čna, majhna zadruga. Zdi se mi tu~)\ h bo moralo priti do združitve kmetijski zadrug in gozdarskih temeljnih organiz • cij kooperantov. Ne samo zato, ker J^ kmetija zaokrožena celota, na kateri prepletata kmetijska in gozdarska dejavnost, ampak tudi zato, da bi zmanjšali režijo in stroške. Kar zadeva zadružne deleže, borno kmetje poskušali doseči, da bi nam za°_ ga priznala tudi nekaj deležev za min delo oziroma za dosedanje sodelovanje zadrugo. Če delavec v tovarni zasluzi P kojnino, se mi zdi, da smo tudi kmej upravičeni nekaj zahtevati. Pogoje za v čanje zadružne lastnine bo določil za* V tržiški občini je bilo nekdaj več zadrug skoraj vsaka je imela tudi svoj zadru dom. Kaj bo s temi domovi, je težko t ^ V Kovorju in v Lomu, na primer, SO t gradili predvsem kmetje, v Krizah ne, mo kmetje, ampak tudi ostali vaščani. Kako ocenjujete prvih sto dni nove slovenske vlade? "Preveč se ukvarja s politiko in prema|f z gospodarskimi problemi, preveč išče p moč po tujini in premalo pri domačin ij deh, ki so dovolj pridni in delovni, prern lo je dosledna tudi pri uveljavljanju nace la, da slovenski žulji ne smejo "odtekati drugam..." Miro Bajd, za konec še tole, malce P1^ vokativno vprašanje: za marši katereg^ kmeta pravijo, da je vesel samo tedaj, k° podraži živina, mleko, krompir...; velja tudi za vas? "Kot kmet, ki redim 70 glav govedi 'J okrog 150 prašičev, ne bi-bil vesel &"lQ takrat, ko bi v časopisu prebral novic0 ■ podražitvi tega ali onega kmetijskega P delka; še bolj bi bil vesel, ko bi prebral, đ3 se je zmanjšala brezposelnost. Če bi se/ denimo, v tržiški občini znašlo na ces"-brez dela, 300 do 400 delavcev, bi to Posredno občutili tudi kmetje. Za kmete J zelo pomembno, da imajo delavci delo 1 plačo. Še bolje bi bilo, da bi dobro zaslU' žili. ker bi tedaj tudi lažje prenesli vsak podražitev mleka, mesa, krompirja..-C. Zaplotnik Ugotavljali smo vpliv obroka na proizvodnjo mleka. Količina mleka je bila v premem sorazmerju s količino zaužite suhe snovi, energije in koncentracijo neto energije ter obratno sorazmerna z deležem vlaknine v obroku. Vsebnost tolšče, beljakovin, laktoze in suhe snovi brez tolšče (suha snov) se je očitno spreminjala z ozirom na stadij laktacije. Poleg opisanih sestavin smo v mleku določili tudi količino uree, ki ji pripisujejo precejšen pomen kot kazalcu preskrbljenosti živali z energijo in beljakovinami. Ugotavljamo, da so bile vrednosti na večjem številu gospodarstev večje, na nekaterih pa manjše kot predvidevajo norme. To potrjuje, da je bilo pri živalih predvsem aktualno pomanjkanje energije. Zelo majhne vrednosti uree v mleku na nekaterih gospodarstvih povezujemo s premajhno preskrbo krav z beljakovinam. Pomen uree za ugotavljanje neustrezne preskrbe s hranljivimi snovmi je očiten tudi iz statistične primerjave med njo in obrokom. Količina uree je premosoraz-merna s količino prebavljivih surovin beljakovin in obratno sorazmerna z vsebnostjo energije v obroku. Negativna povezava s količino mleka na ravni P 0.05 kaže na signifikanten negativen vpliv defecita energije na količino mleka. ZL U-gotovitve potrjujejo, da je v poporodnem obdobju na poskusnih gospodarstvih primanjkovalo energije in beljakovin. Sklepamo, da je urea v mleku zaradi enostavnosti metode zanimiva za oceno preskrbljenosti živali z energijo in beljakovinami. Menimo, da bi jo bilo potrebno izvajati ob rednih mlečnih kontrolah, skupaj z analizo sestavin mleka. Ob sočasnem ugotavljanju beljakovin in suhe snovi mleka namreč lahko služi kot dokaj zanesljiva orientacija za ugotavljanje nepravilnosti v prehrani ter omogoča pravočasno uvajanje ustreznih ukrepov za njeno izboljšanje. Za natančnejšo oceno preskrbljenosti krav pa je potrebno opraviti analize krme in krmljenja. Mag. Dušan Likosar, dipl. vet.Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj Lakatna Sukno v velikih likvidnostnih težavah Hoja po stečajnem robu Radovljica, 8. avgusta - Tekstilno podjetje Sukno Zapuže je že dlje časa v velikih likvidnostnih težavah. Gorenjska banka m« je tudi zdaj pripravljena pomagati in mu za poslovanje do kod' ca leta dati tri milijone dinarjev posojila, toda le ob ustrezne«1 jamstvu. Radovljiški izvršni svet je na seji ob koncu julija sklenil Suknu jamčiti za najem posojila, vendar le ob pogoju, d* lahko v primeru vnovČljivosti garancije uveljavi zastavno pravl' co na njegove zaloge. Sklenili so tudi, da si bodo v primerih ko bodo podjetjem dali jamstvo za najem posojila, zagotovil1 sodelovanje na sejah organov upravljanja. V Suknu so že lani izdelali program za obvladovanje kvidnostnih težav, vendar načrta zaradi zamud pri dobavi blag3' srbske blokade, nezadostno vračunane inflacijske stopnje v cen° izdelkov, mile zime, zmanjšanje kupne moči prebivalstva in ,z drugih razlogov niso uresničili. Novembra so si s "prodajo" stanovanj sicer zagotovili več kot 600 tisoč mark, vendar denar r" zadoščal za dolgo. Likvidnostne razmere so se znova zaostrile 'e' tos pozimi, tako daje podjetju konec marca zaradi neprekinjen" blokiranega žiro računa že grozila uvedba stečajnega postopkjl Gorenjska banka je ponovno "reagirala" in omogočila deblo*?! do računa, tržni položaj Sukna pa se kljub temu ni izboljša'-Sredi junija je bilo v domala brezizhodnem položaju: / zalogi mi končnih izdelkov v vrednosti 16 milijonov dinarjev, brez p0' nebnih surovin za izdelavo kolekcije jesen - zima in z žiro rftiji nom, ki je bil 21. junija blokiran že 58. dan. Čeprav mu je tud' tokrat grozil stečajni postopek, se je s pomočjo Gorenjske banke, kupcev njegovih izdelkov in uvoznikov reprodukcijskega materiala vsaj začasno uspelo rešiti. Člani izvršnega sveta so soglašali, da so likvidnostne težave Sukn* posledica in ne vzrok in da gre predvsem za velike tržne in ra/.vojn probleme. V razpravi je bilo med drugim slišati, da je proizv<'|'° ciklus v Suknu predolg, da delajo na že precej izrabljenih strojih da premalo izvažajo, da se ne držijo dobavnih rokov, da so daj" premalo poudarka izobraževanju in kadrovski politiki, da so tud* švicarski strokovnjaki, ki so sicer ugodno ocenili možnosti Sukna, imeli največ pripomb na prodajo... Likvidnostnih problemov v Suknu tudi zdaj ne manjk'1' Da hi do konca leta "zvezali začetek s koncem", bi po julijske'11 likvidnostnem načrtu potrebovali se 6,7 milijona dinarjev. R3' dovljiški izvršni svet je na zadnji julijski seji sklenil Suknu dat) jamstvo za najem treh milijonov dinarjev posojila v GorenJfj| banki. • C. Zaplotnik 40. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM Jubilej Amaterski zavzetosti, ki so ji bila ob vsej laično-sti naklonjena takrat pred 40 leti, in potem še ničkoli-kokrat ob kritičnih trenutkih srečna naključja, gre zasluga in, to zdaj že lahko trdimo, tudi zahvala, da Gorenjski sejem v Kranju letos praznuje 40-letnico, njegovi začetki pa segajo skoraj poltisočletja v zgodovino. Letošnji sejem, ki ga bo danes odprl član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman, bo, tako že nekaj časa napovedujejo, spet še najbolj podoben tistim prvim povojnim začetkom, ko je bil dobro založen, ko se je vse dobilo ceneje, ko je obiskovalec odhajal s prireditve z zadovoljnim občutkom prijetnega dne in ko se mu je v tej ali oni igri, žrebanju morda nasmehnila tudi sreča. Prireditev, ki pomeni trg J2 pozdravnega nagovora člana predsedstva Republike Slovenije, ana Omana na današnji otvoritvi jubilejnega 40. Gorenjskega sejma svojo intervencijo reševala njegove pozicije, smo zabredli v krizo, iz katere se bomo rešili le z velikimi napori. Navaditi se bo treba na normalno - to pa pomeni: zanašati se nase, na svoje sposobnosti, na svoje delo. To pomeni, da bomo morali vsi skupaj plačevati svoje račune. Kakršni že bodo. Sejemsko mesto Kranj je središče Gorenjske. Industrijsko mesto je to. Pa ne le Kranj. Vsa Gorenjska je industrializirana dežela. Večji del Gorenjcev si služi svoj kruh v industriji, da ne omenjam tercialne dejavnosti, ki se bo morala pospešeno razvijati, če bomo hoteli nuditi zaposlitev ljudem, ki so že, ali pa še bodo, brezposelni. Nimamo dovolj majhnih podjetij. Glavni vzrok za to je v tem, da je v nas premalo podjetniške miselnosti. Predolgo so nas vzgajali drugače. Se ni dolgo tega, ko je izraz "podjetnik" pomenil, skoroda toliko, kot sovražnik družbe. Saj se je prisegalo le na družbeno lastnino proizvodnih sredstev, na združeno delo, na samoupravljanje. To nas sedaj tepe, rabimo namreč ambiciozne podjetnike, sposobne poslovneže, ki bodo s svojimi programi uspeli na trgu. V mislih imam celo mavrico dejavnosti-od proizvodnje do hotelirstva. .Danes, 10. avgusta, bomo že Sjindeseiič odprli naš Gorenj-sk! sejem. Iz prvotno skromne Prireditve - brez lastnih prosto-rov - se je razvila razmeroma yelika, sodobna oblik a sejma. Kra nJ je namreč staro sejem- mesto z večstoletno tradicijo Sejmi so kraj za srečanja Pfodajalcev in kupcev. Sejem ni samo razstava. Sejem je ponovni dogodek. Danes veliko 8°vorimo o tržnem gospodarevu. To pretirano poudarjanje Pa se mi zdi povsem nepotreb-n°- Gospodarstvo mora biti namreč vedno tržno usmerjeno, 'isto gospodarstvo, ki poskuša svojo eksistenco reševati mimo tr8a, je vnaprej obsojeno na Propad. Prav zaradi tega, ker je đe' našega gospodarstva pre-Več zaupal v to, da bo država s Na Gorenjskem pa imamo tudi dejavnost primarnega sektorja; to je kmetijstvo in gozdarstvo. Sploh ni potrebno, da govorimo o tem, da je ta dejavnost posebnega pomena za družbo, saj gre tu za pridelovanje hrane, osnovnih surovin, in podobno. To je vsem modernim družbam samoumevno, in vse države imajo do kmetijstva posebno politiko, nobena država pa ne prepušča kmetijstva povsem delovanju trga. To bi namreč v industrijski družbi pomenilo propad kmetijstva. Tudi naš Gorenjski sejem posega s svojo dejavnostjo na to področje. Velik del razstavnega prostora je namenjen kmetijski in gozdarski opremi. Z veseljem in ponosom lahko ugotovimo, da je v zadnjih petindvajsetih letih tako na Gorenjskem, kot tudi v Sloveniji, kmetijstvo doseglo velike uspehe. S posebnim ponosom lahko ugotovimo, da so naši kmetje dosegli in celo presegli uspehe svojih stanovskih kolegov v sosednjih deželah, kljub neprimerno težjim razmeram. Zato je treba dati vse priznanje pridnosti in prizadevnosti slovenskih kmetovalcev. V vse te dejavnosti se vključuje tudi Gorenjski sejem. Poslanstvo te prireditve je res: sejem. Sejem pomeni trg. Trg pa pomeni moderno, učinkovito gospodarstvo. To hočemo in rabimo. Sejem naj pokrije ves otok JRž. Vladimir Mohorič, predsednik kranjskega izvršnega sveta: 'a Kranj je sreča, da je sejemska dejavnost ostala in da smo po etu 1945 prešli na obrtne sejme..." kmetijski sejem, ki ima tradicijo in kljub prizadevanjem, da se kmetijska dejavnost prenese v Radgono, jo v Kranju še vedno imamo in je dejansko promet s kmetijskimi stroji v Kranju še vedno večji kot v Radgoni. Kar zadeva občino, je sejem pomembna dejavnost, ki je Kranj ne sme zanemariti ali opustiti. Interes imamo predvsem na gospodarskih sejmih, na sejmih, kjer bi se krepile kupčije. Vendar ne bi bilo odveč, če bi kateri od sejmov bil tudi reprezentativen. Ob takšni dejavnosti moramo poudariti sejem civilne zaščite. Uspeh je, da je ta sejem v Kranju ostal. Mislim, da je lokacija sejma na sedanjem mestu dosti posrečena in menim, da bi bilo škoda, če bi ta otok namenili kakšni drugi dejavnosti. Nasprotno, prav bi bilo, da bi sejem ostal sam na tem otoku in da bi bila dejavnost tako močna, da bi lokacijo tudi lahko pokril. Seveda pa se ob tem takoj odpre vprašanje večnamembnosti sejma oziroma uporabe otoka in sejemskih površin tudi za druge dejavnosti. Gledanja so različna; naj bo sejem samo gospodarski, ali naj bi ta prostor in zemljišča bila uporablje- . Mislim, da so mesta v zgodo-v'ni nastajala kot gospodarska lf1 kulturna središča. Predvsem Se je gospodarski pomen mesta Pokazal v tem, da so se v me-Sf,n.. organizirali sejmi, ki so s'užili izmenjavi vseh mogočih Vfst blaga. Šele kasneje so me-sta od sejmov prešla k trgovi-narn in ob razvitejših stalnih trgovinah je morda sejemska dednost malo opešala. Tako ,rnumo danes tudi mesta, kjer SeJrnov ni. - fa Kranj je sreča, da je ta I eJavnost ostala in da smo po etn- 1945 prešli na obrtne sej-,Tle. ker obrtniki niso mogli podedovati blaga v trgovinah; asneje pa na druge oblike sej-*OV. poleg obrtniške dejavno-Pa je bil v Kranju zanimivo Razstavljalcev (domačih in tujih), ki bodo vse, kar bodo pokazali, pripravljeni prodati, je letos skoraj 800. Izbira blaga in izdelkov bo zelo pestra. Popustov in drugih ugodnosti bo veliko in več, kot se pač za sejem v pravem pomenu besede spodobi. Zabave in gostinske ponudbe dovolj in še več za potešitev takšne, drugačne želje in za slabšo vzdržljivost morda celo preveč. Prireditev bo torej trajala od 10. do 19. avgusta, tako so povedali na novinarski konferenci, kot se za jubilej spodobi, bi lahko rekli. In tudi obetavna bo; predpisi in zakondaja že "napovedujejo", da ima Kranj (za jutri) srečo, da je v kritičnih trenutkih znal ta sejem obdržati... Veliko energije in "prepričevanj" Franci Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem: "Samo mlad kolektiv je zmogel premagovati težave in borbe za ohranitev sejemske dejavnosti v kraju..." na tudi za športne namene. Osebno menim, da je Kranj tako velik, da bi bilo prav, da si organizira poseben športni center na mestu, kjer se zdaj gradi pokriti bazen. Sejem pa naj služi predvsem gospodarsko-se-jemski uporabi. Trenutno sejem služi tudi različnim prireditvam, in na škodo tudi kranjski fakulteti. Uporaba za različne namene, za kulturne in druge prireditve večjega obsega, bo verjetno ostala in je prav, da so v okviru sejma. Uporaba za šolske namene pa je res samo zasilna. Za fakulteto pa je treba v mestu najti prostore oziroma lokacijo. Fakulteta je namreč v primerjavi z drugimi tovrstnimi mesti posebnost Kranja in terja primeren prostor. Sejemske namene in cilje pa mora razvijati sejemska uprava sama. Občina sicer lahko sodeluje, pomaga, vendar organizator in finančnik, ne more biti. Seveda pa se zavedamo, da imajo na sejmu velike denarne probleme; ker so na primer sedanje stavbe potrebne najmanj obnove streh, kar pa bo sejem sam težko pokril. Zato obstaja pravzaprav skupni cilj, da se sejem v Kranju gospodarsko izkaže in s takšno popotnico stopi v drugo polovico svojega tisočletja... Pripravil A. Žalar Letošnji 40. povojni Gorenjski sejem pomeni spomin na obdobje pred 40 leti, ko so bile v gorenjski metropoli ponovno oživljene gospodarske manifestacije. "Sarmantnost" in "idiličnost" takratne osrednje in edine sejemske prireditve se v primerjavi z današnjo seveda precej razlikuje, saj nas je čas industrializacije in politiziranja v marsičem povsem odtujil. Vendar pa seje z velikim prizadevanjem domačinov, obrtnikov, gospodarstvenikov in politikov sejemska dejavnost v Kranju vendarle ohranila. Številni posamezniki so povsem amatersko vložili veliko energije v borbo za ohranitev in razvoj sejemskih prireditev, na katerih se proizvajalec, trgovec in kupec srečajo na istem mestu, si izmenjajo mnenja, izkušnje in želje ter se tudi poveselijo. Te oblike, posodobljeno rečeno, trženja, so obli- ke stoletnih preizkušenih metod, ki jih razviti in demokratični trg v svetu primerno neguje, ohranja in razvija. Čeprav je kranjska industrija do dobrih šestdesetih let to skušala potrjevati z udeležbo, pa je predvsem zaradi gibanja, doseljevanj in odseljevanj potem prišlo skoraj do prekinitve sejemske dejavnosti. V sedemdesetih letih se je zelo improvizirana sejemska dejavnost v Kranju profesionalizirala, vendar pa je v drugi polovici sedemdesetih let prišla v kritično stanje in se skoraj popolnoma prekinila. Veliko energije in posebnih "prepričevanj", predvsem druž-benopolitčnih skupnosti, zbornice, obrtnikov... je bilo potrebno, da se je s pomočjo industrije in občine prvič v skoraj 500 letih v Kranju zgradilo razstavišče z minimalnimi prostorskimi in infrastrukturami zahtevami. Samo mlad kolektiv je zmogel premagovati težave in borbe za ohranitev sejemske dejavnosti v kraju. Pričakovati od manj kol 20-član-skega kolektiva, da bo gradil sejemske palače in pripravljal atraktivne, nekomercialne programe, pa je bila in je še utopija. Upamo, da bodo v devetdesetih letih to "laičnost" odgovorni obvladali in sejemsko dejavnost uvrstili v rang pomembnosti in razvoja evropske primerljivosti. V štiridesetih letih je sejem v avgustu odigral pomembno vlogo. Na njem se je po statistiki zadnjih 10 let zvrstilo prek 4 milijone obiskovalcev; od samega začetka pa skoraj 12 milijonov, razstavljalcev pa prek 5 tisoč. Štiri desetletja Gorenjskega sejma pa so hkrati tudi spomin na prve povojne- organizatorje in oblikovalce te prireditve v Kranju. To so bili gospodje Čolnar, Miklavčič, Babic, Rotar, Sire, Okorn... s številnimi sodelavci, ustanovami in informativnimi mediji, ki so sooblikovali kranjski sejem. kmetijska in gozdarska mehanizacija blago široke potrošnje gradbeni material, pohištvo, bela tehnika HI-FI tehnika, akustika vse za vaš dom in gospodinjstvo • kolesa, motorji tekstil, konfekcija, volna, obutev VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure pokrovitelj TEREZA KESOVIJA IN CALIFORNIA MERCATOR-ROŽNIK petek, 10. 