za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moč! GLASILO SVO-BODO MISEL JVIH SLO VE JVC EV V A METU KI Od bofa do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 44. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chieago, TIL, under Act of March 3rd, 18*0 Chicago, 111., 1. novembra 1912. Kdor ne misli svobodno, se n« more boriti za svobodo! Leto XI. Razgled po svetu. Avstro-Ogrsko. Dunaj. — Delegacije so imele •sklepno sejo. V avstrijskem plenumu se je vršila debata o dobavah za vojno upravo. Zunanji minister Berchtold je odgovarjal na razne interpelacije, med njimi tudi na interpelacijo delegata Spin-čiča, ki se je pritoževal, ka*ko slabo ravna avstrijska vlada, oziroma konzulati z avstrijskimi izseljenci v Ameriki. Berchtold se je izrazil neokusno o Hrvatih, da govore “Im kroatischen Idiom.” Dunaj. — Bolgarski general Ženo je dospel*na Dunaj v važnih o-pravkih. Trdi se, da se trudi kupiti večjo množino municije in orožja, ki je namenjeno za Turčijo. Kupčija bi znašala več milijonov, ter se trudi pregovoriti avstrijske tovarne, da izroče ta vojni materijal Bolgarski. O uspehih njegove misije še ni ničesar znanega. Inomost. — Več malih vlagateljev po mestih in po deželi je začelo dvigati svoje hranilne vloge, ker se boje vojne. Oblasti in merodajni faktorji se trudijo na vse načine, da pomirijo ljudstvo. Lvov. — Pri vseh hranilnicah vlada strašen naval vlagateljev. Med ljudstvom se je raznesla vest, da namerava vlada zapleniti v slučaju vojne denar v hranilnicah in ga porabiti za vojne namene. — Stranke so dvignile v zadrijem času že več milijonov kron. Visi poskusi oblasti, 'ki skušajo ljudstvo pomiriti, so ostali do sedaj brezuspešni. Zagreb. — O komplotu za osvoboditev Jukiča izve naš dunajski poročevalec, da je policija aretira-j la 14 dijakov, starih od 15 let in S deklic, med njimi tudi stastpi obtožencev Cesareca in Neitharda. Deklice so pripravile za Jukiča ženska krila, da ga na ta način o-■svobode. CuvajitV?*je' polastil zopet velik strah pred atentatorji. V palači ima policij# posebno varnostno službo, ter preišče vsakega, M pride v palačo in tudi deputacije, ki se hočejo Čuvaju predstaviti. Zagreb. — Policija je aretirala urednika “Agramer Tagblatta” Juro Bauerja, ki ga sumijo, da je kot poročevalec raznih slovanskih listov in “Grazer Tagespost” spravljal v javnost razne stvari, ki kompromitirajo Čuvajev komisar! j.at. Nemčija. Frankobrod. — ‘ ‘ Frankfurter Zeitung” se bavi z vprašanjem, kako bi bilo mogoče preprečiti u-sodepolne konflikte, ki bodo nastali vsled balkanske vojne in se izogniti svetovni vojni. List nasve. tuje, če bi Srbija tudi zasedla Sandžak, da naj ostane Avstro-Ogrska mirna pod pogojem, da se sklene carinska konvencija med Avstro-Ogrško in Srbijo. V krogih avstro- j ogrske delegacije se živahno razpravlja o tem predlogu. Koburg. —■ Ravnatelja deželne bolnišnice v Koburgu profesorja Colmersa je poklical bolgarski kralj za časa vojne v Bolgarijo. — Colmers je znan posebno izza ru-sko-japonske vojne in izza časa potresne katastrofe v Siciliji, kjer se je posebno odlikoval in si zaslužil s svojo požrtvovalnostjo o-bilo priznanj. Francija. Pariz. — Iz Ouehyja, se uradno poroča, da bo izšel, predno se podpiše mirovna pogodba, sultanov i-rade, v katerem se proglašata Libija in Cirinajka za neodvisni. — Nato bo izšel italijanski kraljevski dekret, ki bo uravnal upravo teh dveh dežel na podlagi italijanskih zakonov, ter proglasil italijansko suvereniteto nad Oirinajko in Libijo. Istočasno bo Turčija dovolila splošno amnestijo za prebivalce grških otokov. Pariz. — Po zatrdilu francoskih listov plača Italija Turčiji samo 40 milijonov frankov odškodnine ter j dobi italijansko turški mir ime po mestu Lamsanne, katerega pred- j mestje je Ouchy. I Rusija. Petrograd. — Oficijozna “Rossija” .prinaša članek, v katerem pravi, da so simpatije ruskega naroda na strani narodnih in verskih bratov na Balkanu. Toda naloga Rusije je, storiti vse, da ohrani mir. Zato je Rusija za odkritosrčno prijateljstvo in za sporazum z dunajskim kabinetom, ter je storila z njim skupaj vse korake, da se razvijejo dogodki na Balkanu mirno in brez nevarnosti za ostalo Evropo. Petrograd. —• Ruski ministrski predsednik Kokoveev se je izrazil v diplomatični družbi, da se niti Avstrija, niti Rusija ne bosta vmešavali v balkanske zadeve. Moskva. — Tu se je oglasilo 5000 prostovoljcev za slovanske balkanske vojske. V kratkem se odpeljejo prostovoljci v Srbijo in Bolgarijo. Srbija. Belgrad. — Semkaj je dospela gospodična dr. Lidija Lečejeva, ki je dovršila svoje medicinske nauke v Parizu. Ruska zdravnica je vstopila kot dobrovoljka v vojno-sanitarno službo v Srbiji. Turčija. Carigrad. — Ekumenski patrijarh, armenski patrijarh in bolgarski eksarh so izročili Turčiji noto, v kateri .protestirajo proti temu, da kliče turška vlada pod orožje tudi krščanske vojake. Cerkveni dostojanstveniki zahtevajo, da se kristjani odpuste od-vojaške službe in groze v nasprotnem slučaju, da bodo dali zapreti vse cerkve. Mehika. Mexike City. — General Feliks Biaz, vodja pred malo časom v Vera Cruz izbmhuele revolucije in njegovi zvesti major Zovata, polkovnik Migoni in poročnik Lima, so po vojnemu sodišču obe.. j oni v smrt. Ob jednem je bilo razglašeno, da je vojni sod razsodil, da se izvršitev obsodbe odgodi po sklepu višjega vojnega sodišča za časa še ne dognanih razprav. Odlične gospe, kakor ugledni možje, državni poslanci in celo visoki častniki so se za jetnike zavzeli pri predsedniku, toda vsim je zanikalno odgovoril. Deputaciji žensk je rekel predsednik, da bi milobo v tem slučaju svet tolmačil za onemoglost. Pri tej priliki se je sklicaval na dogodek z generalom Navarro, katerega je bil pri zavzetju Juare-za pomilostil, kar se je pa potem splošno smatralo za slabost in ne kot velikodušnost. POZOR ROJAKI! Dne 3. novembra t. 1. ob 2. uri popol. se vrši velik javen ljudski shod v Veliki Hoerbers’ Hall-i, na Bine Island Ave., in 21st Pl. blizu 22. ceste in Ashland Ave., Chicago, 111. Na shodu bo govoril govornik in predavatelj ETBIN KRISTAN • iz Ljubljane. Udeležite se tega shoda vsi, čeprav ne bo na to shod g. Antona Bojar, ehicaškega župnika, ki je Kristanu napovedal dvoboj z “u-m-a svitlim mečem”, pa je, ko je dobil odgovor za sprejem dvoboja, zlezel pod Hop. Vstopnina je prosta. Veselica v prid Sirotišnice. Začasni odbor Slovenske Sirotišnice v Chieagi nas obvešča, da bo priredil na zahvalni dan ob 6. uri večer veliko zabavno veselico v Narodni Dvorani. čist dobiček gre za Sirotišnico. Vstopnice stanejo 25c za osebo. — Iste dobite od slov. gostilničarjev in tudi pri Glas .Svobode. Listnica upr.: .-X O. S. Omaha: Škofove rdeče brošure nimamo v zalogi. Tisto svinjsko knjižico so konfiscirali ljubljanski korarji. Iz Balkana. Najnovejša poročila z dne 30. okt. Dunaj. — Črnogorske trupe so prestrigle dovoz provianta v Ska-der, katerega turška posatka silno potrebuje. Črnogorci imajo zasedene viso-čine Buzate, Rogame in Častane, vse višje lezoče kot Skader in odkod zamorejo mesto obstreljava-ti. Carigrad. — Turško mesto Ser-vija, katero so nedavno Grki zavzeli, je baje padlo zopet v roke Turkom. Bolgarski prostovoljci so porušili turški svetilni stolp pri Ini-jadi ob Črnem morju, 75 milj od Drenapolja. Atene. — Močno turško trdnjavo Verja so zavzeli Grki, potem ko se jim je posrečilo prisvojiti Tri-potamos, ki velja kot ključ k trdnjavi. Padec Verja je samo vprašanje malo ur. v Vso moštvo okoli Monastirja bo odrezano od Soluna in Carigrada, ko hitro se vda Verja. Belgrad. — Poluradno se poroča, da se je turška armada, ki se je umikala iz Usfkuba proti Velesa, vdala srbski kavalariji. Srbi so zaplenili 123 topov. Oddelek turške armade, ki je bila premagana pri Kumanovem, je bržčas popolnoma ugonobljena. Turki iz Iztipa so si začrtali Veles kot krajišče umikanja, a predno so Iztip Srbi zasedli, so se domačini vzdignili proti Turkom ter jim pobrali orožje. Carigrad. — Nazim paša je dospel na vzhodno bojišče in brzojavi ja, da je prav zadovoljen s stališčem