8. sobota, 11.8. ŠANK ROČK nedelja, 12. 8. AGROPOP ponedeljek, 13. 8. POP DESIGN torek, 14 8 AGROPOP sreda, 15 8 DON JUAN četrtek, 16. 8. TAJCI petek, 17 8 ČUDEŽNA POLJA sobota, 18 8 KRANJSKI BOOGIE nedelja, 19 8 KOMET in VLADO KALEMBER GOR. PREDILNICA MURKA KOVINOTEHNA SLOVENIJALES AGROTEHNIKA MERKUR NAMA KOKRA AUTOTEHNA VSAK VEČER ŽREBANJE VSTOPNIC Z BOGATIMI NAGRADAMI POKROVITELJA VEČERA tuji avtomobil RENAULT, PEUGEOT, TOYOTA, FIAT HYUNDAI, SUBARU, SUZUKI NISSAN MAZDA VA ^ IIVOS1 >NUDE ZABA >ONur. prijetni sejemski popoldnevi z ansamblom GLAS SLOVENIJE od 15.30 do 18.30 ure »Tam kjer Kranj na trdi skali sedež svoj star kaže zali« Josip Cimperman Kranj - sejemsko mesto Ugodna geografska in prometna lega ter močno kmetijsko in obrtniško zaledje sta Kranju omogočila sloves pomembnega sejemskega mesta tako v Slovenskem kot v mednarodnem merilu. Začetki sejmarjenja segajo v dalnje leto 1493, ko je cesar Friderik 111 Kranju potrdil pravico do dveh letnih sejmov. Od takrat naprej so se vsako leto v Kranju sešli kmetje in rokodelci na spomladanskem in velikošmarskem semnju, znana pa sta bila tudi sejma konj in čebelarstva. Poseben sloves, tudi zunaj Gorenjske, pa je Kranj dobil v prejšnjem stoletju, ko je postal prizorišče največjega sejma žita v takratni Avstroogrski. V tem času so vsak ponedeljek pripravili tržne dneve z živilskimi sejmi. Tako se že skoraj petsto let v Kranju srečujeta ponudba in povpraševanje. Sodobno sejmarstvo, ko so na enem prostoru predstavljeni dosežki domačega in tujega gospodarstva, pa se je v Kranju začelo po osvoboditvi. Tisoč devetsto enainpetdesetega so v Kranju organizirali enega prvih povojnih sejmov v Sloveniji, na katerem je sodelovalo okrog devetdeset industrijskih in obrtnih delovnih organizacij. Dve leti pozneje je sejem dobil tudi današnje ime-Gorenjski sejem, tisoč devetsto devetinšestdesetega pa tudi stalni prireditveni prostor v Savskem logu v bližini nekdanjega Majdi-čevega mlina. Danes ima Poslovno priredtveni center Gorenjski sejem, kot se sedaj uradno imenuje, desettisoč kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora, sto petdeset tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin in okoli sto tisoč kvadratnih metrov Potrebujete pred nakupom nasvet strokovnjaka? Na Gorenjskem sejmu obiščite razstavni prostor kranjskega MERKURJA. Pred nakupom se lahko posvetujete s predstavniki podjetij - IZOLIRKA Ljubljana, - TERMO Škofja Loka, - NOVOLIT Nova vas, - KRKA IZOLACIJE Novo mesto, - OPEKARNA Brežice, - IGM Zagorje ob Savi, - SIPOREX Zagorje ob Savi Za obiskovalce jubilejnega Gorenjskega sejma smo pripravili do 40 % znižanje cen posameznih proizvodov. V sredo, 15. avgusta, bo na Gorenjskem sejmu DAN MERKURJA. V sredo in četrtek, 15. in 16. avgusta, bo od 11. do 18. ure na Merkurjevem razstavnem prostoru prikaz delovanja malih gospodinjskih aparatov ELMA. rezervnih površin. Na tem razstavnem prostoru se vsako leto odvija več sejemskih prireditev: Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva. Sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Mednarodni sejem stanovanjske opreme. Novoletni sejem, največji pa je vsekakor Mednarodni gorenjski sejem, ki sodi med osrednje slovenske poletne prireditve za prodajo blaga široke potrošnje. Ugodna geografska lega Kranja v bližini meje z Avstrijo in Italijo, dobra cestna in železniška povezava z ostalimi kraji Slovenije in Jugoslavije in turistična privlačnost Gorenjske so značilnosti, ki opredeljujejo prostor Gorenjskega sejma, to pa pomeni priložnost za uveljavitev gospodarstva tako na domačem kot na tujem trgu. • I. K. Kranj... .... je eno najlepših slovenskih mest, staro od leta 1060 pa do danes, torej celih 930 let, izkopanine iz Drulovke pa dokazujejo, da so že v kameni dobi praljudje ob Savi, nedaleč od sedanjega mestnega središča Kranja, postavljali svoje kolibe, lovili divjad, pasli živino in se ukvarjali s poljedelstvom. Za njimi so se Iliri že odločili, da splezajo na skalo ob sotočju Save in Kokre, kjer so se počutili bolj varne pred "zunanjim sovražnikom", kar so morali priznati tudi Kelti, ki so na istem mestu počakali Rimljane, ki so naselbini dali tudi prvo ime Carnium. Langobardi so na skali preživeli le krajši čas, saj so z vzhoda nezadržno prodirali naši predniki Slovani in v sedmem stoletju se jih je na lepem, varnem prostoru med Savo in Kokro nekaj za stalno naselilo. Temeljni kamen za današnji Kranj je bil postavljen. Naselje je postajalo vse večje in imenitnejše. tako se v listinah iz 13. stoletja že omenjajo meščani mesta Crein-burg. Mesto je potrebovalo obzidje, katerega del s stolpom je mogoče videti še danes na Pungertu, dodeljene so mu bile razne pravice, tudi do dveh letnih sejmov, na oblasti pa so se v glavnem menjavali Habsburžani in Celjski grofje. Kranjčani so se največ ukvarjali s trgovino in obrtjo pa tudi prevozništvo jim ni bilo tuje, saj je bil Kranj že od nekdaj pomembno prometno kri/išče na poti iz Srednje Evrope proti jugu. Tako so že dokaj zgodaj zgradili Gorenjsko železnico, saj je prvi vlak v Kranj prisopihal že leta 1870. Prvi, kije začel uporabljati električno razsvetljavo je bil kranjski mogotec Majdič, saj so v njegovem mlinu že leta 1892 za-žarele prve žarnice. V Kranju je bil sicer z elektriko križ. saj lastnika elektrarn Majdič in Mayr nikakor nista našla skupnega jezika z mestnimi veljaki, zato se je Kranj kot mesto elektrificiral šele med obema vojnama. Z razvojem tekstilne in gumarske industrije je Kranj poleg prometnega postal tudi gospodarsko središče in po osvoboditvi je v Kranj prišla tudi elektro in čevljarska industrija. Danes celotna kranjska občina šteje 43 krajevnih skupnosti v katerih je 120 večjih ali manjših naselij, ki se razprostirajo na 454 kvadratnih metrih. V samem mestu Kranj je mogoče priti čez Savo preko petih različnih mostov, medtem, ko je na Kokri kar šest tovrstnih objektov. Po statističnih podatkih danes v Kranjski občini živi okrog 70000 ljudi, polovico v mestu, polovico na vasi, plodimo pa se čisto po slovensko, bolj slabo. Povprečna letna temperatura v Kranju je 18 stopinj Celzija, januarska -3. julijska pa 8 stopinj Celzija. Dežniki so najbolj v uporabi oktobra, najmanj pa marca. Tako podnebje najbolj ustreza mešanemu gozdu, predvsem smrekam in bukvam, med- tem , koje lipanom in potočnim postrvem. ki jih je v Savi največ, pomembno le, da so na mokrem. Na polovici njiv okrog Kranja je videti krompir in pšenico, goji pa se še oves, ječmen, koruza in rž. V hlevih je največ goveda in prašičev, v modi pa so tudi kure. V razvojnem smislu Kranj ne zaostaja pa tudi ne prehiteva ostalih slovenskih mest, imamo nekaj firm, ki so v stečajnem postopku, nova zasebna podjetja rastejo kot gobe po dežju, ne manjka tudi afer in strankarskih razprtij, ne manjka športnih objektov in kulturnih institucij, kot vsako veliko mesto, imamo tudi veliko spalno naselje, v kranjskem primeru je to Planina, nekateri pravijo, da nam tudi do velemesta ne manjka veliko- le en bolšji trg. • Igor Kavčič Hrami kulture Prešernovo gledališče- Titov trg 6, Kino Center-Stritarjeva 1, Kino Stor-žič- Trg revolucije 3, Letni Kino Kieselstein-Tomšičeva 44, Gorenjski muzej- Prešernova 43, Prešernov spominski muzej- Prešernova 14, Mestna hiša- Titov trg 4, Zbirka NOB-Tavčarjeva 43; Gradovi in dvorci na območju kranjske občine: Kieselstein v starem delu mesta Kranja, Šentpeter-ski grad v Stražišču, Dvorec Prevola, Graščina na Golniku (sedaj bolnica), Grad Brdo pri Kranju. Novi grad. Grad Turn, Grad Hrib v Predvoru in okolici in Grad Strmol pri Cerkljah. SOZD industriaimport DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO TITOGRAD, n. s. o. DELOVNA ENOTA LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA, Gosposvetska 13/1 Hobland kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja* 31 cm, 5 operacij kombinirani mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 25 cm, 5 operacij NOVO NA NAŠEM TRŽIŠČU! KOMPRESORJI IN PRIPADAJOČE ORODJE: - za mizarje - za mehanike - za ličarje - za pleskarje - za kleparje - za hobi PBOOĐILO poslovno tehnično itatija sodelovanje Proizvodni program: • lužila na osnovi vode • lužila na osnovi topil • izolacije • nitrocelulozni premazi • poliuretanski premazi • poliestrski premazi • specialni premazi • razredčila-top'la Samo najboljše je dovolj dobro za vas! PRODAJAMO ZA DINARJE - DOBAVA TAKOJ Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13, Ljubljana, telefon 061/314 752 Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta 1990 v novi hali. AUDIO VIDEO TV HI-FI MINI MARKET TRŽIČ Trg svobode št. 18 tel 52-378 Kaj pa cene? Presenečenje ali razočaranje? PRESODITE SAMI! MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU OD 10. DO 19. 8.1990 ZOGA KAKRŠNE ŠE NISTE IMELI SUl/l/mSlNIrtBALL NAJHITREJŠA POT DO ZNANJA PLAVANJA \ naročilnica IN VARNEGA POTAPLJANJA ->8- ZA ODRASLE IN OTROKE, ZA PLAVALCE jN NEPLAVALCE, ZA POTAPLJAČE Priimek in ime: Ul. in hišna št.: Poštna št. in kraj: ..................................................... Nepreklicno naročam .... kom. učnega pripomočka za učenje plavanja in signalne boje za potapljanje Swim Sink Bali po ceni 179 din za kom., plus poštnina. Naročilnica zavezuje podjetje in naročnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Novem mestu. Naročilnico pošljite na naslov: MARCO Sevnica d.o.o., 68290 Sevnica, p.p. 59. Informacije dobite na tel. št. (0608) 81-306. «l agrotehnika - gruda LJUBLJANA AGROTEHNIKA TRGOVINA Dražgoška 2, KRANJ [©I.: 064/26-681 V času sejma 064/28-591 Na 40. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 10- do 19. avgusta 1990 vam po ugodnih in konkurenčnih cenah nudimo blago iz našega programa. PRISRČNO VABLJENI * salon pohištva M prodaja - inženiring • sedežne garniture • masivno borovo pohištvo • dnevne sobe, otroške sobe. predsobe, spalnice • kuhinje, jedilnice, svetila • UGODNI PRODAJNI POGOJI • BREZPLAČNA DOSTAVA IN NASVET ARHITEKTA • OPREMLJAMO APARTMAJE ZA KMEĆKI TURIZEM POČITNIŠKE HIŠICE. POSLOVNE PROSTORE ITD V času gorenjskega sejma vas vabimo na ogled našega razstavnega prostora v novi hali. priporočamo pa vam tudi obisk salona pohištva ZLIT v Bistrici pri Tržiču Informacije 064/50-795 Tudi med štirimi stenami je prijetno, če vam prostor s pohištvom opremi SALON POHIŠTVA ZLIT-DETELJICA bombažna predilnica in tkalnica i tržič na Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. 8. 1990 v hali A nudi pri nakupu posteljnega perila, namiznih garnitur in metražnega blaga 20% POPUSTA Izkoristite ugodno priložnost! ALI BOSTE ^ PRISU NA GORENJSKI SEJEM Če boste, obiščite stojnico NC ČIRČE pri vhodu v večnamensko dvorano, kjer vam nudimo pestro izbiro prehrambenih izdelkov in svežega sadja. Pri našem paviljonu v hali A se lahko osvežite s hladnimi in toplimi napitki ter si ogledate veliko ponudbo blaga naših dobaviteljev. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo OPREMLJATE TRGOVINO, BUTIK ALI SKLADIŠČE? VAM NUDI NOV PROGRAM • KVALITETEN • PRILAGODLJIV • Z NEŠTETIMI KOMBINACIJAMI, RAZLIČNIH BARV, BREZPLAČNE NASVETE ARHITEKTA IN NIZKE CENE SLEDITE RUMENI ČRTI Moderni interieri p.o. Prodajni salon Kranj Kranj, Ul. Mirka Vadnova 7 Primskovo It/iduMja &omb1aimk izdelkov-3i/ianj, predstavlja najnovejši program za notranjo opremo stanovanj, nagrajen na sejmu MODA 90 z najvišjim priznanjem, Ljubljanskim zmajem. V času Gorenjskega sejma bo tkanine za notranjo opremo - predvsem za oblazinjeno pohištvo mogoče kupiti v Kokri - Globus - Tina, v Bali in v trgovini IBI-ja na Bledu. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Delavska cesta 19, Stražišče pri Kranju TRGOVINA • DISKONT • RIBARNICA • FAST FOOD * \ CM N rf O tO -tf o □ ^ ■ tO tO — k. m O ■ O ■ ■o z o 35 #2 TRGOVINA S ČEVLJI IN GALANTERIJO 5C0H 1 NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A ŽENSKI IN MOŠKI USNJENI ŠK0RNJI - od 199,00 din naprej ŽENSKE IN MOŠKE DRSALKE - od 199,00 din naprej ŠOLSKE TORBICE IN NAHRBTNIKI - od 179,00 din naprej ŠPORTNI COPATI P0T0VALKE YASSA PRI NAKUPU NAD 1.000,00 DIN VAM POVRNEMO VSTOPNINO! PROIZVAJALCI: BOROVO VIKO VARAŽDIN YASSA VARAŽDIN VIGAL VRGORAC KOŠTANA VRANJE SLOGA I PRNJAVOR GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ PRODAJAMO: TRAKTORJE 2etor, Torpedo, Ursus, SAME stroje za spravilo sena obračalnike vseh vrst rotacijske kosilnice samohodne kosilnice Nakladalne prikolice zgrabljalnike kuhalnike 2a seno z noži ali brez DODAJALNE MIZE za puhalnike MOLZNE STROJE HLADILNIKE MLEKA in BAZENE PRODAJA KMETIJSKIH STROJEV IN REZERVNIH DELOV Telefon: 35-032 in 35-750 KMETOVALCI! Obveščamo vas, da SERVISIRAMO in ODPRAVLJAMO NAPAKE NA KMETIJSKIH STROJIH SIP na območju Gorenjske v garancijskem roku ali po njem. Za morebitne napake pri strojih SIP v garancijskem roku se obrnite na našo prodajalno kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta 1. maja 65, tel.: (064) 35 032 ali 35 750, lahko pa tudi neposredno na izvajalca servisa: Koželj Slavec, Hotemaže 16, 64205 Preddvor, tel.: (064) 45 572, vsak dan od 7. do 10. ure. Možnost nakupa na kredit, za določene stroje in priključke nudimo sejemski popust! IZ LASTNE PROIZVODNJE VAM NUDIMO: VENTILATORJE GROS STROJE ZA DOSUŠEVANJE SENA STROJE ZA PRIPRAVO ZEMLJE pluge, freze, predsetvenike STROJE ZA IZKOP KROMPIRJA od izkopalnikov do kombajna STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN škropilnice od 200 do 400 litrov (domačih proizvajalcev) ZAŠČITNE KABINE za vse vrste traktorjev CISTERNE od 1000 do 4000 litrov - možnost plačila v dveh obrokih MEŠALCE GNOJEVKE PREKUCNE PRIKOLICE od 3 do s .on nosilnosti Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju, ali nas pokličite po telefonu 064-28-590. aH*' **^0* POSEBNO OBVESTILO: V NAŠI PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU, CESTA 1. MAJA 65 POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. VSE, KI IMATE NAPRODAJ RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, VABIMO, DAJO DOSTAVITE V NAŠO KOMISIJSKO PRODAJALNO - PRAV TAKO PA VABIMO ZAINTERESIRANE KUPCE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA OGLED ZANIMIVE PONUDBE. KOLESA ROG UGODNO NA GORENJSKEM SEJMU ZA GOTOVINO ALI NA KREDIT Nudimo vse vrste koles od športnih do gorskih in mestnih. PREPRIČAJTE SE SAMI! ISRLOH OKVIRJEV R. BITENC, Vodopivčeva 3, 64000 Kranj OKVIRJANJE SLIK OKVIRJI, SLIKE, OGLEDALA Cenjenim kupcem sporočamo, da bo na GORENJSKEM SEJMU reklamna prodaja: • okvirjenih posterjev (omejeno število) do velikosti 100/70 kaširanih na lepenko pod steklom v aluminijastih okvirjih • okvirjenih ogledal: - vseh mogočih oblik, barv in velikosti - možna tudi ekspres izdelava po naročilu (danes naročite - jutri dobite) MONTAŽNI STEKLEN JAKI 21 VILA %MMHHv dimenzije Y pocinkani železni profili 2390 x 3695 x 1868 -9m2 steklo, kit 4250 x 3695 x 1868 -15 m 2 spojni in montažni material 6110 x 3695 x 1868 "22 m2 načrt in navodila za montažo 7970 x 3695 x1868 "30 m2 PO UGODNI CENI SI LAHKO SAMI DOMA UREDITE PRAVI VEČNAMENSKI STEKLENJAK IN TAKO PRIČARATE POMLAD V VAŠEM VRTU dobava najkasneje v 14. dneh INFORMACIJE TEL. 064/21-462 EBR KRANJ trgovina na debelo in drobno 64000 Kranj, Gregorčičeva 10 tel.: 064/26-088 POCENI IN KVALITETNA PRVIČ NA GORENJSKEM SEJMU Šolske potrebščine iz uvoza cenejše kot v Avstriji in Italiji - po veleprodajnih cenah Jolly barvice, šolske potrebščine, nahrbtniki, žepni in namizni kalkulatorji, prevajalec za pet jezikov, vse vrste zvezkov, papirja in pisal NOVOLETNA PONUDBA! Velik izbor najrazličnejših poslovnih daril: rokovniki, stenski in namizni koledarji, ročne in stenske ure, široka paleta usnjene galanterije in pozamentarije POCENI IN KVALITETNA 7ebrAi GORENJSKI SEJEM 15. stran (mmmi GLAS GRADBINEC KRANJ po. 64000 Ki»n|. NM«!"" Na podlagi sklepa redne seje delavskega sveta SGP Gradbinec Kranj z dne 27. 7. 1990, razpisujemo oddajo v najem prehrambenih obratov - menze: Jesenice, Verdnikova 38 (cca. 800 obrokov) Kranj, Zlato polje 3 (cca. 800 obrokov) Tržič, Pot na Loko 11 (cca. 200 obrokov) Kamnik, Bakovnik 5A (cca. 200 obrokov) Ogled menze na Jesenicah bo 16. 8. 1990 ob 9.00, v Kranju ob 12.00. Ogled menze v Tržiču bo 17. 8. 1990 ob 9.00, v Kamniku ob 12.00. Pisne ponudbe dostavite v tajništvo podjetja SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1, do 25. 8. 1990. Vse informacije po tel.: 26-361 - Zupan; 81-752 - Von- čina O ponudbah bo odločala komisija za odprodajo. Ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v 8. dneh. £0?» B?&®&mi V&6REĐ ŽIVILA [raot^Ifcaora /7ke ramika 68000 Novo mesto. Slakova 5 Telelon (068] 21 201, 26 016. 26 015 Telex 35710 YU PIONIR Fax (068) 24 298 TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ »KERAMIKE« PIONIR • kmečke peči • toptozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • prijetna toplota za vaš dom • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji PRODAJA IN INFORMACIJE LJUBLJANA VoinjMkovi 7 Iti 061 311 984 LONČENE PEČI, KAKRŠNE STE SI DOSLEJ LAHKO SAMO ŽELELI, VAM Ml ŽE NUDIMO VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARAVO ZAZIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI_ DUTY FREE KRANJ, PPC GORENJSKI SEJEM Tel.: 28-284 IZ NAŠE BOGATE PONUDBE: TV NEC 52 cm 999 DEM TV NORDMENDE 36 cm, 40 cm, 42 cm^ FISHERglasbeni stolpi od 947 DEM naprej orodje BLACK&DECKER LEGO kocke Del. čas: pon., tor., sreda od 12. -19. ure čet., petek od 8.-15. ure sobota od 8. -12. ure V ČASU SEJMA ODPRTO VES DAN od 751 DEM dalje Ctavtotehna zastopstva, trgovina, izvoz - uvoz, servis in proizvodnja Titova 36, 61000 LJUBLJANA, tel. 061-317-044, tx. 31223 yu avtena, fax. 061-320-589 Na 40. Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta 1990 bomo razstavljali in prodajali: BOSCH BLAUPUNKT in NESCO tAMAHA, ROLAND, FUJIHA BEKTON BOSCH BOSCH NISSAN HONDA VAMAHA YAMAHA CANON ICOM • belo tehniko in gospodinjske aparate • zabavno elektroniko • glasbila! • avtoelektrikol • opremo za servisne delavnice 30SH| • električne agregateH • elektro in pnevmatska orodja I • tehnično endoskopijo STORŽ • vozila • scooterje • vodne scooterje • izvenkrmne motorje • fotokopirne stroje in telefaxe • radio postaje za plovila SEJEMSKI POPUSTI 2 - 5 % PRODAJA NA OBROKE za zabavno elektroniko, belo tehniko, gospodinjske aparate in glasbila DEMONSTRACIJE STROKOVNI NASVETI IN BREZPLAČNA DOSTAVA DO 50 KM! Pričakujejo vas v hali B Prisrčno vabljeni! NOVO iz Mlekarne Kranj MASLENO MLEKO Enkrat ga boste poskusili in vselej boste prisegali nanj. Kozarec osvežujoče pijače bi ponudili vsem, zlasti pa diabetikom, doječim materam, športnikom in tistim, ki so zaradi pretiranih psihičnih naporov potrebni poživila. Masleno mleko vsebuje prav vse sestavine kislega mleka, le da je skoraj brez maščobe. Med obilico beljakovin in vitaminov je tudi lecitin, ki blagodejno vpliva na živčni sistem. Požirek nizkokaloričnega maslenega mleka si lahko omislite kadarkoli — za zajtrk, malico, kosilo, večerjo ali pa kar tako, za osvežitev. Za zdravje in vitko telo odslej MASLENO MLEKO 50 let izkušenj — izdelki, ki potrjujejo kvaliteto Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Lucijan seljak Kranj razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas Pogoj: P, PRU - UČITELJA MATEMATIKE - FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoj: P, PRU. Nastop dela 1. 9. 1990. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Po sklepu sveta Vzgojnovarstvene organizacije Radovljica razpisna komisija razpisuje dela in naloge: VODJE VVE BLED IN PEDAGOŠKE VODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, navedenih v Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, izpolnjevati še naslednje pogoje: — vzgojitelj, pedagog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj; — najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; — organizacijske in strokovne sposobnosti. Kandidata bomo imenovali za 4-letno mandatno obdobje. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj poš-'jejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojnovar-stvena organizacija Radovljica, Kopališka 10, z oznako - za razpis. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po izbiri oziroma imenovanju. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 2 GRADITELJI! Če ste v zadregi kako pričeti, nadaljevati ali finalizirati objekt, vam SGP Tehnik Škofja Loka, poleg svetovanja nudi: — izkope, zasipe, planiranja... — običajne in specialne prevoze — krivljenje, dobava in montaža armature — dobava in vgrajevanje betona — vsa zidarska dela z vašim ali našim materialom — tesarska dela od opažev do ostrešij s krovskimi in kleparskimi deli — izdelujemo vrsto betonskih izdelkov, od zidakov, vogalnikov, cevi, do robnikov raznih dimenzij — razrez hlodovine, napuščni opaž, ladijski pod, letve... — kleparji, ključavničarji in vodovodni instalaterji so vam vsak čas pripravljeni pomagati — kompletni inženiring od projekta do »ključ v roke« — trgovina z gradbenim materialom posluje vsak dan, razen nedelje in praznikov. Pridite in se prepričajte! Informacije, telefon: 064/620-371 KOPLAST Izdelovanje kopalniških zaves kamp senčnikov in sušilcev J. J. CENGLE 64246 Kamna Gorica Telefon: 064-79-495 OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU PRED VHODOM V HALO A! BOGATA IZBIRA (19 barv) KOPALNIŠKIH ZAVES IZ UVOŽENIH MATERIALOV DRŽALA ZA BRISAČE KAMP OPREMA: ograje, senčniki, ležalke, stoli GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, LIK OZ AR JEVA 1, KRANJ K SODELOVANJU VABIMO TRGOVCE (poslovodje in komercialiste) TOSHIBA na Gorenjskem sejmu v Kranju TV APARATI VIDE0REK0RDERJI VIDE0PLAYERJI CD PLAYERJI HI-FI STOLPI fotokopirni stroji od 13.500 ATS dalje TELEFAX aparati od 12.500 ATS dalje RADIO APARATI HI-FI STOLPI Posebna ponudba: stereo glasbeni stolp HAN - TOR moči 40 WAT0V 1.290 ATS TV aparat TOSHIBA, ekran 55 cm s teletekstom 6.300 ATS + cca. 50 % dinarskih dajatev Posebne sejemske cene - nižje kot v Avstriji; zagotovljen servis v Kranju in garancija za vse aparate; omejena količina aparatov tudi za dinarje z dobavo iz sejemskega kontingenta RAZSTAVLJA IN PRODAJA FIRMA VALYBELA AVSTRIJA IN ZASTOPSTVO ŠUC KRANJ, V VEČNAMENSKI DVORANI GORENJSKEGA SEJMA Mil MERCATOR i „ PRESKRBA TRZIC na mednarodnem Goreniskem seimu v Kraniu od 10. do 19. 8. 1990 v večnamenski dvorani RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: pohištvo belo tehniko in akustiko mopede in kolesa razne krtače za čiščenje dimnikov in kotlov za centralno ogrevanje električno orodje motorne žage POSEBNA PONUDBA: kolekcija toaletnega papirja KTL LEPENKA Tržič po IZREDNO UGODNI CENI Na osvežitev in okrepčilo vas vabimo v naš bife na razstavnem prostoru. Telefon na razstavnem prostoru: 21-688 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI UGODNI PONUDBI UGODNOSTI: sejemski popusti prodaja na obroke strokovni nasveti brezplačna dostava do doma KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p.o. KOROŠKA c. 53 c p.p. 108 •PROJEKTIRA •SERVISIRA •IZDELUJE •PRODAJA •INSTALIRA •SVETUJE Odprto od 12. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure RAZPRODAJA LETNE KOLEKCIJE - 30 % - 30 % - 30 % - 30 % GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo — Cement, apno. salonit, betonski izdelki vseh vrst — najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — izolacijski materiali - lendapor, novoterm. perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi — zaščitni premazi vseh vrst ■ — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika — fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod - parketi in talne obloge — stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice — betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa. plošč) — NOVO • velika izbira melanrt in konal plošč in italijanske keramike. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ura. ob sobotah pa od 7. do 13. ura. Trgovina TON ŠPORT V Skofji Loki (pri hotelu Transturist) vam v poletnih mesecih nudi: - pestro ponudbo igrač za staro in mlado po najnižjih cenah (uvoz Italija) - avto radio, zvočnike vseh vrst ter kakovostno in hitro montažo (golf, Zastava, jugo, BMW in ostala vozila) - servis el. opreme, avtoradijev, prenosni kasetarji. priključitve, čiščenje videorekorderjev in nastavitve tudi na domu. -v komisijsko prodajo sprejemamo vse vrste el. aparatov. - v naši videoteki si lahko izposodite preko 1000 filmov različnih žanrov Presnemavanje z mastrov za videoteke - fotokopiranje A4 in pomanjšale Canon PC 7 Vse dodatne informacije dobite po tel.: .(054)621 -261 Delovni las vsak od U. - -:0. ure $3bOta oo 9. - iS ure _ T A/TOMARKE T R G O \ I N A - U V O Z - I Z V O Z avtomobili BBUSn RENAULT ZASTMVA TO Y OTA PEUGEOT na Gorenjskem sejmu v Kranju pred halo A Obiščite nas! NOVO"" APARTMAJI »HORIZONT« ZLATNE STIJENE PULJ POSEBNI POPUSTI BIVANJE 12 dni 2 dni zastonj +a BIVANJE 5 dni 2 dni zastonj Termini: 18., 25. avgusta in 1. septembra 1990 Informacije: Agencije YUGOTOURS, MERCATOR. KOMPAS, ATLAS, DALMACIJATURIST, KVARNER EXPRESS, IZLETNIK, GENERALTURIST, SLOVENIJATURIST, MONTENEGRO EXPRESS, GLOBTOUR ali ARENA TURIST, 52000 PULA, A. Smareglia 5, SEKTOR ZA MARKETING, tel.: (052) 23-811, 41-619, 34-024, telex: 25228, telefax: 42138 POSEBNO UGODNO: TURISTIČNO NASELJE VALOVINE, BUNGALOVI S CENTRALNO RESTAVRACIJO, PREPROSTO IN POCENI BIVANJE REZERVACIJE: ARENATURIST, Pula, tel.: (052) 23-811, 24-093 OBIŠČITE NAS na 40. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta 1990. Pričakujemo vas na sejmišču v večnamenski dvorani, kjer boste dobili vse potrebne informacije o naši ponudbi. PRISRČNO VABLJENI! MARLES HIŠA - VEČ KOT STREHA NAD GLAVO! ISKRA MKD Podjetje mehanskih konstrukcij in delov, p.o. Ljubljanska cesta 24/A, 64000 Kranj Tel.: 064/28-861, Telex: 34500, Fax: 064/21-341 Izdelujemo vse vrste mehanskih konstrukcij in izdelkov iz pločevine, orodja za preoblikovanje pločevine in opremo za delavnice, turizem, šport in dom. OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU, kjer se predstavljamo s sledečimi izdelki: GARDEROBNA OMARA Z BOKSI - namenjena turističnim in športnim objektom, avtobusnim in železniškim postajam, marinam, blagovnicam, letališčem, itd. OMARA ZA SHRANJEVANJE OROŽJA ALI ARHIVA — namenjena lovcem, strelcem, enotam TO, Varnosti, itd. DELOVNE MIZE IN OMARICE S PREDALI -program je namenjen predvsem opremi delovnih mest in delavnic. SESTAVLJIVA PRENOSNA DELOVNA MIZA -namenjena serviserjem, monterjem, kot tudi za domačo - hobv uporabo. SESTAVLJIVI STENSKI REGAL - namenjen opremi kleti in shramb. Nudimo vse vrste uslug pri preoblikovanju pločevine: GALVANIKA, LAKIRNICA, ORODJARNA IN MONTAŽA. Za mamico: prehrana in gospodinjstvo Za Petro in Tomaža: modni svet Za gospodično Helgo: ureditev stanovanja in bivanja Za vso družino: zabavni park S Za atija: svet gradnje Za strica Martina: naselje montažnih hišic Za Andreja: kmetijski stroji in ogled živine Nad 1000 razstavljalcev iz 20 dcici. Srečanje ob v mu m pivu! Sejmišče dnevno odprto od 9, do 18. ure. Od 18, ure, dalje brezplačen vstop v zabavni park! CELOVŠKI SEJEM od 18. do 20. avgusta Vstopnice s 50 % POPUSTOM - po 30,00 din LAHKO KUPITE NA BLAGAJNI GORENJSKEGA SEJMA PRODAJA NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Trgovina BRAZDA - Kalan Poljšica 6, Podnart TRAKTORJI - KOSILNICE - PLUGI SAMONAKLADALKE - VITLI -OBRAČALNIKI - BRANE -KULTIVATORJI... italijanska gorska kolesa BAS z 18 ali 21 prestavami Obiščite naš razstavni prostor na Gorenjskem sejmu v Kranju! , 10. avgusta 1990 HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n. sol. o. Bled, Cesta svobode 29 BLED Upravni odbor Igralnice Bled, d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - V. stopnja srednje izobrazbe, smer elektrotehnik elektro-nik, - 3 leta delovnih izkušenj, - znanje enega tujega jezika, - poskusno delo traja 2 meseca. Prednost imajo kandidati s področja Bleda. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Igralnica Bled, d.o.o., Cesta svobode 15, Bled. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po objavi. Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA za likovni in tehnični pouk s polnim delovnim časom za določen čas od 3. 9. 1990 do 25. 2. 1991. Kandidati naj pošljejo prošnjo z dokazili v skladu z Zakonom o osnovnem šolstvu na naslov šole do 21. 8. 1990. Podjetje »ŠIPAD - KOMERC« p.o. Sarajevo OOUR »ZAGREB«, Zagreb Prosinačkih žrtava 47 Komisija za službene oglase razpisuje oglas za prosta dela •n naloge: l« POSLOVODJA v prodajalni pohištva v Kranju - 1 delavec za nedoločen čas 2- PRODAJALEC v prodajalni pohištva v Kranju - 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: Pod 1) - VKV/K V delavec v trgovini - VŠI/VŠI trgovske ali ekonomsko komercialne smeri 3 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah prodaje blaga - poskusna doba 60 dni Pod 2) - VKV/K V trgovec • SSl ekonomske, trgovske, lesno predelovalne ah splošne smeri ■ poskusna doba 60 dni Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Kandidati morajo Predložiti pismeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa na naslov OOUR-ja. Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali. O fezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od 'zteka roka za prijave. OBVESTILA, OGLASI Aerodrom Ljubljana °elavski svet podjetja Aerodrom Ljubljana razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: \- POMOČNIK GLAVNEGA DIREKTORJA «■ DIREKTOR AEROINŽENIRINGA 3- DIREKTOR SEKTORJA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV P°'eg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. "* visoka izobrazba družboslovne ali tehnične smeri ~~ najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delih in nalogah - znanje enega tujega jezika, zaželena angleščina Pod 2. - visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delih in nalogah znanje angleškega jezika Pod 3. * visoka izobrazba računalniško-informativne, tehnične ali ekonomske usmeritve najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delih in nalogah ~ znanje angleškega ali nemškega jezika kandidati naj svoji vlogi priložijo dokazila o izpolnjevanju strokovne izobrazbe ter razvojni program z organizacijo po-sarneznih sektorjev. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoučen čas, s polnim delovnim časom. Kot delavci s posebni-ni1 Pooblastiti pa bodo imenovani za 4 letno mandatno ob-Oopje. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Kandidati naJ svoje prošnje z dokazili in programom naslovijo na na-5°V: Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba, 64210 Brnik -Jjjfodrom. '"javljeni kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 1,1cr> po imenovanju. VRHUNSKA KVALITETA VEČKRAT NAGRAJENA Z jjg NAJVIŠJIMI PRIZNANJI vam ponuja: vsa oblačila od 0 do 10 let, sedeže za avto. hojice. nahrbtnike za dojenčke, kenguruje, vozičke, ortopedske copate, otroška kozmetika in vse vrste igrač DELOVNI ČAS: od 9. do 12. m od 16. do 19. ure SOBOTA od 9. do 12. ure Trgovina vse za otroke Ul. Janka Puclia 7 Kranj, tel.: 064/35-103 za Boltezom na Trgu Rivoli Posebna ponudba: • ŠOLSKE POTREBŠČINE, VSE OD SVINČNIKOV, RAVNIL, ZVEZKOV, DO ŠOLSKIH TORB PO NAJBOLJ UGODNIH CENAH, italijanski športni vozički »marele« 1.223,00 din kombinirani vozički 2.680.00 din avtosedeži 1.070,00 d in ležalnik 700,00 din nahrbtnik 490,00 din kenguru 255,00 din kotalke 490,00 din Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana MjdB Mere a tor- Meso - Izdelki UBO'lIDBJa d.o.o., Škofja Loka. Mestni trg 20 Na osnovi določil statuta in sklepa delavskega sveta razpisujemo dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTORJA DRUŽBE 2. VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA 3. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 4. VODENJE RAČUNOVODSKO FINANČNEGA SEKTORJA 5. VODENJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Kandidati za navedena dela in naloge morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč. 1. — visoka (VII stopnja) ali višja izobrazba ekonomske, komercialne, pravne, organizacijske ali biotehnične smeri — najmanj tri oz. pet let izkušenj na vodilnih delovnih mestih — z dosedanjim delom izkazane poslovno organizacijske in vodstvene sposobnosti -- znanje enega svetovnega jezika Pod tč. 2 — visoka (VII stopnja) izobrazbe živilske tehnologije — tri leta delovnih izkušenj v živilski tehnologiji Pod tč. 3 — višja (VI stopnja) sli srednja (V stopnja) izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri — tri leta ustreznih delovnih izkušenj Pod tč. 4. — višja (VI stopnja) ali srednja (V. stopnja) izobrazbe eko-nosmke smeri — 3 oz. pet let ustreznih delovnih izkušenj Pod tč. 5 — visoka (VII stopnja) ali višja (VI stopnja) izobrazbe pravne ali upravne smeri — tri oz. pet let ustreznih delovnih izkušenj na splošno kadrovskem področju Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne prijave s podatki o dosedanjih delovnih izkušnjah in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »prijava za razpis« na naslov: MERCATOR - MESO - IZDELKI, d.o.o. Škofja Loka, Mestni trg 20. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepa. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064-22-960 ali 21-093. proti Celju) za Pri AZUR-ju v Kamniku se dobi vse -no, skoraj vse Trgovina na Vrhpolju 170 (le 1 km iz Kamnika med ostalim gradbenim materialom -5,30din kom modularni blok za 50.00 din vreča že za 92,00din m7 že za 130,00 din m' za 190,00din m' že za 190,00 din kom že za 224,00din m1 že za 3.500,00 din g rt za 3.500,00 din že za 4.550,00din že za tovarn, ceno nudi: cementa porolit 10 cm (DIN standard) okenske police (izdelamo po meri) okenske police (Carrara, Italija) cvetlična korita keramične ploščice* (Italija) sanitarni blok (Italija)' vrtni kamini notranji kamin dimniki Schiedel za sanitarije in keramiko (Italija) KREDIT " Organiziramo dostavo na dom. ' Naše ekipe montažerjev vgrajujejo vse vrste naročenih kaminov in vrtnih grilov. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete; poslali vam bomo katalog s cenami » Si želite majico^mojivom »LIPA«? . OBRTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ M. Vadnova 1 64000 Kranj Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Kranj, razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA PODJETJA za mandatno dobo 4 let Pogoji: - izobrazba visoke gradbene ali ekonomske smeri - vsaj pet let izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih mestih sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev - predložiti mora program dela Pismene prijave / doka/ili o izpolnjevanju pogojev in z oznako za razpisno komisijo naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v 30 dneh po objavi na naslov: Obrtno podjetje Kranj, Mirka Vadnova 1, 64000 Kranj. O izbiri razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Majice za otroke in odrasle lahko naročite na naslov: MOJCA R0DMAN, Rodine 8a 64274 ŽIROVNICA Otroške majice so po 100,00 din, večje velikosti pa po 120,00 Naročam.................................................................. kosov majic »LIPA velikosti A srednja, B večja, C največja ali otroške številke 28, 30, 32, 34 Ime in priimek........................................................ Ulica in št................................................................ Poštna št. in kraj.................................................... Majice bom plačal po povzetju Podpis................................................................... Naročniki s tem oglasom imajo 10 % POPUST! OTI^S&I^ESGLAS 20. STRAN GORENJSKI SEJEM Petek, 10. avgusta 199° ■m m i i lil ii. » 1 9 ■ Gostilne, bari, bistroji, pizzerije v starem delu mesta Kranj: Maistrov trg- Mlečna restavracija. Gostilna V kotu, Tinkara, Kavka, Delikatesa: Tavčarjeva ulica- Počitniška zveza, slaščičarna Sladki kolaček: Reginčeva ulica- Praprot: Jenkova ulica- MM: Poštna ulica- Pivnica Evropa: Prešernova ulica- Bonboniera. Matjaž, Mestna slaščičarna: Titov trg- Gostilna Stari Mayr, Gostilna Si-frer. Pizzerija Prešernov hram, slaščičarna Šink; Cankarjeva ulica- slaščičarna "Bučar": Trubarjev trg-Pungert; Sejmišče- Gostilna Zlata riba: Ljubljanska cesta- Coctail bar Dare; Pomembnejši naslovi Avtobusna postaja- Stošičeva 2 (nasproti nebotičnika),Železniška postaja- Kolodvorska 11. Postaja milice-Cesta JLA 3, SO Kranj- Trg revolucije 1, Zdravstveni dom- Gosposvetska K), PTT Kranj- Poštna 4, Dražgoška 8, Ljubljanska banka- Cesta JLA 4, Hranilnica Globus. Prešernova 6, Hotel Creina- Koroška cesta 5, Hotel Jelen- Ljubljanska cesta 1, Gorenjska turistična zveza- Koroška cesta 27; Kulturna in umetniška... ...dejavnost je v Kranju velik razcvet doživela v času či-talništva na Slovenskem, posebno pa v začetku tega stoletja, ko beležimo konstituiranje pomembnih kulturnoumetni-ških ustanov, kot so javna ljudska knjižnica, daramski odsek pri kranjski čitalnici, glasbena šola, krajevni muzej, ljudska galerija... France Prešeren, Simon Jenko in mnogi kulturniki prihodnjih rodov so Kranju dali neizbrisen pečat. Danes imamo v Kranju profesionalno Prešernovo gledališče, ki s svojimi predstavami uspeva doma in v svetu, kvalitetno glasbeno šolo, pionirsko, osrednjo in študijsko knjižnico. Gorenjski muzej s stalno zbirko, nekaj galerij in razstavnih prostorov, dva kina, letos tudi letni kino na dvorišču Gradu Kieselstein... Teden Slovenske drame. Festival športnih in turističnih filmov, glasbene prireditve, razstave (trenutno je v galeriji Mestne hiše razstava Kranj, kakršnega ni več, v Prešernovi hiši pa razstavlja akademski slikar Josip Pejša) so že tradicionalne kranjske kulturne prireditve. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da je v Kranju kulture še vedno premalo, predvsem take, kakršni smo bili priča pred kakimi štirinajstimi dnevi na vrhu Mohorjevega klanca, pod Plečnikovimi arkadami, ko sta Mateja in Suzana pokazali tisto kar v Kranju je, pa nam vendar manjka. • 1. K. Športni duh... ... je že od nekdaj preveval Kranjčane, kar so dokazali mnogi športniki svetovnega merila, ki so v Kranju začenjali svojo športno pot. Naj omenim le nekaj zadnjih let, ko so ime Kranja v svet ponesli alpinisti Andrej in Marija Štremfelj, Nejc Zaplotnik, Tomo Česen, plavalca brata Petrič, kolesar Bojan Ropret, strelca Peterne-Ija, kegljač Boris Urbane, skakalec Bogdan Norčič..., nič slabše pa ne kaže tudi za prihodnost. Imena Barbara Mu-lej, Miloš Krampi, Petra Ven-celj, pa mladi plavalci, smučarski skakalci in kolesarji veliko obetajo. Da smo Gorenjci športni narod, nam pove že staro pravilo, da ga ni Gorenjca (Kranjčani pa smo Gorenjci), ki ne bi hodil v hribe. Vse več je v Kranju raznih rekreativnih prireditev (pohodov, smučarskih tekov, maratonov...), raznih trim občinskih lig, sindikalnih tekmovanj. Temu primerno je tudi vsako leto več objektov namenjenih športu in rekreaciji tu pa je v prvi vrsti potrebno omeniti kakih deset novih "balin-placov", in pa vedno več novih teniških igrišč. • 1. K. 'J * ti l Z DELOV ANJ K IZDELKOV IZ USNJA IN TEKSTILA Velika izbira usnjenih izdelkov, modnih dodatkov in vedno kaj novega. Posebna ponudba: Talna pregrinjala izredno zanimivih oblik in barv Vabljeni! t* C* *» A MIT4V4 AVTU p.o. LJUBLJANA, TRŽAŠKA 135 TRGOVINA KRANJ. JLA 10 VAM NUDI IZJEMNI POPUST V ČASU GORENJSKEGA SEJMA 5% PRI NAKUPU DELOV ALI OPREME NAD VREDNOSTJO 1000 DIN, PLAČANO V GOTOVINI 2% ZA A VTOMOBIL E ZASTA V A OBIŠČITE NAS! Hotel CREINA VABLJENI V HOTEL CREINA LOCIRAN V CENTRU MESTA Z VELIKIM PARKIRNIM PROSTOROM • VINOTEKA S TERASO odprta vsak dan do 2.00 zjutraj - lahko tudi dlje 70 buteljčnih vin iz pozne trgatve • BOGATA IZBIRA VIN IN JEDI sveže postrvi, plošča Creina. slovenske jedi m specialite-te OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! r/A/6 Izredna ponudba individualnih satelitskih sistemov SAKURA Offset antena 80 cm + konverter (LNB) stereo sprejemnik z daljinskim vodenjem, 70 kanalov on sereen display cena z montažo 10.000 posebne ugodnosti za montažerja Trgovina Lj. Brilejeva 4, tel.: 061/576-240 d.o.o. Ljubljana, Ul. aktivistov 4 TRGOVINA □□M VŽABNICI Vam nudi pod ugodnimi pogoji GRADBENI MATERIAL za gradnjo OD TEMELJEV DO STREHE V času Gorenjskega sejma vam nudimo SEJEMSKI POPUST Obiščite nas in se prepričajte o ugodnem nakupu Inlormaciie po tel : 44-539 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčaneva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 OTROŠKA TRGOVINA REGINČEVA 8. KRANJ Cenjene kupce obveščam^ da bo trgovina spet odprta 20.8.90 delovni čas: 8. -19. ure VELIKA IZBIRA IGRAČ, OBLAČIL, DARIL, MODNIH DODATKOV IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN. NOVO: • popolni chicco program in oprema za otroke f nudimo hitro in poceni razvijanje filmov in izdelavo fotogratij SE PRIPOROČAMO! 64000 Kranj Titov trg 14 ELEKTROTEHNA SET Vabimo vas, da obiščete naše prodajalne v Kranju, na Bledu ali v Tržiču, kjer vam nudimo 10% popust za gotovinski nakup nad 1.000,00 din aH obročno odplačevanje elektrotehničnih izdelkov za vaš dom, gospodinjstvo in gospodarstvo. SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK 21. STRAN GLAS Hotel Creina Ponujajo hotelske več kot usluge PAPIRUS nudi marsikaj Tržič, avgusta - Pred kratkim so na Deteljici, v prostorih nekdanje Ljubljanske banke, odprli prodajalno PAPIRUS, kjer bodo Tržičani lahko dobili vse za svoje šolarje, vso papirno galanterijo, tu bodo lahko kupovali in oddajali razvijat filme, si ogledovali in kupovali umetniške slike in izbrano keramiko, fotokopirali in zagotovo našli pravo darilo. Prodajalna je prijetno opremljena, papirniški izdelki privlačno razvrščeni. Večina izdelkov je narejena v zasebni tiskarni lastnika PAPIRUSA, Franca Simon-CtČa iz Ljubljane, veliko zanimivega in prijetnega za oko pa je tudi iz uvoza, iz Taivvana, Nemčije, Švice in celo z Japonske. Tu so zanimivi posterji, albumi, spominske knjige, razglednice, svinčniki vseh barv in oblik. In kakršen si izberete zvezek, v enakem vzorcu dobite tudi svinčnik, mapo, notes in podobno. Tu si bodo tržiški šolarji lahko naročili tudi vse potrebno za šolo, zvezke in knjige. Te dni dobijo tudi šolske torbe. Seveda pa je na zalogi tudi ves pisarniški program. Dobijo se tudi tržiške razglednice, ki so jih natisnili v samozaložbi, pravkar pa se pripravljajo tudi na izdajo razglednic z motivi tržiških planinskih koč. In kot pove Poslovodkinja Nika Žepič, v PAPIRUSU lahko naročite tudi vizitke, prospekte in podobno. Pravkar pripravljajo skupen prospekt za Deteljico. Skratka, Tržič je na Deteljici s PAPIRUSOM dobil več kot prodajalno. • D. Dolenc Servisi za že znani Pred kratkim je prvih petsto korejskih avtomobilov Hyun-dai dobilo nove lastnike, zato so v Slovenijalesu, ki je trgovski zastopnik korejske firme, izbrali tudi štiri avtomehanične delavnice, ki so postale pooblaščeni servisi za avtomobile Hvundai v Sloveniji. Nam najbližji in hkrati edini na Gorenjskem je v Šenčurju pri Kranju, v avtomehanični delavnici Janeza Kadivca, kjer od začetka leta uspešno deluje tudi eden °d štirih slovenskih pooblaščenih servisov za popularni japonski Subaru. Za lastnike kvalitetnih jeklenih konjičkov z daljnega vzhoda je posebej pomembno, da redne preglede in morebitna vmesna popravila prepustijo poraščenim mehanikom, saj le v ,em primeru proizvajalec jamči *a brezhibnost vozila. Janez Kadivec se je dosledno in temeljito lotil zahtev, ki jih je predenj postavila pogodba z znano japonsko firmo, saj Je tovrstno zastopstvo v veliki konkurenci težko dobiti, slabo delo pa seveda pomeni takojšnjo prekinitev pogodbe. Kakšne so zahteve Subaruja in Hy-Undaia za pridobitev pooblaščenega servisa? "Prvi pogoj je "strežna delavnica. Biti mora dovolj velika in utrezno opremljena ter v strankam lahko dostopnem samostoječem objektu s parkirnim prostorom. Predstavniki firme so med obiskom v delavnici ugotavljali tudi moj odnos do strank, ki je zanje se-veda zelo pomemben. Za Subaru sem se strokovno usposobil na Dunaju, za Hvundai pa bo "obra/evanje najprej doma, enkrat letos pa bo treba Se v Kore-K" pravi Janez Kadivec in doda: "Pogodba od mene zahteva Hvundai Pred dobrim letom in pol je hotel dobil novo vodstvo, konec lanskega leta pa so se odcepili od Alpetourja in postali samostojno hotelsko turistično podjetje. Od lanske jeseni do letošnje pomladi so urejali in prenavljali dotrajane prostore, postavili opozorilne table, na novo odprli kozmetični salon s savno in masažo, očistili in pripravili za goste teraso na zahodni strani hotela, organizirali dneve specializiranih kuhinj in sobotne večere narodnoza-bavne glasbe ter pripravili nekaj razstav in promocij. Direktorica Linda Podbevšek Kalan pravi: "Naša ponudba je enkratna!" Že nekaj let je v hotelu odprta Vinoteka, ki je še vedno najkvalitetnejša in najbolj atraktivna hotelska ponudba. Intimen, okusno opremljen prostor, kvalitetna hrana (na goste čakajo žive postrvi, poznane pa so njihove bržole, biftki in palačinke), uglajena postrežba do druge ure zjutraj (ali dlje, če gre za večjo družbo), pred poletjem pa je vse to vsak večer spremljala še orkestralna glasba v živo. Devetnajst let