Turkov iu pričakuje v kratkem odločilno bitko. Ministr pravi v «voj* brzojavki, da so imeli Bolgari silne izgube ter se bodo komaj zopet zbrali za ponovni naval. Nadalje pravi, da so se Turki odi bitke z dne 28. oktobra na številu in moči izdatno ojačili. Naznanja se, da Hilini Bey, turški poveljnik pri Kirk-Kilisi, je prizadejal Bolgarom težke izgube in v priznanje njegove hrabrosti ga je sultan imenoval brigadirjem. Tukaj se strogo izvršuje vojno pravo; .po 10. uri večer se ne sme nihče pokazati na cesti. Toulon. — Francoske bojne ladje so danes od tu odplovile v Baj-rut, da tam varujejo francoske interese. Dunaj. — Kakor se tušem poroča, Bolgari vedno napredujejo in Turke nazaj potiskajo. Moč turške armade v in okoli Drenopolja se ceni na štiri armadne kore; pri Kirk-Kilisi ,se je baje bojevalo 150,000 mož. Enemu delu turške trupe, ki so bile garnizij onirane v Drenoplju, se je baje posrečilo dospeti v De-motieo, 25 milj južno. Ostanek garnizijona je že prestrižen in vsled izgube demoraliziran. Med' zadnjim spopadom, se je celi polk vdal Bolgarom. Bukarešt. — Kabinet je izjavil, da sedanji položaj ne dela ipotreb. no mobilizacijo rumunske armade. A kralj se je izrazil nasproti ministrom, da sedanji resni položaj Rumunije dela dolžnost, da je pripravljena na prihodne važne odločitve. Kraljevi namen se tako tolmači, da v slučaju poraza Turčije, Ru-munija tudi spregovori besedo, če bi nastopila kakšna omejna sprememba. Dunaj. — Ministrski svet pod predsedstvom grofa Berchtold, zboruje že od četrte ure popoldne in do polnoči se še ni prišlo do sklepa. Glasom ^poročila, se ministri bavijo z vprašanjem stališča, katerega zavzema Rumu ni,j a o Balkanu. Varstvene priprave. New York, 29. okt. —-Za varstvo jutrajšnjega Rooseveltovega zborovanja na Madison Square Garden je odrejenih 1000 policistov. Pričakuje se, da se bo zborovanja vdeležilo 100,000 oseb. Roosevelt bo pozno popoldan s posebnim vlakom sem prispel ter v svojem vozu obedoval. Razne norice. Vohun prisega. Lake Charles, La., 25. okt. — Pri včerajšni razpravi proti A. L. Emerson, predsedniku in osem drugim članom bratovščine Timber Workers, ki so obteženi umora v času štrajka v Grabovu, prišlo je na dan presenetljivo dejstvo- — L. T. Mabry, ki je nastopil kot državna. priča proti obtožencem, je razodel, da je on, ko je bil vsluž-ben za detektiva pri Lumber Association, pristopil kot član organizacije Timber Workers. Bil je 'kmalu lokalni- in po tem državni-organizator ter je konečno imel čast biti vratar pri konvenciji, ki se je vršila konec maja v Alexan-driji. Vohun je kot priča prisegel, da je bilo v zborovanju v “notraj. nem krogu” priporočano nasilje in da je W. D. Haywood, član I. W. W. na konvenciji v Alexandriji pridigoval razdor lastnine, ter da je tudi dosegel sprejem takšne taktike. Ta lopov Mabry je sedaj Burnsov detektiv, med tern ko je bil v službi druge detektivne agenture ob času, ko je med delavci počenjal svoje skrajno nesramno početje. Baje je bilo več takih lopovov ob jednem v organizaciji in so celo imeli višje službe. Eden od njih je imel biti generalni tajnik in je ukradel knjige in važne zapiske, katere je nameraval vpora-biti. Vsa popoldanska razprava, se je tikala, zasliševanja vohuna Mabry, in velik del zasedanja je vzela diskuzija ugovorov, ki jih je vzdignilo zagovorništvo. Danes bo vohun križoma zaslišan, pri kateri priliki si bodo zagovoMiiki temeljito ogledali ISpova. Zaslišanje te priče, je povzročilo silne Hoje med zagovorništvom in obtožiteljem, pri čemur je ko-neeno sodnik podpiral poslednjega. — Ettorjev proces. Salem, 25. okt. — Obtožilni u-rad v procesu proti Ettorju in so-drugom, je zopet kot obtežilne priče navedel celo vrsto policajev in detektivov, od katerih za posebno ¡pričo velja italijanski detektiv Charles Bercardo. Bercardo je pripovedoval, da je prisostoval nekemu zborovanju italijanskega bran-cha I. W. W., pri katerem je bil glavni govornik Giovanitti. On je rekel štrajkar jem: “Vi morate v temni noči okoli