staro hotelsko restavracijo so popolnoma prenovili in namesto nekdanjega velikega prostora, ki je še najbolj spominjal na graj- sko klet, hotelske in druge goste danes čaka svetla, prostorna, s kombinacijo bele in ci-klamne barve razgibana jedilnica, v kateri je prostora za dvesto gostov. S steklenimi vrati je povezana s tlakovano hotelsko teraso, kjer je prostora še za sto gostov. Jeseni bodo ob koncu tedna tu zopet večeri na-rodnozabavne glasbe. Spomladi je zasebna kozmetičarka hotelskim gostom in Kranjčanom ponudila prenovljen salon, ki vključuje tudi savno in masažo, kmalu pa bo celodnevno odprt tudi frizerski salon. Dnevno najbolj obiskani točki hotela (posebej s strani Kranjčanov) sta brezcarinska prodajalna in Aperitiv bar, kmalu pa bo to najbrž diskoteka, ki jo bodo predvidoma odprli septembra. Zasebnik jo obnavlja že eno leto, vložil je velika sredstva, načrtuje pa lokal višjega nivoja za publiko srednjih let. V začetku bo polzaprtega tipa, da si pridobi primerno klientelo. Poleg omenjenega v hotelu za jesen spet načrtujejo dneve specializiranih kuhinj ter razstave in promocije. Razmišljajo pa o možnostih, da bi ponovno usposobili plavalni bazen in pod hotelsko teraso zgradili teniško igrišče. • T. J. dosledno korekten odnos do strank v smislu kvalitete in hitrosti opravljene usluge in seveda nobenih reklamacij. Preko strokovne literature, ki mi jo posredujejo, moram stalno spremljati spremembe v razvoju. Firma delo servisa seveda nadzoruje, obiski inšpekcije pa niso najavljeni. Cene storitev so tudi pod nadzorom in med posameznimi servisi so le majhne razlike." Okrog delavnice v Šenčurju ni nikoli tiste za avtomehanike tako značilne kopice čakajočih vozil. Janez Kadivec pravi, da se vedno trudi vse popraviti sproti, zato se mu delovni dan največkrat potegne skoraj do večera. "Večina strank se naroči po telefonu in pridejo na vrsto v nekaj dneh. Če pride kdo z okvaro nenapovedan, mu v primeru manjšega popravila skušam ustreči takoj. Čakanje na rezervne dele je kratko, saj je ljubljansko skladišče zelo dobro založeno. V skrajnem primeru dobim dele iz Celovca ali z Dunaja in še takrat ni nikoli treba čakati dlje kot teden dni. Redni servisi so vedno opravljeni še isti dan in stranka na avto lahko počaka." Janez Kadivec je mimogrede, kot samo po sebi umevno, omenil tudi, da gre z avtomobilom pred popravilom in po njem tudi na testno vožnjo, da lahko stranki popravljen avto sam pripelje nazaj, da strankam, ki morajo avto pustiti v delavnici, omogoči prevoz do Kranja in da namerava v kratkem ob delavnici postaviti brunarico, kamor se bodo lahko umaknile (tudi okrepčale) stranke, ki bodo tam čakale na popravilo. Servis je te dni dobil novo telefonsko številko: 41-573. • T. J. Najlažje se naučite plavati z žogo! Tako vsaj kažejo prve izkušnje z nekaterih plavalnih tečajev, kjer so uporabljali nov športni rekvizit in učni pripomoček. Gre za novost na svetovnem tržišču, ki jo je izumil še-stindvajsetletni Mojmir Flisek, profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Kot učitelj plavanja je bil precej nezadovoljen z obstoječimi pripomočki. Obroč okoli pasu neplavalca pogosto na glavo prevrne v vodo, rokavčki pa silijo v pokončen položaj. Plavalna žoga, ki se obleče kot nekakšen nahrbtnik, pa v vodi zagotavlja idealno lego. Na začetku učenja se namesti bliže ramenom, ko pa učenec izgubi strah pred vodo, se jo pomakne proti pasu, ta pa se tako samodejno dvigne. Prve izkušnje s plavalnih tečajev kažejo, da tako otroci kot odrasli na ta način hitreje in Vinoteko odprejo vsak dan opoldne, gostom pa so priložnostno pripravljeni streči tudi po drugi uri zjutraj, ko sicer uradno poteče delovni čas. Bled - Sredi tega tedna so v hotelu Golf odprli specializirano trgovino, kjer bodo prodajali športno opremo. Kot je povedala lastnica trgovinice Golf šport Bled Saša Božič, bodo imeli predvsem opremo za igranje golfa, nekaj pa bo tudi opreme za tenis in plavanje. Poleg manjše trgovine z opremo za golf na blejskem igrišču za golf bo to prva večja ponudba tovrstne športne opreme na Gorenjskem. Na policah je precejšnja izbira športnih oblačil od majic z dodatnim zlatim znakom Golf hotela, ne manjka pa seveda palic za golf, žogic specialnih čevljev in druge za igranje tega športa nepogrešljive opreme tujih proizvajalcev. Trgovina bo odprta v večernem času in sicer od 17. do 22. ure. - Besedilo in slika: L. M. Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 7.7. 1990 država devize Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 LIT Švica 100 C H F ZDA I USD velja za srednji tečaj 99,6103 700,0000 0,9570 832.6541 11,0368 Dinar čez mejo Na avstrijskem Koroškem se minuli teden ni bistveno povečalo povpraševanje po dinarjih. Tečaj ostaja podoben kot prej, najbolje pa se dinar še vedno zamenja pri enotah Zveze bank -zveze slovenskih zadrug. Za našega stotaka plačajo 95 ATS, računajo pa ga 105 ATS. Tako se devize za nakupe v Avstriji še vedno splača kupovati pri naših bankah. Precej večje zanimanje za dinarje je v sosednji Italiji, kjer ponudba ne more slediti povpraševanju. Za naš dinar plačajo 90 do 100 lir, najboljša menjava pa je še vedno v Tržaški kreditni banki. laže splavajo, ker je lega v vodi neprisiljena, gibanje rok in nog ni ovirano, zanemarljiv pa ni tudi psihološki vidik varnosti, ki jo žoga zagotavlja. V svoji notranjosti ima namreč manjšo varnostno žogo, ki neplavalca še vedno obdrži na površini, tudi če se zunanja preluknja. Tako je učenec varen tudi takrat, kadar učitelja ni v neposredni bližini. Z različnim napihovanjem je žogo moč prilagoditi starosti, velikosti in teži učenca. Kot nov učni pripomoček jo je zelo pozitivno ocenil republiški zavod za šolstvo. Žoga stane 179 dinarjev, kupiti jo je moč v trgovinah s športno opremo ali naročiti na naslov: MARCO Sevnica, d.o.o., p.p.59, 68290 Sevnica (tel. /0608/ 81-306). • T. J. Črna borza Nič novega Trenutno je na črni borzi precej velika ponudba mark, ki jih črnoborzijanci ponujajo brez preplačila. To je še vedno ceneje kot na banki, vendar pa na banki dajejo potrdila o nakupu, ki veljajo tudi pri iznosu iz države. država Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA devize 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD dinarji 100,50 700 0,96 832,50 11.20 preplačilo l % 0 % 1 % l % l % Avtomobilski trg Ni prevelike gneče imt man m- \ <"» »—»— Kadivec »v akciji« v delavnici svojega servisa za Subaru in **yundai na Pipanovi 46 v Šenčurju. Računovodsko - finančni servis na Jesenicah Na Jesenicah so ustanovili računovodski finančni servis za mala podjetja in za obrtnike. Tako naj bi jim pomagali pri finančnem poslovanju, so pa sposobni in korektni. Opravljajo dejavnosti vodenja poslovnih knjig, obračun osebnih dohodkov, obračun davkov in prispevkov iz dohodka, izdelavo periodičnih in letnih obračunov in bilanc, oziroma davčnih napovedi. Vse informacije lahko dobite na sedežu računovodsko finančnega servisa Titova 86 ali po telefonu 81-585. Tudi na večini avtomobilskih sejmov se pozna, daje še vedno čas dopustov, saj ni prevelike gneče ne med kupci ne med prodajalci. Cene avtomobilov, ki so razvrščeni v spodnjo tabelo so za ta čas nekje realne, mogoče celo malo nižje, kot bi pričakovali. Največja je ponudba avtomobilov iz Zastavinega programa, kar je razumljivo, saj so Yugoti, Skale, Bolhe... med cenejšimi avtomobili, prodajalci pa tudi vedo zakaj jih prodajajo. Precej je tudi Golfov, sem pa tja pa se pojavi tudi kakšen "Japonec". Povprečne cene rabljenih avtomobilov Tip vozila Renault 4 GTL Yugo 45 Koral Yugo Skala 55 Fiat 126 P VW Golf Diesel Cena novega vozila 4- davek 54.864 + 34,5% 52.000 -I- 31,5% 64.700 + 34,5% 38.000 -I- 31,5% 135.080 -I- 34,5% Letnik Letnik Letnik 1987 1985 1983 35.000 26.000 17.500 34.000 28.000 23.000 42.000 32.000 11.000 15.000 42.000 110.000 84.000 • I. K. CTIMlSScJJ©IESGLAS 22. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 10'. avgusta 199° Motociklizem Iztok Čop in Denis Žvegelj, mladinska svetovna prvaka uspeh Pintarja in stema Za uspen je ndJočaen dober trening V vzhodno nemškem mestu Slaiz so bile že 57-tič po vrsti *»m»#v»m v wu ^ V vzhodno nemškem mestu Slaiz so bile že 57-tič po vrsti mednarodne motociklistične dirke, na katerih so sodelovali tek movalci iz Italije, Avstrije, Švice, Belgije, Holandije, Madžarske. Bolgarije, Češkoslovaške, Zah. Nemčije in Jugoslavije. Na tej dirki sta odličen uspeh dosegla tudi tekmovalca iz Kranja Janez Pintar in Albin Štern, oba člana AMD Domžale. V kat. do 80 ccm je odlično 1. mesto med 31 tekmovalci dosegel Janez Pintar, ki je vozil motor znamke Eberhardt. Postavil je tudi kat. rekord s časom 137.801 km/h. Povprečna hitrost v tej kat. je bila 135.499 km/h, krog pa je bil dolg 6,791 km. Tekmovalci so prevozili deset tekmovalnih krogov. Drugo mesto je osvojil zah. Nemec Rei-nard Scheidauer in 3. mesto vzhodni Nemec Petre Junghaus. Oba sta vozila motorje znamke Seel. V kat. do 125 ccm, je bilo na startu 44 tekmovalcev, konkurenca je bila izredno huda, saj so v tej dirki nastopili dirkači, ki sodijo v sam evropski vrh. Prvo in drugo mesto sta osvojila tekmovalca iz Holandije, Arie Molenaar in Adrie Nvenhuis, 3. mesto je osvojil zah. Nemec Uwe Heider, odličen četrti je bil Janez Pintar in na 7. mestu ravno tako odličen Albina Štern. Zmagovalec je za 12 krogov potreboval čas 33:08,67 minute, povprečna hitrost kroga 147.819 km/h. Janez Pintar je potreboval 33:12,41 minute in povprečno hitrost 147,541 km/h. Vsi tekmovalci so vozili na motorjih znamke Honda. Za odlične uvrstitve iskrene čestitke! Matevž Jenkole Po ulicah Radovljice Radovljica, 8. avgusta - Kolesarski klub Bled pripravlja to nedeljo, 8. avgusta, šesto mednarodno kolesarsko dirko po ulicah Radovljice. Proga je krožna in poteka od Gorenjske ceste preko obvoznice za Kropo, Ceste na jezerca, Ceste svobode do Linhartovega trga. Start in cilj je pred občinsko zgradbo. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. • V. S. Turnir v malem nogometu Kranj, 8. avgusta - ZTKO Kranj organizira tretji odprti turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo do 14. avgusta, informacije pa dajejo po telefonu 21-176 ali 21-235. Prijavnina je 300 din, glavna nagrada pa 5 tisoč din. #V. S. Permanentne vstopnice nove sezone Jesenice, 8. avgusta - Hokejski klub Jesenice obvešča ljubitelje hokeja, da pričenja konec avgusta hokejsko sezono 1990/91. Obenem obveščamo, da so permanentne vstopnice na razpolago za vse tekme H K Jesenice v sezoni 1990/91 in predvidoma za 8 tekem svetovnega prvenstva B skupine, ki bo na Jesenicah. Vstopnice bodo za delavce izven Železarne Jesenice in ostale občane v prodaji od 20. 8. 1990 dalje pri Hokejskem klubu Jesenice. cena sedišča je 1.000,00 din in stojišča 600,00 din, plačljivo v 3 mesečnih obrokih. Cena za posamezne tekme bo predvidoma 70,00 din za se-dišče in 50.00 din za stojišče za članske tekme in 10,00 din za mladinske in pionirske tekme. Smučarski skoki Tržič - V okviru prireditev v počastitev letošnjega praznika tržiške občine bo v nedeljo, 12. 8., v Sebenjah tekmovanje v smučarskih skokih. Pod pokroviteljstvom SO Tržič bodo člani odbora za skoke Smučarskega kluba Tržič pripravili tekmovanje za mlajše pionirje A na 40 metrski in starejše pionirje na 55 metrski skakalnici pokriti z umetno snovjo. Pričetek tekmovanj bo ob 14. uri, uradni trening pa bo med 11. in 13. uro. Za najboljše so pripravili častna priznanja. J. Kikel Športna tekmovanja Tržič - V preteklih dneh so bila v Tržiču tri športna tekmovanja s ketrimi so športniki počastili občinski praznik. V balinanju je zmagala domača ekipa ŠZ »5. avgust« pred Borcem iz Kranja in BK Invalid z Jesenic, v tenisu na odprtem prvenstvu Tržiča pa je bil v finalu najboljši Marko Milačič z Golnika, ki je premagal domačina Braneta Dolčiča, v boju za tretje mesto pa je bil domačin Grega Štefe uspešnejši od Uroša Milačiča z Golnika. V tolažilni skupini je Gorazd Jereb (Golnik) premagal Petra Bukovnika (Tržič). Hitropoteznega šahovskega turnirja se je udeležilo deset šahistov med katerimi je zmagal Andrej Loc s 15 točkami pred Martinom Aljančičem 14 in Francem Skrjancem 12 itd. J. Kikel Člansko prvenstvo Slovenije v šahu Kranj, 7. avgusta - Letošnje kvalifikacije so potekale kot običajno v dveh delih, prvi seje igral od 19. 1. - 22. 7., drugi pa od 2. 8. - 5. 8. 1990. Prvenstvo je organizirala SS Zveze slepih Tomo Zupan Kranj. Nastopilo je 28 šahistov, ki so se pomerili v prostorih doma JLA. Po prvem delu (po 5-ih kolih) je z zanesljivo igro vodil Miha Furlan (UNIS-KOPS) s 4,5 točke pred Vladimir-jem Ivančičem in Vidom Vavpotičem (oba iz Domžal) s po 4 točkami. V drugem delu pa je povedel Vladimir Ivančič in vodstvo obdržal do konca, ko mu je 7 točk zadostovalo za zmago pred Furlanom in Vavpotičem (6,5). Sicer pa sta najboljši rezultat dosegla v drugem delu Matej Sušnik (SS Tomo Zupan Kranj) in Armando Goričan (Poljčane) s po 3,5 točke iz štirih partij. Na slovensko prvenstvo so se uvrstili prvi trije. Turnirje bil v znamenju prvokategornikov, saj so kar trije osvojili naslov mojstrskega kandidata (M K). To so Miha Furlan. Armando Goričan in Emil Muri, ki je tako postal prvi slovenski slepi mojstrski kandidat. Nadaljni vrstni red: 4. Vojko Srebrnič (UNIS-KOPS) 65, 5. Matej Sušnik (SS Tomo Zupan Kranj) 6, 6. Marko Coklin (Radenska) 5,5, 7. Emil Muri (SS Tomo Zupan Kranj) 5,5, 8. Armando Goričan (Poljčane) 5,5, 9. Dušan Cepon (Pionir Novo mesto) 5, 10. Mitja Cander (Hoče Ledinek) 5 itd. Aleš Drinovec V nedeljo se je v Franciji končalo mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju, ki je prineslo nov uspeh in zlato kolajno blejskemu dvojcu brez krmarja. Osemnajstletna tekmovalca pa se že pripravljata na nastope v članski konkurenci. Bled, 6. avgusta - Letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju na jezeru Aiguebelette v Franciji bi za jugoslovansko veslanje pomenilo veliko ra/.očarnje, če ne bi v blejskem dvojcu brez krmarja ponovno zablestela Iztok Čop in Denis Žvegelj, ki sta Jugoslaviji privesiala edino medaljo - in to zlato. Že drugič zapovrstjo (lani v Szegetu) sta dokazala, da jima v tej disciplini med mladinci ni enakovrednega para in ponovno postala mladinska svetovna prvaka. V ponedeljek, dan po vrnitvi iz Francije, smo se z njima pogovarjali v veslaškem centru v Zaki. trening so na Bledu zelo dobri, najboljši v Jugoslaviji in tudi v primerjavi z drugimi državami med boljšimi." Kaj pa delo v klubu ? "Klub je solidno urejen, "aparat" sicer ni najboljši, saj je z denarjem bolj slabo. Po lanskem uspehu dobivava štipendijo od Slovenske veslaške zveze, letos prvič so obljubili nekakšno nagrado za zmago. Drugače pa je s finančnim zadevami bolj slabo..." Kakšni so tvoji vtisi z minulega prvenstva v Franciji? "Prvenstvo je bilo dosti močnejše od lanskega, saj so se ekipe od lani precej popravile, sploh so se popravile tiste najmočnejše ekipe. Za kolajno si tako moral peljati že zelo dober članski rezultat. Vsi smo pričakovali lažjo zmago, kot je bila v resnici. " V našem taboru pa sicer ni šlo vse po načrtih. Kaj misliš, da je bil vzrok temu? "Naši so zelo razočarali, razen dvojca s krmarjem iz Sme-dereva, ki je bil peti. Drugi pa so v bistvu razočarali... vsaj če-trverec s krmarjem in skif naj bi bila sigurna finalista. Vzrok temu je bila močna konkurenca, nekaj pa je bilo sigurno trenerskih napak. Precenjevali so zmožnosti naših veslačev in podcenjevali nasprotnike, ki so se od lanskega leta močno popravili. Z lanskimi rezultati pa letos ni bilo možnosti za uspeh." Gotovo imata že načrte za nastope