hoditi, kot zverjad. in napasti Vaše sovražnike. Ubite jim glave (butice) in poženite jim med rebra svinec, toda storite ponoči, da se Vas nemore spoznati.” Nadalje je rekel Gio-vannitti: “Ne mečite na vojake kose ledu, oni zaslužijo izdatnejše strele.” Potem je detektiv prečita! cir-kular na štrajkarje, ki se glasi: “Strahopetneži in lopovi skušajo Vas pregovoriti, da pričnete zopet delati, in oni izjavljajo, da American Woolen Co. privoli vse Vaše zahteve. Vsi, ki Vam svetujejo v pondeljek na delo iti brez privoljenja stavbarskega komiteja, so zločinci in vohuni.” Policista J. Rainsbotten in Dennis Mulhany iz Lawrence sta izpovedala, da 'sta bila na Union St. ter slišala,, ko so štrajkar ji st.rela-li v času, ko je bila ustreljena Anna Lo,pizzo. Policaji so skušali razpoditi štrajkarje s količki, so pa bili pri tem večkrat napadeni in nazaj potisnjeni. Ljudje so policaje obmetavali s 'kosi leda. Priče niso vi die.revolver je v rokah stavbarjev, slišali pa so več strelov. Saržent je dal povelje, s količki razgnati ljudi, toda nobenega .aretirati. Revolverji policistov so kalibra 32. ‘Druhal’ so zamegli še le razpoditi, ko je na pomoč došla milica. Štrajk zdelovateljev smodk končan. Manila. — Štrajk izdelovateljev smodk, ki je trajal en mesec, je 28. m. m. končal. Gd 14,000 stavbarjev se je 2500 oseb povrnilo k delu, ter se pričakuje, da ostali kmalu sledijo. Tedaj pijančevanje. New York. — Dobrodelne organizacije mesta so izprašale 20,000 okoli po cestah tavajočih moških ,po vzroku njih propadlosti, ter so dobile pojasnilo, po katerim je krivo pri 60 odstotkih — nezmernost, pri 17 odstotkih bolezen in pri 23 odstotkih ostarel ost. Gosp. Roosevelt toži. Marquette, Mich. — Polkovnik Roosevelt je proti uredniku Nowell vložil tožbo za odškodnino •■*110,000, ker je trdil v svojem listu, da je Colonel brezmeren v govorjenju in v — pijači. Odškodnina vslužbencem. Washington, D. C. — Y mesecu oktober je Zvezni denarni urad izplačal $300,000 tistim Zveznim vslužbencem, ki so bili poškodovani pri izvršitvi svojega posla. Praktično človekoljubje. New York. — Gospa Slavka Gravič, soproga tukajšnjega srbskega poslanika bo prevzela vodstvo ameriške centrale “Družbe rdečega križa”. Ona je dne 27. m. m. s parnikom “Cedric” sem dospela, in bo svojo delavnost pričela z ustanovo zaklada $100,000, ki se bo porabljal za srbske ranjence. Gospa Gravie je Američanka in nekdanja dijakinja Chieaške univerze. Predi njeno omoiitvijo se je pisala Mabel Dunlop, rojena v Clarksbury, Ya. Vzorna statistika. Washington, D. C. — Davčni komisar Royal Cabell baje pravi, da ameriško ljudstvo je preveč vdano nižitju whisky in pive tet preveč popali smodk in «valčic. Od 1. julija do 1. oktobra 1912 ee je popalilo 8,800,000,000 cigaret, tedaj en bilijon več kot v istem času prejšnjega leta. V mesecih juli, avgust in september se je popilo 33,150,000 gallonov whisky, in piva se je porabilo 19,8000,000 sodov. Poraba pive je nekoliko odje-njala, kar se nanaša na vžitje pi-njenega mleka. Doklada. Washington, D, C. — Da vlada pripoznava silno draginjo živil in vsega, kar človek potrebuje, sledi iz liberalne privolit vi je za potovalne stroške itd. vslužbencev finančnega urada. Stroški za hotele in hranitev v New Yorku in v Chi-cagi so povišani dnevno od $5 na ■$6 in izvantega jp privoljeno za napitnino dnevno 50c.’ Sklep kampanje. New York, 27. okt, — Demokratičen naroden komite danes naznanja, da bo v državi New York v teku tega tedna nastavljenih 350 kampanjskih govornikov. Vsaka treh ( ?) glavnih strank, bo priredila pred voiitvijo demonstracije po Madison Square Garden. Naprednjaki v sredo, demokrati v četrtek in rapubikanci v petek. Priznal. Greenville, S. C. — Duhovnik T. Vaughn, ki je bil pred nekaj časom aretiran, da se zagovarja proti obtožbi, ker se je pregrešil nad tremi malimi deklicami v Oddfel-low-zavetišču, je dne 26. m. m. zločin priznal. Porote rek se glasi na “kriv” in Vaughn bo svoj zločin s smrtjo plačal. (Op. ur. Pač žalostno, in to tem več ker Vaughn ni bil socialist, pač pa duhovnik.) Pošiljatve po železnicah. Washington. — Meddržavno tr. goviinsko sodišče je razsodilo, da tam, kjer se nahajati dve konkurenčni železnici, si mora pošiljatelj tisto 'izvoliti, ki ima najnižji tarif, nasprotno nima pravice do kakšne odškodnine. Bogati vlomilec. New York. — William Koch, dedič pol milijonu dolarjev, je bil vtaknjen za mrežo, da se bo zagovarjal proti obtožbi vloma. Dva tajna policista sta ga presenetila pri dejanju. Koch pravi, da je izvršil vlom, da se nekoliko razburi. G. SOJAR DOBI $25.00 — ABER NIT! Zato, ker še ni ničesar dokazal in ničesar spodbil. Nas je izročil advokatom. Menili smo, da ima g. Sojar več soli v glavi, (kot je v resnici ima. Zakaj? V “A. S.” št. 47 zahteva pod naslovom: “Glas Svobode” v rokah advokata” nagrado $25 za to, ker pravi_ .-.••k. advokat g l. Ilrubi, ki je čeli in še slovenščine ne razumi, da je on vse članke pod naslovom krščanstvo skrbno preiskal in našel, da Gl. Sv. laže in da ljudje pri G. S. nič ne vedo. Dobro. Ne rečemo, da g. Hrubi ni dober odvetnik itd., povemo pa na tem mestu, da g. Hruby ni kompetentna oseba, kar ,se tega tiče in da g. Sojar bo moral prinesti na dan povsem druge dokaze. če g. Sojar sam ni v stanu spod-biti tega, kar smo mi pisali in mora imeti drugo pomoč in če ravno nima rojaka in želi, da mu pomaga kak Čeh ali Anglež, smo g. Sojerju pripravljeni dati natančno češko ali pa angleško prestavo naših člankov če pride sam po nje. Toliko mu mi pomoremo! Oni veliki naslov v A. S. nas ni popolnoma nič znemiril in spravil z ravnotežja, ker dobro vemo, da gg. okoli A. S. letajo z vsako stvarjo okoli advokatov. G. Sojar, ali res mislite, da je Vam dopuščena večja svoboda tiska, kot je komu drugemu? Za to se lahko prepričate! Sejali ste veter, zánjete in bodete želi vihar! G. Sojar se zaletava tudi v slovensko sirotišnico. On pravi dobesedno: Ti laifejivci — dajejo našemu narodu v 'hrano to, kar naberejo iz farovških stranišč — in ti laŽnjivci in svinjepisei kolekta-jo danes za slovenske — sirote; in nekateri slovenski delavci v A? meriki so res še tako zabiti, da so res poslali skupno okrog $500 za 'slovenske sirote, a nobena slovenska sirota nikdar ne bo živela v tej “sirotišnici”! G. Sojar, kedo je kriv, da dajemo našemu narodu v hrano to, kar naberemo iz farov^ ških stranišč? Ko ne bi bilo nič v straniščih, ne bi tudi nič nabrali, ker so se pa že .našla celo okostja malih otrok v farovškili “straniščih” in tam okoli, pa je bil že tudi skrajni čas, da je nekdo začel trajno brskati po farovških straniščih. Smrad je velik, to je res, ker drugače ne bi klali okoli sebe kot stekel pes, kedar se postavi farovško blato na solnce. Glede nabranega denarja za sirotišnico Vam pa toliko povemo, da ima ves denar za to zvoljeni odbor .naložen na Kasparjevi 'banki in da je na varnem. Ali Vas že hudič martra, ker niso delavci poslali ta tisočak Vam ali pa v Rim? Nadaijno sodbo o gospodovem služabniku, g. A. Soj ar ju prepustimo narodu. Rojake, ki so z nami in odobravajo naše delo za sirotišnico poživljamo, da z podvojeno silo pošiljajo in nabirajo prispevke za slov. sirotišnico, čeprav Sojar od same jeze poči ... Rojake v Clevelandu, opozarjamo na oglase Clevelandskih tvrdk v našem listu. Podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode. DEdftRJE Ï SURO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.30................. SO kron, za $ 20.40 100 kron. za $ 40.80 ................ 200 kron, 2a * 81.f0 ................ 400 kron, Za $ 102.00 ................ 500 kron, za $ 203.50 ............... 1000 krer, za $ 406.00 .............. 2000 kron, za $1015.00 ................ 