v članski konkurenci? "Prvi cilj je uvrstitev na člansko prvenstvo v Avstralijo, ki bo v začetku novembra. Sva na listi kadidatov, odločili pa bodo trenerji. Avstralija je mikaven cilj, realne možnosti pa so, da se uvrstiva v četverec brez krmarja. Če nama ne bi to uspelo, pa za drugo leto računava, da bi se lahko uvrstila na člansko prvenstvo z dvojcem brez krmarja ali morebiti s četvercem brez krmarja in bi se skušala približati finalu." Osemnajstletni Denis Žvegelj je dijak tretjega letnika strojne tehnične šole na Jesenicah, doma pa je s središča Bleda. Takole pripoveduje o začetkih svoje veslaške poti: "To je moja šesta veslaška sezona in peta tekmovalna. Za ta šport me je navdušil oče, ki je bil tudi veslač, pa tudi v šoli so me takorekoč "poslali" v klub. Prvi večji uspehi so se začeli pred dvema letoma, ko sva bila z Iztokom mlajša mladinca in sva bila druga na državnem prvenstvu v dvojnem dvojcu. Zelo dobro sva vozila tudi na različnih regatah. Takrat bi se lahko uvrstila tudi na balkansko prvenstvo, vendar naju niso poslali na izbirne regate. To so bili začetki, ko se je izkazalo, da sva boljša od vrstnikov..." Treningi in priprave na tako veliko tekmovanje kot je svetovno prvenstvo so gotovo naporni? "Priprave so bile običajne kot vsako leto, mogoče malo močnejše in bolj natančne. V poletnem času imava dvanajst treningov na teden, kar pomeni dva na dan, razen sobot in nedelj. Seveda je veliko odvisno od lastne volje po delu, največ pa od tega, da dosledno upoštevaš trening. Če to izpolnjuješ imaš, vsaj na Bledu, uspeh gotovo zagotovljen. Pogoji za Kolesarstvo Jure Studen in ekipa Save Novi Sad, S. avgusta - Pretekli konec tedna je bilo DP v cestni in ekipni vožnji v Novem Sadu. Nastopilo je okrog 200 kolesarjev iz vseh jugoslovanskih klubov v štirih kategorijah. Odlično so se odrezali ml. mladinci Save, saj so že v posamezni vožnji povsem zasenčili ostale tekmovalce. Na 68 km dolgi progi, ki je bila izredno zahtevna, je zmagal Jure Studen, Žiga Bajt je bil tretji in Samo Rehberger 5. V konkurenci st. mladincev je zmagal Štangelj-Krka, Franci Pilar pa se je uvrstil na 4. mesto. Pri članih je prepričljivo zmagal Sandi Papež, na spoštljivo 2. mesto se je uvrstil Jure Robič, Pintarič pa je bil tretji. Od tekmovalcev kranjske Save se je Pagon uvrstil na 8. in Polanc na 9. mesto. Povedati pa je treba, da je bila organizacija dirke posameznikov slaba. Ekipna vožnja je bila veliko bolje organizirana. Ml. mladinci so vozili na 50 km dolgi progi, kjer so kolesarji Save v postavi Studen, Bajt, Rehberger in Kosmač drugo uvrščeno ekipo Pazina premagali za 1,45 minute, Krko pa za 2 minuti - s povprečno hitrostjo 44,875 km/h. Ekipa st. mladincev Save ni imela sreče, saj je na ogrevanju hudo padel adut ekipe Franci Pilar in so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico, tako da je ekipa v postavi Poljanec, Krišelj, Jenko zasedla šele 6. mesto. Prva je bila Krka, drugi Rog in tretji Čačak. V članski konkurenci je prepričljivo zmagal Rog v postavi Pintarič, Premužič, Rnjakovič in Hvastja. Drugo mesto je bilo vprašljivo vse do zadnjih metrov, kjer je Merx iz Celja za 4 sekunde premagal Savo v postavi (Polanec, Pagon, Bertoncelj, Kalan). Matjaž Zevnik Kaj pa je odločilno za dober rezultat, za velike uspehe? "Mislim, da je pomemben trening, dosledno spoštovanje treninga. So pa tudi druge stvari, kot je dober čoln, pa tudi da se tekmovalci med seboj dobro razumemo." Iztok Čop, osemnajstletni dijak srednje lesarske šole v Škof-ji Loki, doma iz Studenčice blizu Lesc, pa se takole spominja svojih začetkov veslaške kariere: "Veslati sem začel na očetovo pobudo, saj sta bila sedanji trener Miloš Janša in moj oče sodelavca. Na začetku ni bilo prvih uspehov, več sem pričakoval in tako sem celo razmišljal, da bi odnehal. Osvojil sem sicer naslov republiškega pionirskega prvaka, uspehi pa so se začeli, ko sva začela veslati skupaj z Denisom v konkurenci mlajših mladincev. Takrat sva dobro odpeljala že tudi nekaj tekem v mladinski konkurenci. Prvo leto v mladinski konkurenci pa sva presenetila sebe in vse druee." Kakšen je vajin poletni dnevni trening ? "Začne se z dvajsetminutnim ogrevanjem, s tekom. Glavru del treninga je na vodi in Je dolg kakšno uro in pol, včasih celo več. Na koncu je še trenig za moč z utežmi. Vse skupaj traja približno dve uri in pol «n tako dvakrat na dan." Sta se na svetovno prvenstvo kaj posebej pripravljala? "Držala sva se treninga, sama nisva kaj poskušala. Zaupala sva trenerju in očitno se splača poslušati. Nekaj sva sicer mislila poskušati sama, vendar sva se bala, da ne bova pripravljena kot je treba." Kakšna pa so bila tvoja pričakovanja ob svetovnem prvenstvu? "Prvenstva sva se mogoče malo bala, saj se je od naju p° lanskoletnem uspehu veliko' pričakovalo. Vedela sva sicef. da sva dobro pripravljena, celo na rezultate v članskih konku-rencah. Predvsem v Rudnicah na regati sva zelo dobro peljala. Glede prvenstva pa lahko povem, da sva bila zelo presenečena nad konkurenco in sva morala vse tekme dobro odpeljati. Za zmago se je bilo potrebno potruditi mnogo bolj« kot smo prej načrtovali. Predvsem pa z rezultatom, kakšnim sva lani dosegla zmago, letos ne bi bilo niti medalje." Tvoji načrti so gotovo podobni Denisovim? "Upam, da se bova letos uvrstila na člansko svetovno prvenstvo v Avstralijo. Vsaj drugo leto pa pričakujem uspešno vklju" čitev med člane in se čimbolj približati vrhu v tej konkurenci." • V. Stanovnik, foto: G.Sini" Mladinsko balkansko prvenstvo v plavanju Uspeh gorenjskih 1 predstavnikov Radovljica, 8. avgusta - Konec minulega tedna se je v Bukarešti končalo mladinsko balkansko prvenstvo v plavanju. Z drugi-*, mestom v skupni razvrstitvi so se izkazali mladi jugoslovansk' plavalci. Med petindvajsetimi jih je bilo kar dvanajst iz Slovenije, izkazali pa so se tudi gorenjski predstavniki: Marko Mili'"" kovic, Krešo Božikov, Nataša K t-j/ar in Jana Demšar. Jana Demšar iz Radovljice je postala balkanska prvakinja v disciplini 100 metrov prsno (1 : 17, 85), Marko Milenko-vič iz Kranja pa je postavil nov državni kadetski rekord na 400 metrov mešano (4 : 49,77). S tem rezulttatom si je priplaval srebrno medaljo. V isti disciplini je Krešo Božikov iz Kranja zasedel tretje mesto (4 : 50,11). Nataša Kejžar iz Radovljice je bil3 druga na 200 metrov mešano, odplavala pa je tudi nov absolu-tni slovenki rekord (2 : 25,66). Poleg teh so naši zastopniki dobili še vrsto drugih medalj, skupaj pa so tako v moški kot ženski razvrstitvi zasedli drugo mesto. Kot je povedal trener ekipe. Ciril Globočnik iz Radovljice bodo zaradi zamika letnikov t| tekmovalci najbrž v prihodnji sezoni še nastopali v mladinsk' konkurenci. Tako jih čaka tudi balkansko mladinsko prven' stvo v Turčiji. Kljub temu, da so vsi tekmovalci dosegli dobre rezultate in popravili osebne rekorde, pa imajo gorenjski p'3/ valci vsi še rezerve. Delo v obeh klubih, v Kranju kot Radovlj1' ci je dobro, tako da lahko pričakujemo nove uspehe. • V. Sta' novnik Petek, 10. avgusta 1990 RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ 23. stran (mmmi&mzziGLAs t t • • Čudno, prečudno. Danes, ko je država verjetno zares v zadnjih vzdihljajih, saj pokajo vsi njeni šivi, se zde njeni državljani neverjetno mirni. Nič več ni strašnih mitingov resnic in pravic, ob katerih so nam gomazeli mravljinci po hrbtu - politični spopadi so se pač že locirali v okolja, kamor po naravi stvari tudi sodijo: med skupščinske klopi in za omizja političnih voditeljev. Ne gre zato, da bi se državljani kar naenkrat nehali zanihati za politiko v ožjem okolju in širše. Še vedno se je možno na smrt zabavati ob objavi pogovora med hrvaških predsednikom in prvakom srbske stranke na Hrvaškem, ki na vsak način hoče srbsko avtonomijo. Če gromoglasni hrvaški Srb Raškovič dvakrat vehementno zatrdi Tudjmanu, da je srbski narod pač nomarod, pa ga ta »ludi« narod pri priči ne obsodi, kaznuje in osami, potem imamo pač spet nov dokaz, "a gre na tem prostoru za specifično balkansko mentaliteto. Balkansko krčmo, je dejal Krleža, kjer se lahko po mili volji kriči, psuje, razbija, ravsa in sem in tja tudi kakšnega zakolje. Državljani na severu in jugu so se pač sprijaznili s tem, da je najbolje, da se ločijo in v nekakšni konfederaciji zakorakajo v Evropo. Ta spoštljiva dama, ki jo imajo liberalni in svobodomiselni Američani zaradi starih kultur in tradicije za arhaično zadevo, za muzej, pa je že nekajkrat dala vedeti, da Ji balkanske krčme niti približno niso mar. Stara dama Evropa namreč ni kdorkoli, predvsem pa ne trpi primitivnih norčij ln sprenevedanja, sploh pa ne politične paranoje, ki pri nas ••••••••••••••••••••••• BALKANSKA KRČMA neustavljivo traja in traja. Počedite, počedite po vaših oštari-jah, dragi Balkanci! Ni treba biti ravno pretirano politično razgledan in pronicljiv, da ti do zdaj ne bi bilo jasno, da so naši zvezni in domicilni politiki ob raznoraznih vandranjih po svetu dobili povsod enak odgovor: najprej se v domači oštariji lepo sami zmenite, potem bomo pa videli! Tako je, kot bi se ločevala mož in žena in po socialni moledovala za dodelitev otrok. En dan bi se mož socialni delavki delal finega in lepega, drugi dan bi žena zatrjevala, kako je sama lepo vzgajala svoje otro-čičke. Na koncu koncev bi samo »špecala« eden drugega, nakar bi socialna delavka izgubila živce: »Madonca, kako sta neodgovorna in nezrela! Pa zmenita se no že sama!« Tako po svetu dirka pol jugoslovanskih politikov in oznanja, kaj bo. Kot da koga sploh kaj zanima, kaj bo, če bo in česa nikakor ne bo tam nekje na hribovitem Balkanu! Res je prav zanimiva ta naša filozofija, ko tako radi oznanjamo, kaj vse da bo, na koncu pa ponavadi nič ni. Saj še v firmi ne marajo delavca, ki naprej in nazaj važno filozofira in pletenici, nazadnje pa vrže ven povprečni produkt. Napravi - pa se potem postavi! Tako kot smo po gospodarski razvitosti in tehnologiji kakšnih petdeset let za Evropo, tako nam tudi možgančki capljajo za moderno miselnostjo 20. stoletja. Pravila mednarodnega političnega pokra so postala že zdavnaj drugačna. Evropski miselni standardi in vrednostna merila so pač evropska, ne pa balkanska. Nikjer v razvitem svetu ne boste slišali tega, kar se je dalo slišati iz ust slovenskega ministra, ko je na Bledu ocenjeval obisk vladnih predstavnikov pri papežu. Med drugim je dejal, da si naša delegacija šteje v izjemen uspeh in v ponos, da je papež namenil slovenski delegaciji četrt ure, slovaški pa komaj devet mi-nnf!(Te pomembne minutaže so napisane po spominu, lahko, da je dejal tudi tričetrt ure za slovensko in četrt za slovaško). Kaj bi si mislili Slovaki, če bi za izjavo slišali in kaj bi si mislil sam papež, če bi mu posredovali to vrednostno kvalifikacijo obiska slovenske vlade? Sicer pa: se že naprej oproščam, ker se spet poniglavo norčujem iz nesmrtnih dejanj in nehanj naših slavnih ministrov. Prvo pero jugoslovanskega novinarstva Aleksander Tijanič je namreč že ugotovil, da miselnost in dejanja sedanjih vlad v vseh jugoslovanskih republikah lahko kritizirajo samo tisti, ki imajo izseljeniški potni list, tisti, ki nimajo družine in tisti, ki imajo zanesljivo zdravstveno diagnozo, da bodo živeli največ še šest mesecev... # D. Sedej »Liter radenske in deset kozarcev!« .Vemo, da turistična sezona ni več taka, kc je bila nekdaj, j'.dobrih zlatih časih, ko smo U«i domači gostje redno »pretirani« ali celo odkrito nezaželeni. Zdaj je malo tujih, še manj domačih turistov. A ne le na morju, tudi v naših turističnih krajih, kjer največji realisti že pravijo, da je sezona pra-Va katastrofa. Poglejmo, kaj so nam povedali "ekateri natakarji v kranjskogorskih gostiščih: Darko Ševo, mladi natakar v motelu Kompas: »Če pomislite, da so pri nas pizze - dobre! - samo po 40 dinarjev, potem boste najbrž pričakovali, da se kar tare gostov. Tistih vsaj, ki imajo po hotelih polpenzion in bi opoldne kaj dobrega radi pojedli. Pa se jih ne tare preveč. Sem in tja se odločijo, da kaj pojedo in popijejo, imamo pa kar precej stalnih domačih gostov, ki se radi oglasijo. Sezona je tako - tako: ne dobra in tudi ne preveč slaba.« /O ljubljanska banka GORENJCin FORMU IHRANKA VELJAVNE OBRESTNE MERE ZA DEVIZNE VLOGE OBČANOV OD 1.8.1990 DALJE: letne obrestne mere v % VEZAVE (meseci) ATS (Avs. šiling) FRF (Fr. frank) 1TL (M. lira) DEM (Nem. marka) CHF(Svic. frank) SER (Šved. krona) GBP (Angl. funt) CAD (Kan. dolar) l3SD(Am. dolar) A13D (Avst. dolar) Druge konver. valute a vista 12 24 36 60 4,00 5,00 5,00 5,50 5,50 7,50 9,50 10,00 10,50 11,50 7,00 8,50 9,00 9,50 10,50 3,00 6,95 7,40 7,90 8,00 4,75 6,75 7,25 7,75 8,75 2,00 10,50 11,00 11,50 12,50 9,30 13,20 12,50 12,15 11,30 10,35 12,35 12,15 12,15 12,00 5,40 7,25 7,25 7,35 7,50 8,50 14,50 13,15 13,40 13,50 2,00 3,50 3,75 4,00 5,00 Toni Petrič, natakar v Jasni: »V Jasni imamo resnično vse, kar si gost poželi, a gostov je letos malo. Zelo malo. Super gostje prihajajo iz Avstrije in Italije, za domače je predrago, gostje iz hotelov pa pridejo, sedejo, pojedo kakšen sendvič in omleto. Malo palačinko, da se razumemo! O ja, tudi to se je že zgodilo, da so naročili liter radenske in deset kozarcev!« Jože Lavtižar, zasebni gostinec iz Brincelj bara:» Ni dolgo, odkar sem lokal odprl, nudim vseh vrst pijače in hladne plošče in narezke, z domačo zaseko, domačimi klobasami, šunko, sirom. Tudi vrt sem uredil, tako da v lepem vremenu gostje lahko posedijo zunaj. Kakšne so moje izkušnje? Mislim, da je gostom treba znati ponuditi, vedeti, kaj si želijo. Denimo: gostinci vemo, da imajo Angleži radi likerje, drugi spet kaj drugega. In: vedno je treba imeti kaj novega, kaj izvirnega...« Gorenjska banka d. d., Kranj Živko Miljevič, natakar iz Ra-zorja: »Slabo je. Letos je z gosti res slabo. Čeprav imamo v Ra-zorju v vsakodnevni in redni ponudbi kot specialitete vse vrste divjačine, je domačih in tujih gostov malo. Medtem ko so lani prihajali Italijani in A vstrijci, jih je letos manj. Pridejo še, a mislim, da jih je kar polovico manj. Sezona je slaba...