5000 kron- Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Derarje nam poslati je najprilične je d< $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft; FRANK 9AKSER CO. 82 Cortland St. New York |048t.dai* Ave., N. E. Cleveland. Ohio \OD PLUGA DO KRONE i I ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JAKOB BEDENEK. | ±._______________________________ PRVI DEL. I. Leto 1763 po Kristovom rojstvu se je bližalo koncu, ko se pričenja naša povest. Ker je časa dovolj, opravkov pa nič posebnih, pojdimo po Dunaj siki cesti iz Ljubljane proti Savi. (Prijazne vasi z belimi, pa tudi počečkanimi hišami in senčnimi vrtovi ostajajo za na mi ob levi in desni strani. Prc bi sj kdo mislil, že smo v Krašnji, jako prijazni vasi ob vznožji Limbarske gore. Okrepčavši se, haj-dimo dalje. Pot nas privede v moravsko okolico blizu podružnice sv. Križa na primerno višavo. — Dolga hoja nas je utrudila, prav nič ne 'bode torej napačnega, če zavijemo v gozd in se ondu nekoliko oddahnemo. Jesen je sicer že v deželi, solnce pa vender še prav čutno pripeka z jasnega neba. (Gozdna senca se nam bode izvest-no jako prilegla. Daleč ni več na Zagorico. Pred-no se ondu oglasimo, poravnajmo tu v gozdu trudne (kosti nekoliko po mehkem mahu in rjavkastem resji. Ha, kako se nam prilega! — Nad nami razprostira stoletni gozd svoje veje; ne daleč od nas je ravnokar izluščila šoga kostanj in kričeč zletela dalje. ‘‘Oh,'ko bi ti mogel do živega!” vzklikne deček, ki v tem trenutku skoči izza grma in se milo ozira za odletelim ptičem. “Kje si pa doma, dečko?” vprašamo radovedni devetletnega čvrstega fanta v prtenih hlačah, katere drži preko hodnične srajce le jedna preramniea, spredaj in zadaj s cveki pripeta v hlačni rob. Bos je in golomeč. Na glavi ima potlačen klobuk, za njim pa petelinovo pero. Deček obstoji pred nami, prekriža za sabo roke in nas ogleduje zvedavo. “Kje si pa doma?” moramo ponoviti. “Ondu-le na Zagorici.” “Čegav si?” “Vehovcev.” “Kako ti je ime?” “Jurce!” “Kaj pa delaš tu v gozdu sam? Ali se ne 'bojiš ciganov in rokovnjačev?” “Nič! Ptičem nastavljam. Ta-šico bi rad ujel.” '“Kako neki loviš tašice?” “Na ščmtke. K sosedu sem šel ponje, kjer jih imajo vse živo, da jim vso noč ne dajo pokoja. Janeza sem naprosil, naj mi preskrbi jednega. Takoj je prižgal tresko in jo pomolil v kot pod klop pri peči. Kakor bi bilo treščilo mednje, šinilo jih je zajedno najmenj deset izpod peči, in šli so na vse kraje. Naj večjega sem ubral za bedro, in moj je 'bil. Tasiča ima ščurka silno rada. Povem Vam, da bi se dala petkrat ujeti nanj in ne lc jedenkrat. Videli bodete, da bode skoro moja. Ali jo slišite?” “Cilk, cik, cik,” čuje se nežen glasek iz leščevja. Lani smo jo imeli vso zimo. U-jel sem jo nekega jutra — okolo vseh Svetih je že bilo — na našem vrtu pod bezgovim grmom. Mokra je bila, kakor imaš, ker se je ravno prej skopala pri vodnjaku v koritu in zato ni mogla leteti. Kar klobuk sem poveznil nanjo, in skupaj sva bila. Talko se nam je privadila, da je vselej priletela na mizo po drobtine, naj smo kosili a-li južinali. In po hiši, no, tam je preteknila vse kote!” “Cik, cik, cik,” oglaša se rdečevrata tašica v leščevji. Dečku se prično rjave oči žareti. “Vsak čas bode moja,” zašepetal je. “Kako pa ji nastaviš??” “Kako le? Na veliki jezik v'hišici privežem škripaca čez trebuh, da .brca na vse pretega. Tašica ga ugleda že od daleč. Jedenkrat, dvakrat eiklja okolo hišice, potem skoči nanjo, zopet pociklja, in že je v hišici. Tedaj pa zmaje veliki jezik, ako že ni skočila nanj, in izproži nastavo. Vratca na pol odprta se zapro in tašica je naša.” Deček steče h grmu, kjer je i-mel nastavljeno, tleskne z rolkami in zavriska, da leti kar skozi ušesa : “I-juhuhu! Jo že imam, jo že imiam! Joj, kako lepo je pod vra-"tom rdeča, po glavi zelenkasta, na .perutih pa pisana. To je pa ‘on’. Dve petici je vreden, kakor krajcar. Oh. ali ga bodo zopet mati veseli! Sedaj moram pa kar hitro dioniov.” _______________________________Ji Mali ptičar stisne hišico z ujetim ptičem pod pazduho in hiti domov, da bi ga komaj veter dohajal. Že od daleč se sliši, kalko kliče mater, krepko žensko, ki stoji na pragu in kliče pute. | “Mati, ali jo vidite, kako je lepa ! In pa ‘on’ je ! V gozdu sem ga j ujel, kjer smo spomladi grabili. — Saj veste, koliko jih je bilo. Ker ste nedavno rekli, da bi letos tudi radi imeli katero, šel sem jih lovit.” '“No, že prav. Le v hišo jo nesi in izpusti jo, da bode pobirala drobtine in miuhe,” pravi mati in odiide med kuretino, ki leti od vseli strani j skupaj, Jurce pa stopi v hišo. V tem prijoka Micika, Jurčeto-va kakih sedem let stara sestra, v hišo in sede k peči. Nad očesom ji teče kri iz glave. “Kaj pa jokaš, Micika?” vpraša Jurce, ki je ravnokar tašiei odprl hišico. Tašica je zletela narav, nost na zimo, obrnila se proti Juršetu, priklonila se mu in mu po-cikljala nelkoliko. Micika ne odgovori ničesar, pač pa se začne jokati na ves glas. “I, kaj pa ti je vendar?” vpraša jo brat in spravi hišico pod klop, nato sede k sestri. Ugledavši nje krvavo čelo, prestraši se. “Ali si padla ?” “O — ne. Oko — me — boli. Močilnikarjev Nemec, ki pase na vrtu, zagnal je kamen vame.” “Kaj pa si mu naredila?” “Nič, prav nič! Nate, pravi, da je jezen, ker si ga na sv. Mihela dan obigral za vse gumbe.” “Kaj to, če sem ga, drugi šo pa mene kesneje. Poglej, še s lilač sem1 jih moral porezati. Toda to nič ne dé, za delavnik so cveki tudi dobri. Rob se prebode s pipcem, pre-ramnioa se vtakne skozi luknjo, vanjo pa evek, in dobro je!” “Tebe se ‘boji, zato pa meni nagaja. Ko me je danes ugledal, pobral je kamen in ga vrgel za našim mačkom. Jaz sem zavpila, naj pusti mačka pri miru, ker mu ni storil nič žalega. ‘Čaj, čaj,’ rekel je. ‘bodem pa še tebe.’ Toliko da je izgovoril, dobila sem že kamen na čelo. Kar stemnilo se mi je in •padla sem. Ko se zopet poberem, Nemca ni bilo nikjer, po obrazu mi je pa lila kri.” Jurce stisne pest, refkoč '“Le počakaj, ti dlaka grda, jaz ti že uro navijem, naj mi le v pest prideš! Pomnil me bodeš, kdaj si metal kamenje za ljudmi!” Zajedno skoči k oknu, na katero je ravnokar sedel vrabec in nekolikokrat jako zvedavo pogledal v hišo. Vrabec zopet odleti, Jurce pa ugleda strij-ca Mihevca, iki naravnost kresa proti hiši. “Micika, Mihevcev oče gredo!” “Ali k nam?” vpraša Micika. in takoj so pozabljene vse bolečine. V tem duri že zaškripljejo, in strijc Mihevec stopi v hišo. “Ali sta sam« doma?” vpraša ju. “Muti so tudi doma; zunaj so pri kokoših,” pravi Jurce in se zajedno tudi že Mihevcu obesi za žep, kjer se je vedno našlo kaj dobrega. “Ali naj grem ponje?” vpraša Jurce. “Le pojdi no !” Jurce skoči iz hiše, v tem pa ja. me Micika strijca jako vztrajno izpraševati: “Kaj ste pa prinesli, strijc?” “Jaz nič, ali k nam so Pibrova mati nelkaj majhnega prinesli.” “Kaj pa, strijc?” ‘.‘Majhno dekletce.” “Kje pa so jo dobili Pibrova mati ?” “V vodi so jo ujeli.” “AH v vodi ; kaj voda nosi majhno otroke?” “Ar—h”. Zanimivega izpraševanja je bilo nenavadno hitro konec, ker že privleče Jurce mater v hišo. Vehov-ka je bila Mihevce va sestra. Ko ji ta svoj opravek na kratko razloži, tedaj Vehovka že ve, da Mihovec išče botrov, in tega posla se na ¡kmetih nihče ne brani. Ker Vehovca še ni bilo iz Ljubljane, kamor je vozaril razne reči, obiju, bila je ona, naj se Mihevec le 'brez skrbi zanaša na drugi dan. Drugi dan popoldne pridrdra v Moravče (kmetski voz s tremi ljudmi in se ustavi pred Deteljevo gostilno. Bila sta botra Vehovec in Košakulja z Mihevčevo novoro-jenko. Predno sta v Zagorici sedla na oz, stisnil je Mihevec Vehovcu tri srebrne dvajsetiee v roko, re--oč: “Na, za botrinjo”. Vehovec spravi denar v usnjato mošnjieo, rekoč: “Bog povrni,” skoči na voz, prime za bič in vajeti, in hipoma zdrdrajo odi hiše. “Kaj pa bode dobrega?” vpraša Deteljica od krsta prišedša botra, ko se zapro duri za njima. “Nekaj botrin j e bomo popili,” pravi Vehovec in se ozira po sobi, češ, kje bode najugodnejši prostor. Ob mizi stoji gospodar Detelja. “Tu-le ostaniva, ondu-le naj pa sedejo gospod Jurij, kadar pridejo. Najprej nama prinesi polič vina, za drugo se pa že 'še zmenimo.” Deteljica gre po vino; Vehovec sede za mizo k Detelji, z desnico nekoliko pridvigne klobuk in se poeehlja po glavi. Krepak je bil in velik, nekoliko že sivkastih, po čelu poglajenih las, resnega suhega lica, po katerem je skrb za ljubi kruhek vrezala že