« • D. S. Tudi med jajci so posebneži Jajce za dobra dva Lenart, 4. avgusta - Pobiranje jajc je na marsikateri kmetiji povsem običajno delo. Zato pa je toliko manj običajno kadar se v gnezdu pojavi kaj posebnega, naprimer kaj posebno majhnega ali posebno velikega. In prav to posebnost so minuli konec tedna'"od-krili" v enem izmed gnezd na Zakrašnikovi kmetiji. "Na naši kmetiji dnevno poberemo okrog 1600 jajc, ki jih prodajamo, saj imamo sklenjeno kooperacijsko pogodbo s škofjeloško kmetijsko zadrugo. Običajna jajca tehtajo okoli sedem gramov, raje malo manj. To jajce, ki smo ga našli v gnezdu včeraj, pa ima dobrih štirinajst gramov. Zato je prav gotovo nekaj posebnega," je povedala Cveta Tušek. Na Zakrašnikovi kmetiji na Lenartu se poleg vzreje kokoši ukvarjajo tudi z živinorejo in ovčerejo, v zadnjem času pa gojijo tudi prepelice in prodajajo prepeličja jajca. " Večina ljudi še premalo pozna zdravilnost prepeličjih jajc, ki so posebno koristna za otroke, ki se razvijajo, za regeneracijo in pomlajevanje organizma, za bolnike z dieto, pa tudi za vse ostale. Pomagajo zlasti pri povišanem krvnem pritisku, čiru na želodcu, sladkorni bolezni, arteriosklerozi, malokrvnosti, neredni prebavi in še pri marsičem. Pri nas trenutno na dan poberemo okrog petindvajset prepeličjih jajc, če bo zanimanja zanje več, pa jih bomo imeli še več," pravi Cveta Tušek. # V. Stanovnik Jajce "velikan", ki je v primerjavi z običajnim več kot dvakrat večje. PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NE VEDNO SONJA ŠINK Kako vesela sem, da se je vsaj malce ohladilo. Tudi zaradi Sonje in drugih deklet v prodajalni Peka za Globusom, ki jim je med drugim tudi vročina odganjala kupce. Kdo pa bo hodil v vročini merit čevlje, ko si ves poten, noge otečene, pa tudi če so še toliko znižali cene, kar za 40 odstotkov. Že drugo znižanje je to in zdaj se res skorajda ne izplača zaradi čevljev hoditi v tujino. Te dni bodo menda znižali tudi cene čevljev, ki jim jih pošiljajo kooperanti. In zdajle, ko se je ohladilo, bo marsikdo raje zavil tudi k njim in se potrudil po stopnicah. Zdaj ne bo več tako presneto vroče. Saj so kar veliko prodali to poletje, posebno ob začetku, lahkih platnenih čevljev, espa-dril pa tudi drugih lahkih poletnih čevljev, kot so tile silno poceni in zanimive kitajske opanke iz blaga, še bolje pa so prodajali konfekcijo, ki jo tudi nudijo v obeh oddelkih, spodaj in zgoraj. Bermuda hlače so šle za med. To je pač moda in ljudje se v udobnih lahkih oblačilih vedno dobro počutijo. Nekaj manjših številk je še po zelo ugodnih cenah, pa tudi cene ostali konfekciji so znižane, prav tako kot čevljem. Celo na kredit se da dobiti. Za nakup nad 2000 din odobrijo 6-obro-čno odplačilo, nad 1000 din pa na tri obroke. Pri izbiri čevljev je stik kupca in prodajalca še posebno tesen. On ti pomaga obuvati čevlje, presoja ali bodo dovolj veliki, ali bi morali biti vsaj za pol številke večji, na hitro ugotavlja vaš okus, kaj bi še ponudil, če prvi par ni povšeči, pred vas zloži tudi deset parov, če hočete. In potem mora to vse tudi spet pospraviti, pa če ste kupili ali ne. Samo spomnite se brez števila šal okrog kupovanja čevljev in gore odprtih ška-tel, prodajalec pa klečeč na tleh, ko se gospa spomni, da vendar ni šla v mesto kupit če- vljev ampak čisto nekaj drugega... Ja, potrpežljive res morajo biti in prijazne, tega se zavedajo. Posebno danes, ko ni denarja in človek ne more kupiti čevljev le za enkrat, dvakrat, temveč bodo morali zdržati tudi dve sezoni, če bo treba. Časi razkošja čevljev so mimo. • D. Dolenc POSTREŽBA NA VISOKI RAVNI - Kdor je minulo vročo nedeljo prišel k Češki koči na Spodnjih Ravneh, ni ostal razočaran. Gostinska ponudba je bila dobrih 1500 metrov visoko zares raznolika. Največja vrsta je bila pri brhkih mladenkah, ki sta kar na prostem točili pivo. Da ne bo pomote, vrsto so zakrivile pene na pivu in številna suha grla! • Besedilo in slika: S. Saje .3©MiSS^©IEEGLAS 24. STRAN PISMA, OGLASI Petek, 1CL avgusta 1990 PREJELI SMO »Vaške opravljivke« Sapršnahamol, bi rekla moja tetka, če bi ji bilo dano prebrati Gorenjski glas, torek 24.Julija, 1990. leta, na 6. strani, čudovita zgodba! Ne poznam nobenega od glavnih junakov, ki sta nastopila v Boštjančičevi zgodovinski »duodrami«, pod taktirko vaške opravljivke, ki ji je menda zelo veliko dovoljeno! Ker pa sem ob branju, kakršnega nam je ponudil Stane Boštjančič, alias, vaška opravljivka, v Gorenjskem glasu, prišel do vprašanja ali smo res zdrsnili na raven take plehkosti kot jo je vseboval ta sramotilni spis? In tudi, kakšna mnenja imajo naša uredništva pri časopisih o tovrstnih klama-njih! Menda so jim po godu, sicer ne bi bili objavljeni! Morda tudi tole pisanje ne bo našlo prostora v Gorenjskem glasu? Kot reden bralec Gorenjskega glasa želim, da se takih umotvorov, ki spadajo na »Pranger«, nikamor drugam, ne bi več pojavljajo na takih mestih, kot je bil ta primer, torej v prostoru »Prejeli smo.« France Logar Lokarje pri Vodicah Golf igrišča na Brdu - ne hvala So se sedanji upravljale! dokončno odločili za uničenje dela kranjske občine - protokolarnega objekta Brdo? Po neuspeli ponudbi prodaje, nam sedaj grozijo z izgradnjo golf igrišč. Igranje golfa in s tem potrebe po golf igriščih, je najbolj razšir- jeno v angleškem svetu. Angleška trava pač najbolje uspeva v pokrajinah, kjer mnogo dežuje in je obilo megle. V naših podnebnih razmerah moramo travno rušo na igrišču nenehno zalivati s čisto vodo. Negovana trata mora biti brez plevela. Plevel se zatira s kemičnimi sredstvi, ročno negovanje trat je praktično nemogoče. V Sloveniji so že zgrajena golf igrišča na Bledu, v Lipici, v Rogaški Slatini in pri Mariboru. Najbrž jih je za naše ljudi in goste, ki želijo igrati golf, povsem dovolj. Z izgradnjo golf igrišč na Brdu se bo spremenil zunanji izgled pokrajine, zaradi uporabe kemičnih zatiralcev plevela pa je v veliki nevarnosti podtalnica. Spametujmo se. Prenehajmo z nasilnimi posegi v naravo. Vrnimo površine Brda ljudem v obdelovanje in nehajmo sanjariti! Član IS občine Kranj za ekologijo: Tadej Markič, dipl. ing. gradb. Pojasnilo V Gorenjskem glasu z dne 3. avgusta 1990 je bilo objavljeno pismo gospoda Jožeta Dolharja, v katerem je med drugim navedeno, da je gospod Stane Boštjančič delegat Skupščine občine Kranj. V zvezi s tem vas prosimo, da objavite sledeče pojasnilo: »Gospod Stane Boštjančič ni bil izvoljen kot delegat v Skupščino občine Kranj na volitvah v letu 1990.« « 5 spoštovanjem Tajnik SO Kranj Branko Grims LEDE PLAST PARTIZANSKA 31, LJUBLJANA, TEL 453-602 NUDI PO KONKURENČNIH CENAH — usnje (oblačilno, ovčje, svinjsko, goveje, tapetniško in čevljarsko) — vse vrste skajev, sukanci, vsa kovinska galanterija, lepila, zadrge, elastike, vrvi za čolne in vse galanterijske in čevljarske potrebščine. — repromaterial po naročilu — usnjene jakne od 1600 ... IZREDNA PONUDBA! • OBLAČILNO USNJE svinjski velur mc a 95 din svinjska napa mc a 266 din ovčja napa mc a 460 din • TAPETNIŠKO SVINJSKO USNJE 320 din • GOVEJE TAPETNIŠKO USNJE 460 din • KOŽE OVČJE, GOVEJE, KOZJE IZREDNO LEPE IN POCENI OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-35-770 • Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite za našo opremo balkonov in vhodnih vrat. • Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve. • Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa, ki vam jih izdelamo po vaših merah. • Širša žaga vam hitro razreze tudi vašo hlodovino v vseh dimenzijah. • Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu Prisotni bomo tudi na Gorenjskem sejmu, obiščite nas, ne bo vam žal. temiOp0l PREDELAVA PLASTIČNIH MAS 64225 SOVODENJ Delavski svet podjetja Termopol Sovodenj razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA za 4-letno mandatno obdobje. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehnične, organizacijske, strojne ali pravne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih — aktivno znanje enega tujega jezika — kandidat naj predloži delovni program, iz katerega je razviden njegov vsebinski in organizacijski pristop k vodenju in razvoju podjetja. Razpis velja 15 dni od objave. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Termopol Sovodenj, 64225 Sovodenj, za »razpisno komisijo«. PONOVNO NA JUGOSLOVANSKEM TRGU LOTEKS NAJKVALITETNEJŠA TALNA OBLOGA IZ UVOZA CEKIN PRALNICA Andreja Pečenko pranje sušenje, likanje I perila pran|e zaves z demontazo in montažo I čiščenje lamelnih zaves, podvoz in dostava Sa|evčevo nas. 12. 64208 Šenčur, tel: 41-445 DISKONF Klimatske naprave VESNA za sveža poletja in tople zime V računskih centrih, laboratorijih in ordinacijah, poslovnih prostorih, gostinskih in delovnih prostorih Spoštovani kupci, obiščite tovarniško trgovino LTH v Škofji Loki, kjer vam po ugodnih cenah nudimo: zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, hladilne pulte, gostinske aparate, električne brusilne stroje, materialne tehnološke viške itd. Trgovina je odprta od 8. do 16., ob sobotah od 8. do 12. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu. Popusti, ugodne cene. bfch loške 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66 tovarne hladilnikov telefon: (064) 632-451 JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA STAVBNO POHIŠTVO iN DRUGI IZDELKI NA G0RENSJKEM SEJMU V KRANJU od 10. do 19. avgusta IZREDNI SEJEMSKI POPUST 10% GOTOVINSKI POPUST POTROŠNIŠKO POSOJILO 1 + 4 okna, vrata, senčila, montažne stene, montažne hiše, vrtne garniture... Brezplačen prevoz za večje nakupe, montaža, strokovni nasveti iS JELOVICA Škofja Loka, tel.: 631-241, fax 632-261 PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Celje, Nova Gorica, Izola, Novo mesto TITO Osnovan šola JOSIP BROZ PREDOSIJE Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli »JOSIP BROZ - TITO« PREDOSLJF: razpisuje prosta dela in naloge: - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom za določen čas (za šolsko leto 1990/91) Pogoji: — predmetni učitelj angleškega - nemškega jezika Nastop dela 1. septembra. Prošnje oddajte v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola »Josip Bro/ - Tito« Pre-doslje. MALI OGLASI 25. STRAN 8SSE!SS5S®ffiSQ*A8 mm mM Pm M Gorenjke, Gorenjci! Gorenjski glas vas vabi na svoj razstavni prostor na Gorenjskem sejmu od 10. do 19. 8.1990 v Kranju v hali A. Tam boste lahko kupili Gorenjski glas, se nanj naročili, oddali mali oglas in povprašali vse, kar vas zanima v zvezi s časopisom. Na razstavnem prostoru bodo predstavljene tudi nagrade, ki jih bodo dobili srečni naročniki Gorenjskega glasa na žrebanju zadnji dan sejemske prireditve. Nagrade so dobavitelj 1. ošabni avto JUGO JUNIOR ZASTAVA AVTO LJUBLJANA z enoletnim kasko zavarovanjem, ki ga prispeva ZAVAROVALNICA TRIGLAV, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ 2. BARVNI TV GOLDSTAR DO IMPEX TRŽIČ 3. PONY KOLO ROG LJUBLJANA 4. OTROŠKI AVTOSEDEŽ TRGOVINA ZAJČEK KRANJ 5. BOGATO OBLOŽENA DARILNA KOŠARA ŽIVILA KRANJ 6. ZLATI PRSTAN Z RUBINOM ZLATARNA GOLDI, RADOVLJICA V žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Gorenjskega glasa, ki bodo na sejmu oddali kupon z odtisnjenim naslovom in novi naročniki. Pogoj za oddajo kupona je dokazilo o plačilu naročnine za 3. četrtletje (položnica, potrdilo ali plačilo na sejmu). GORENJSKI GLAS - VAŠ ČASOPIS Mercedes Direktimport MERCEDES - DIREKTNI UVOZ V CELOVCU VOLKERMARKTERSTRASSE 283, Tel.: 9943-463-37787 t|z LJUBELJA - V CELOVCU 2. SEMAFOR DESNO - ZA GRADEC) neverjetne cene novih mercedesov-. MERCEDES 190E 1.8 od neto S 198.000.- MERCEDES 190E20 od neto S 225.000.- MERCEDES 230E od neto S 279.000.- KAZSTAVNA VOZILA (UVOZ DOVOLJEN): 190E. 1990, 2000 KM, METALIČNI, 5 PRESTAV, SONČNA STREHA ALUM PLATIŠČA, RADIO neto S 248.000.- 190D 2.5,1990, 5000 KM, METALIČNI, ABS, 5 PRESTAV, SONČNA STREHA, OPORNICA, USNJE neto S 286.000.- !g0,1990, 3000 KM, METALIČNI, SONČNA STREHA 5 PRESTAV, OGREVANI SEDEŽI neto S 245.000.- 2JE1.8,1990, 1000 KM, ABS, METALIČNI, USNJE. KONČNA STREHA, TEMNA STEKLA neto S 238.000, MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Ljubno 27, Podnart Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Jože Bizovičar, Zadob-je 13, Gorenja vas 11544 STROJ za izdelavo betonskega strešnika (folc), prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11548 Malo rabljeno PEČ Ferroterm, de-sna. 32 KW. prodam, g 73-920 Prodam KOSILNICO BCS z obračalnikom. ® 79-921 11571 Prodam rabljeno traktorsko ŠKROPILNICO, odsesevalno napravo za prah, primerno zamizarje in STROJ za rezanje navojev M 12 Borštnikova 16, Cerklje 11579 Sporočamo žalostno vest, da je prezgodaj umrla FRANČIŠKA GASER rojena Habjan, Zali log 55 iQgreb drage pokojnice bo v petek, 10. avgusta 1990 ob 17. uri na pokopališče Zali log Žalujoči: mož Maks, hčeri Mojca in Marjeta z družinama in ostalo sorodstvo Prodam ali zamenjam za drug gradbeni material 1000 kos. MO-DELARNEGA BLOKA (opeke) ■g? 36 830, zvečer Zelo ugodno prodam 1500 kom. rabljene STRESNE OPEKE fol ce ment « 21 201 Prodam f 38-091 VIDEO Goldstar. 11583 Tovarna obutve UKUS Kovačica na Gorenjskem sejmu ZELO UGODNX PRODAJA ŽENSKE IN MOŠKE OBUTVE Prodam PEĆ TVT central 23, staro 4 leta, po ugodni ceni. »84-408 11604 Nove hobi DEBELINKE in PORAV NALKE, mizarske PONKE, ter druge stroje prodam flp 64-041 11631 Ugodno prodam NCR BLAGAJNO TIP 21 in 3 numeratorje cene znamke METO. »9943 463 47531, Tonv ms BIVŠA bencinska orpaika na primskovem nudi V MALEM VELIKO Prodam VGRADNO KUHALNO PLOŠČO BLANCO, 3 plin 4- 1 elektrika v rjavi barvi za 3.000 din in ZAPRAVLJIVČKA v dobrem sta nju » 21 201_ ROLETARSTVO NOGRAŠEK MIUE 13 64208 ŠENČUR 061/50-720 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese. ALMA-NAIL ESTETSKO TERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV Oblikovanje, podaljševanje, utrjevanje in modeliranje nohtov ALMA KOČNIK Pot na Jošta 8. 64000 Kranj tel: (064) 24_4J9 PONUDBA PLOČEVINSKIH DELOV 875,- 525,- VW GOLF I BLATNIK 275,-POKROV MOTORJA. PREDNJA VEZNA PLOČEVINA 409 -PLASTIČEN ODBIJAČ PRED ALI ZADNJI VW GOLF II BLATNIK ... 384,-POKROV MOTORJA ... 1050.- SPRED MASKA ... 267,- VW HROŠČ BLATNIK SPR. ... 450,-BLATNIK ZAD ... 334.- BMW 3 SE 30 BLATNIK ... 459,-POKROV MOTORJA ... 1609,- OPEL KADEH D BLATNIK 405,-POKROV MOTORJA ... 934 OPEL KADETT E BLATNIK ... 525,-POKROV MOTORJA.. 1025 - ODBIJAČ SPR .. 992 - FORD ESCORT III BLATNIK . . 384 -POKROV MOTORJA ... 1092,- ODBIJAČ... 313- MERCEDES W 201/190 BLATNIK ,., 542,-POKROV MOTORJA ... 1650,- • VELIKO SKLADIŠČE VETROBRANSKIH STEKEL • SIKKENS - LESONAL MEŠALNICA LAKOV NUDIMO VAM PLOČEVINSKE DELE ZA VSA VOZILA, TUDI DELNE KOSE PLOČEVINSKIH DELOV. POVPRAŠAJTE PO CENI! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI KATALOG "AVTO-EXTRA"! VSE CENE SO BREZ DAVKA! VSEM VOZNIKOM POMAGAMO VARČEVATI BEUAK. PESTALOZZISTRASSE 16. DELAVNICA: HEIDENFELDSTRASSE 5. Tel: 9943-4242-24345 SPITTAL. VILLACHERSTR. 21. Tel.: 9943-4762-2815 KJmiMEHCHLAS 26 STRAN MALI OGLASI CISTERNO 2 kub.m. za kurilno olje, ugodno prodam »79-461 int.25, dopoldan 11646 Prodam barvni TV Gorenje z daljinskim upravljanjem »35-745 _11657 Prodam PAJKA na dva vretena Zgornja Bela 27, Preddvor 11660 Prodam stroj za oblikovanje testa za pice PIZZAIOLA s stiskalnico za pice, v odličnem stanju za 11.000,00 din. »066/21-982 in »066/21-896 11662 Prodam 140 kvad.m OPAŽA za na pušč, 16 mm in tudi 4 kub.m. DESK, 18 mm, 3. klase. Informacije po 21 uri na ® 33-128 11676 Prodam gradbeno DVIGALO. Pilar, Šenčur. »41-336 11695 Ugodno prodam nova dvižna kovinska garažna VRATA, ter nov gradbeni načrt za stanovanjsko hišo » 81-356 in 82-930 11751 SEKSSM @ LANCIA VVAIDMANNSDOR-FERSTR. 135CEL0VEC Tel. 9943-463-261 170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od 86.000,-LANCIA DEDRA export od 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS. KUPIM Kupim TELIČKA simentalca. starega od 5 do 10 dni » 66-128 11600 Kupim CISTERNO cca 10 kub.m , zaprto ali odprto. »620-747 11610 Kupim LES za ostrešje. » 24 485 _11656 Kupim lipove in jesenove DESKE, debeline 3 cm in debelejše. Mizarstvo Šivic, Dobropolje 3, Brezje, » 79 839_11672 Kupim MOTOR za Opel Ascono 1,2 A, 1200 kubikov. »37-147 _11700 Kupim kuhinjske ELEMENTE Orhi-deja Marles, rumene barve. »24-241 int. 792, dopoldan med delavniki_11719 Kupim zadnji del karoserije za Z 128. »24-315 11744 nama TUDI LETOS BOMO PRISOTNI NA GORENJSKEM SEJMU IN KOT VEDNO Z ZANIMIVIM PROGRAMOM, UGODNIMI CENAMI IN IZREDNIMI POPUSTI. V PETEK 17. 8. BO NA SEJMU NAMIN DAN Z ZABAVNIM VEČEROM IN PRIVLAČNIMI NAGRADAMI. PREPRIČAJTE SE! OBIŠČITE NAS! VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Kupim KNJIGE za 2. agroživilske šole »40-505 letnik srednje (slaščičar). 11757 LOKALI Prodam TV Grundig super color, star 11 let. »68-579 11664 Prodam prevozni KOMPRESOR, 40 litrski REZERVOAR in pnevmatsko PIŠTOLO za previjanje in odvijanje. Kurirska pot 7, Kranj 11684 barvni TV. 11687 Ugodno prodam » 74-166, popoldan Prodam TRAKTOR goseničar Ma-sev ferguson, gozdarsko opremljen Janko Jelene, Dražgoše 29, Železniki, »66-316 11693 SKLADIŠČNI PROSTOR 60 kvad.m , c>ddam 2 km iz Kranja. »25-597_11593 V centru Kranjske gore, Borovška 72, dajemo v večletni najem zgrad bo cca 400 kvad.m površine. Informacije na »88-439 ali osebno v Penzinu Zrenjanin v Kranjski gori. Pismene pudbe pošljite na na slov UTP SM turist, trg svobode 5, 23000 Zrenjanin, p.p.132 11605 Vpeljano OBRT ugodno prodam, »061/612-781 v Škofji Loki, lokal v najem. 11674 ROLETE, ZALUZIJE in vertikalne ŽALUZIJE ter MARKIZE, izdelujem, montiram in popravljam. »26-919_11530 ČISTIM vse vrste talnih oblog, tek-stil, PVC, vinfleks po ugodnih cenah. Informacije na » 064/23-414 _11645 Za SAMARO IZDELUJEM prednje notranje zaščitne blatnike. Informacije na » 57 700 11692 ZIDARSKO FASADNA dela opra-vimo hitro, solidno in poceni. Informacije na »35 260 od 8-9 ure in od 20-21 ure. 11701 ANGLEŠČI NO instruiram za po-pra\ ne izpite, konzervacijo in ostalo. Kličite po 20 uri na »633-270 11731 Prodam nedograjeno visokopritli-čno HIŠO, s centralno in vrtom, v okolici Kranja. Informacije na »24-091, od 15 do 16 ure 11745 AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207 POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST •1 KLAGENFURT CELOVEC, ST. VERITER STRASSE 209, Tel. 9943-463-43200-0 MITSUBISHI • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA VOLVO VELIKA IZBIRA AVTOMOBILOV PO ZELO UGODNIH CENAH Prodam novo ETAŽNO PEČ EMO central 23. ter nov uvožen 100 litrski BOJLER, vse 20 odstotkov ce neje. Koprivnik 61, Bohinjska Bistrica 11694 Prodam barvni TV Orion, raven ekran, 70 cm, za 1500 DEM in Z 750, letnik 1975, registriran do julija 1991 za 1000 DEM »36-741 _11732 Prodam barvni TV iskra Horizont, star 6 let in ŠOTOR za dve osebi. Zaletel, Srednje Bitnje 62 11759 GRADBENI MATERIAL VRATA, dvokrilna, delno zastekljena, dim 260 x 264 cm, rabljena, 5 kosov, prodam »061/447 603 _ 11485 Strešno KRITINO bobrovec, ugod no prodam. » 41-445 11553 Prodam 300 komadov MODELAR-CA. Partizanska 5, Šenčur 11595 Prodam betonske PLOŠČE prane", dimenzije 400x400 po polovi čni ceni »81 393_11625 Prodam 100 komadov MODELAR-CA Luže 43 11637 Montažni STENSKI in SALONITNI element, poceni prodam. »81 441 int.35 53, dopoldan 11653 V Kranju ali Škofji Loki iščem maj-ši prostor za mirno obrt Koroška 39, Kranj 11679 Iščem PROSTOR za delavnico v Kranju ali okolici. »38-685 11709 OBVESTILA ELEKTRO SERVIS popravilo ma lih gospodinjskih aparatov in elek tričnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektromstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, »37 427_9668 AFRODITA ženitna posredovalnica v Kranju vabU Ne ostanite sami po svoji krivdi! Uradne ure: vsak četrtek, od 15. do 18 ure in sobota, od 9 do 12 ure, » 34 581 Najmočnejša Avstrijska firma za življenjsko in nezgodno ZAVARO VANJE (nepremičnine) vam ponuja sigurnost, visoko devizno varčevanje in še veliko ugodnosti. Pre pričajte se - možnost honorarnega dela! »37-430_11243 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket. Polagam tudi tople pode, tapison, itison in pluto. Maček, »622 065_11363 Po zelo konkurenčnih cenah in v kratkem roku vam IZDELAMO Žl GE vseh oblik in velikosti, VIZIT KARTE in kompleten tiskan material na NCR papirju (računske bloke, naročilnice, dobavnice). Premi slite in nas pokličite na »27 604 (Robert) 11542 OSTALO Prodam otroško POSTELJICO z jo gijem. Kondič Terezija, Cesta 1 maja 1, Kranj 11552 Prodam športni voziček »21-058 ROKY 11560 Prodam nerabljen otroški športni VOZIČEK »632 043 11562 PRIREDITVE Gasilsko društvo Žabnica organizira v soboto 11.8. ob 19 uri veliko sektorsko vajo. ki se bo nadaljevala z veselico ob zvokih ansambla OBZORJE. V nedeljo, 12.8 ob 16 uri pa proslavo ob prevzemu pionirske črpalke in veliko vrtno veselico z ansamblom DON JUAN. Za pijačo in jedačo bodo poskrbeli žabniški gasilci. Obe veselici bosta pod lipo na Miklavževem vrtu. Vstopnine NI!_11612 RAZNO PRODAM Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in otroški športni VOZIČEK Peg. Erat, Graj ska c. 2, Bled. »77 901, od 19. do 21 ure__11538 Prodam betonsko ŽELEZO, preme-ra 8 in 6 mm, kiperbuseh ITP, rabljen dve sezoni in kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2). »46-178 Poceni prodam dvižna garažna VRATA. Ogled v večernih urah. Grintovška 17, Drulovka 11549 Prodam dobro ohranjene ŽLEBO-VE 30 m po zelo ugodni ceni in KNJIGE za 5 rezred. » 46 346 Sončne KOLEKTORJE IMP, 4 komade, prodam. »44-022 11671 Gumijasti ČOLN Beograd sport 2, Tomos 4,5. BT 50, HLADILNIK 70 litrov , zamrzovalno SKRINJO, 55 litrov in plastično PREPROGO za teraso, prodam. » 50-172 11677 Prodam 3 KOLESA na prestave po polovični ceni » 78-359 11696 Prodam KOMBI PLOŠČE za fasa do, 120 kvad.m. in 400 kg PŠENICE, vse po ugodni ceni. » 42 453 _11708 STAN.OPREMA Zaradi selitve prodam komplet DNEVNO in OTROŠKO SOBO. Informacije na » 39-266 11569 oreh 11630 Prodam KUHINJO Marles »632-153 POHIŠTVO Florida, dam » 50 010 ugodno pro-11698 Ugodno prodam KOT, MIZO in tri STOLE iz naravnega lesa. Sorska ulica 24, Kranj - Drulovka 11711 Prodam rabljeno KUHINJO za 500 DEM »633 539, zvečer 11733 Prodam kotno SEDEŽNO GARNI-TURO »24-747 11760 STANOVANJA Na Bledu oddam v najem GARSO NJERO za predplačilo. Šifra: PET ALI VEČ LET 11517 GARSONJERO, 1-sobno ali večsobno STANOVANJE, v Kranju ali bližnji okolici, najamem par, za daljše obdobje. »23-571 11539 Ugodno prodam dvoinpolsobno STANOVANJE. Ogled v nedeljo 12.8.1990. Naslov v oglasnem od delku._11557 Pilot Adria- airvvavsa išče trisobno ali štirisobno neopremljeno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ši- fra: PILOT _11559 Pošteno DEKLE sprejmem na sta novanje. »38-088 11588 Opremljeno SOBO s kopalnico ali GARSONJERO v Kranju ali okolici iščem Šifra: ZADAR 11613 Mlada upokojenka išče SOBO, ogrevano z uporabo kopalnice. Obojestransko spoštovanje! Šifra: ZDRAVO ŽIVLJENJE 11614 STANOVANJE, 3 sobno, neoprem-Ijeno, 7 km iz Kranja, oddam za dobo treh let Šifra: TRI LETA Dve študentki nujno iščeta SOBO v Kranju ali okolici »38-457 Dijakinji, študentki oddam SOBO v okolici Kranja za delno pomoč v gospodinjstvu »26 625 popol-dan_11643 Prodam takoj vseljivo enosobno STANOVANJE v pritličju z atrijem, 36 kvad.m., v Škofji Loki »620 010_11647 GARSONJERO 27 kvad.m. v Škofji Loki - Novi svet. prodam Vseljivo takoj. »621-357 11648 Nunjo najamem manjše STANOVANJE v okolici Kranja Šifra: ČIM PREJ_11697 Slovenska družina najame za 2 do 3 leta manjše STANOVANJE na Bledu, v Gorjah ali okolici. Šifra: REDNI PLAČNIKI_11713 V okolici Tržiča prodam takoj vseljivo trosobno STANOVANJE »57-526_11729 Zamenjam GARSONJERO za večje stanovanje » 24 747 11746 POLETNA RAZPRODAJA • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • GARANCIJSKA DELA • LAKIRANJE DODATNA OPREMA: SONČNE STREHE. RADIJI, ZVOČNIKI OKRASNE ČRTE ALUMINIJASTA PLATIŠČA, SPOJLERJI... KJE? AUTOHAUS CELOVEC ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511785 Št. 1 NA KOROŠKEM SUBARU Ugodno prodam VESPO PK 50 & Stanonik, Tavčarjeva 1/a, Jesen^. Prodam Z 750, letnik december 1979, registrirana do februarja 1991, z rezervnimi deli. »63J_03-R 4 GTL. letnik septembeH98^; ugodno prodam Geltar, Cankar) va 33, Radovljica JU>^ Ader- Prodam Z 750, letnik 1983. gas47, Cerklje_ Dostavni avto Z Poly, letnik tfl£ 22.000 km, Prod^4 prevoženih »41 445 Zelo ugodno prodam tri leta s karamboliran VARTBURG, dva ^ fazna ELEKTROMOTORJA £ KW termoakumulacijsko "c Škofjeloška 48, Kranj Stražišče VVIESNER STALNO ODLIČNE NETO CENE CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM. Ugodno prodam BARVO za impre gnacijo lesa, pobijonov, podstre šja, lege, špirovcevitd. » 52-39" Prodam KADI za namakanje sadja, 2 komada po 500 litrov, nova. »50 972_11689 Nova dva velika KOLEKTORJA z bojlerjem za sončno ogrevanje, prodam za 11 000,00 din » 77 555 11723 ŠOTOR, nov za 4 osebe prodam Polajnar, Smledniška 95, Kranj, »34 410 11727 PRIKOLICO Adria 450 in predšotot ______ _ ugodno prodam »37-448 11576 VOZILA SINGER industrijski šivalni stroj, Z 75U u, MZ 150, prodam » 36 640 Prodam PRALNI STROJ Obodin za rezervne dele, malo rabljena balkonska VRATA in OKNO »48-044 11622 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1976, ter dvo in trosed z ležiščem. »25 142 11670 Prodam OPEL ASCONO 1600 D, prevoženih 12.000 km, kot nova. Sp. Bela 1, Preddvor 11373 Prodam APN 6, letnik 1988, lepo ohranjen. »74-000 11488 Ugodno prodam MOTOR Tomos 15 SLC, registriran Marčun, Šorli-jeva 20, Kranj. »28-423 11497 RENAULT TRAFIC, letnik 1986, *£ vorni, prodam. » 22-437 1|5> ZASTAVO 750 LC. letnik 1980, r* gistriran do 3/1991, prodni kie »36 831 Prodam DIANO » 74 924 6. letnik Prodam Z 850, letnik 1980 81 parsko in ličarsko obnovljen, Pra kar registriran Kuzma. Je9°regg predmestje 32, Škofja loka Prodam KUMARICE Visoko 71, »43 180 za vlaganje 11735 Prodam otroški športni VOZIČEK VARIO. Fon, Titova 2, Jesenice MITSUBISHI DOMEVSCEK FURNITZ PRED BELJAKOM KARNTNERSTRASSE 50, TEL: 9943-4257-2210 ODLIČNE CENE IN TAKOJŠNJA DOBAVA 3X3 LETA GARANCIJE POSESTI V okolici Kranja prodam novo HI ŠO, 200 kvad m., s kletjo in dvema garažama. Naslov v oglasnem od delku._10944 GARAŽO prodam najboljšemu kupcu Šorlijevo naselje. Kranj, »25 524 11567 NAD DELI IN SERVIS DODATNA OPREMA VIKEND brunarico - opremljeno blizu Kranja oddam. »35-823 Oddam HIŠO za tiho obrt, trgovi no in podobno. Bohinjska Bela 6 w PRIMERNI SPECIALNI ŠIVALNI STROJ ZA ELASTIČNE BLAGOUE. PLETENINE IN VOLNO PFAFF ČAKA VAS MAJHNO DARILO! IMAMO TUDI VSE ELEKTRIČNE IZDELKE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA- BEUAK CENTER WIDMANNGASSE 41 Tel. 9943-4242-26039 H0BBVL0CK 783 3 neto ATS 5.817.-H0BBYL0CK 786 4 neto ATS 8.317 - niti niti MALI OGLASI 27. STRAN preizkusu veslanja pa sva zasedla 4. mesto. Dober začetek na preizkušnjah pri Bratsku se nama je pozneje na poli celo nekoliko otepal, ker nisva imela miru pred novinarji in drugimi. Na naslednjih preizkusih - drugih pel je bilo ob Bajkalskem jezeru, zadnjih pel pa po končani vožnji pri Irkul-sku - ni šlo več vse lako gladko. Posebno težki so bili lesti fizičnih sposobnosti v drugem delu, ko smo po napornem teku veslali v hudem vetru po razburkanem Bajkalskem jezeru. Ob tem so prežale med tisoč kilometrsko potjo na utrujene voznike številne pasti. Vseeno je konvoj vozil prispel do cilja brez večje nesreče; prevrnila so se le tri vozila.« Reševalci in mehaniki Andrej in Ognjen sta se izkazala tudi pri reševanju prevr-njenih vozil, čeprav postavljanje na kolesa in popravilo motorja v ledeni reki ni bilo posebno prijetno. Potem ko so se ob ognju na bregu posušili, je začelo celo snežiti. Vseeno je bilo treba sredi noči naprej v neznano pokrajino. Ekipe, ki so vozile med prvimi, so imele prednost, saj so se blatne poli kmalu spremenile v prava brezpotja. Nadvse zahteven je bil zadnji del vožnje, ko so se kar tri dni prebijali 35 kilometrov navzgor po enem od pritokov Lene. Cez dan jih je največkrat spremljala prava poletna vroči- znava Andrej, ki še razlaga »Sicer sta za kuhanje in postavljanje šotora največ skrbela Boris in Velibor, saj sva z Ognjenom imela veliko opravka s popravili avta. Od drugega dela preizkušenj naprej so se okvare kar vrstile; doletelo nas je vse od počenih gum do uničenega amortizerja, neubogljivega krmila in pokvarjenega pogona prednjih koles. Tako se je dogodilo tudi, da smo popravljali vozilo do poldvanajstih zvečer in že pol ure zalem utrujeni krenili na nočno preizkušnjo, kljub negotovosti in napetosti smo vztrajali do konca, ko smo pristali na šestem mestu. Z doseženim rezultatom sva kar zadovoljna, čeprav sva imela možnosti za višjo uvrstitev.« Več kot samo tekma Andrej v svoji skromnosti prezre, da so Jugoslovani kot edina ekipa zmagali v treh preizkušnjah. Vendar, več od rezultata štejejo nova znanstva, sklenjena v težavah ali med sproščenimi večernimi obiski ob tabornem ognju! Taka in drugačna doživetja bodo ostala ohranjena v spominu in na šte- Jugoslovanski udeleženci letošnjega Camel Iropvja: Ognjen Sokolović in Andrej Škafar (na avtu), pred njima novinarja Golubotic in Mahovljič (od leve proti desni) Opazovalci na strehi pomagajo voznikom pri napredovanju po reki svetovanje finančne agencijske Tn druge storitve Glnbal Kranj do o 64000 Kiani C JLA 4 l«l (064 ) 21 320 fax (064) 28167 Foto: A. Škafar vilnih barvnih diapozitivih, s katerimi je prinesel domov tudi podobe prostrane ruske dežele in tamkajšnjih ljudi. »Včasih več dni nismo srečali žive duše med vožnjo po nepreglednih gozdovih,« lušči sogovornik zanimive vtise iz mozaika raznih doživetij. »Potlej smo med sibirskimi bori nad Oko iznenada naleteli na skupino smola rjo. ki so po več letih sprejeli prve obiskovalce. Tudi prebivalci odmaknjenih naselij, ki živijo zadovoljno v skromnosti in miru, so nas t zanimanjem opazovali, še posebej otroci. Povsod so nas prijazno sprejeli in nam pomagali, če je bilo potrebno. Bolj pusta so velika mesta, katerih okolico je onesnažila industrija.« BE Še marsikatero zanimivost bi lahko nasul Andrej Škafar iz svoje popotne torbe, a vseeno naj ostane nekaj skrivnosti. Morda jih bo razkril na kakšnem predavanju ob predstavitvi diapozitivov, ki so vredni ogleda v širši javnosti. • Stojan Saje na, ki seje ponoči spremenila v neprijeten hlad. Da bi bile težave še večje, so imeli med opremo v avtu le šotor in spal-» ne vreče brez izolacijskih blazin, naši organizatorji pa so odmerili tudi premajhne zaloge hrane za hitro pripravo. »Takrat bi nam brez pomoči drugih ekip irda predla.« pri- Smrt v gorah Mojstrana. H. avgusta - Ldvard lerliiK, rojen 1924. leta, zdomec iz ZRN z začasnim prebivališčem v Šmarju pri Jelšah, se je 7. avgusta 1990 z ženo Frančiško in sinom Andreasom iz Vrat podal proti vrhu Triglava. Žena je sicer možu, invalidu brez obeh rok, zaradi zdravstvenega stanja in slabega vremena odsvetovala vzpon, vendar so ga vseeno nadaljevali. Pod Begunjskim studencem na Tominškovi poli se je Edvard na ravnem spotaknil in padel. Ob padcu si je poškodoval glavo in izgubil zavest. Soproga je s sinom pohitela v Staničevo kočo, od koder so o nesreči obvestili postajo G RS v Mojstrani. Od lam je odšlo v Vrala 11 gorskih reševalcev z dr. Tomažem Ažmanom, vendar sta zaradi slabega vremena odšla le dva reševalca proti kraju nezgode. Tam sta na šla okrog 1. ure 8. avgusta ponesrečenega Ferlinca, ki ni kazal znakov življenja. Akcijo je ob 5. uri nadaljevalo 8 reševalcev, ki so ob pomoči helikopterja L.FM pozneje prepeljali truplo pokoj nika v Vrala in na pregled V jeseniško bolnico. TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Ce doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vso za mirno potovanje in lagodne počitnice. 1. 2 :». 4. 5. (>. -7 < ) O. 9, 10. Potni li^i in osebna izkaznica \ ozovnice Denar in denarnica Zelena karta Zobna sčetka Igla. sukanec Sončna orala Žepna knjiga Fotoaparat in lilm Zavarovalna polica Turističnega zavarovanja /'usrhe/ pazili', tla ,te piV(f notoranjetlt a/i Irtaran/cm uc boste pDzafnlt zaranunli prfil metili ncziindatni ai neprijetnostim, ki ras lahko doletijo. ( (' ras r poto-ralni tim'liciji uisa tipozorill na zarantralna polivo turističnega zarararan/ najbližjega posloriietra mesta Zararora/nnf Irut/ar in initiiiihmia izpolniti' zararara/na palicu. / nji) si bos i V zniiiihHili poVVtlltev stntškin'. ki l>i mi pa/inan/ii nastali zarmli nkrarc ali latinic arhmia/n-la. primirfnr iH'snrc. izgube alt poškodovanja prtlja yrv, nenadne bolezni. pivkitlilVV potnraitjn m podnh-ntlt tl(ff)rif('tlloStt. /araritjctr se lahko sami, s it'ltt družina ali r organizirani nkttpitli. Možnosti za inzuotlo je rrilko. f>rcd rsctm te lahko zarninji-fe z eno nalilo zarararnlna polico I iirisliriiriiti zararara njo /ararura/ntii' I riixl