marsikako brazdo. Iz oeij pa mu je sijala neka blagodejna dobrovoljnost in šegavost, ikatera se mu je časih kazala tudi na ustnicah. Opravljen je bil po stari domači noši. Nosil je lepo belo pražnjo srajco, nad katero se je žaril skrlatast telovnik, zgoraj odpet, da so se nekoliko '“gosli” kazale. Hlače je tudi nosil od domačega pridelka — od m e zija n a — .ali- 'raševine, s platnom podložene. Krojač mu jih je pomeril le do kolena; o>d' ondod so mu pokrivale meča višnjeve nogoviee; kvedrasti čevlji, z debelimi žebicami nakovani, završili so trdno in stanu primemo o-pravo tega poštenjaka minulega stoletja. Povejmo še, da ga je di-čil preprost širolkokrajnik kamniškega klobučarja, in to prvo leto ali tudi še več le za v nedeljo in praznik, kesneje pa vsak dan in ob vsakem vremeni. Deteljica prinese polič rdečega vina s poveznjenim kozarcemi in hlebec belega kraha, ter da oboje na mizo. Vehovec, nalije, obriše se z dlanjo okolo ust in napije botri Košakulji, ki nosi novorojen-ko po hiši; “Na dobro zdravje Mieiki, Ikatero smo danes krstili!” “Bog blagoslovi,” odgovori botra. “Tjakaj na posteljo jo položi iti semkaj sedi,” svetuje boter. “Čakam, da zaspi; saj sam veš, da takih pevcev, kakor so dojenci, nikjer ne poslušajo radi.” Dete je v tem že zaspalo. Košakulja ga položi na posteljo, ne daleč od peči ob steni in prisede k možema. Vehovec postavi prednjo poln kozarec, sam se pa spravi na hlebec, katerega najprej razkroji, potem pa potisne na sredo mize, rekoč: “Na, sedaj pa prigrizni; kruh se vedno prilega zdravemu človeku.’' “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” zasliši se krepak in lepo zveneč glas pri vratih, in gospod Jurij, moravski kapelan, stoji v hiši. “Amen na večne čase,” odgovore vsi, kar jih je v hiši. Vehovec in Detelja se zajedno tudi odkrijeta. Prvi položi klobuk poleg sebe na okno. Detelja pa obdrži zeleno kapico v rokah, in iker ne ve, kami a rokami, prekidža jih za sabo na hrbtu. ¡Sicer jih je pa rdečelični in precej trebušni mož rad nosil v žepu in cvenkljal s srebrniki. Ko stopi gospod Jurij v hišo, prime Vehovec za podolgasti stol in ga odmakne, rekoč: “Gospod Jurij, sem gori za mizo sedite. — Deteljica, sedaj ga prinesi cel bokal in pa kaj za zobe.” “Kaj bi pa radi, morda mesenih klobas, prekajene svinjine ali pa šnite?” “Gospod Jurij, izvolite si!” “Ne, Vehovec, nisem prišel, da bi se pasel pri tebi, čeprav ne rečem, da bi pri čaši vina ne segel po ikošeku. Le ti si izvoli, kar ti je najbolj všeč. Danes, ko piješ botrinjo, smeš si že privoščiti kaj boljšega.” “No, če jaz volim, nam pa prinesi klobas in šnit nam napravi. Mesena klobasa je šmentano dobra reč, le škoda, dia jih tako malokdaj vidimo. Kaj pravite, ali bi ne bilo bolje v deveti deželi, nego tu? Tam so vse ograje prevezane s klobasami in ne s trtami kakor pri nas. Hej, ali bi bilo to življenje! Kadar bi človek oral. ne bilo bi mu treba žuliti zgolj pustega o-vsenjaka, temveč kar po (klobasi bi segel ra bližnjo ograjo in bi jo notri” O «s mm *»x*vm MM UMmUUMM SEVEROVA ZDRAVILA SO DOBRO ZNANA ZA NJIHOVO ZDRAVILNE KAKAVOSTI. # __________________________________________________ tt fA n u n u I K * Za hripavost, za vnetje sapnika, za kašelj, za krčovito davieo, za težko dihanje. ran SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA (Severa’s Balsam for Lungs) Cena 25 in 50 centov. Ustavi kašelj, olajša težko dihanje, ozdravi vnetje sapnika, odpravi kihanje, prepreca pljučne bolezni. n ** m ** & m KAKA JE VAŠE SLAST? ALI DOBRO PREBAVLJATE JEDILA? Severov Želodčni GrenCec * H $ tl 4 (Severa’» Stomach Bltters) g naredi dobro slast, zboljša prilikovanje, pomaga prebavi in vredi čreva. Tonieno upliva na ml celi ustroj. Cena $1.00. I SEVEROV 0 GOTHARDS (Severa’s Gothard Oil) KO OLJE Revmatične bolečine, nevralgija, 50 centov steklenica okorelost v vratu, izvinjenja, u § § i* u bolečine v prstih, otekli sklepi, okoreli hrbet, bolečine v vseh delih života so vdajo nje’ovira učinkom. bol v hrbtu, krci, odrge, Naprodaj v vseh lekarnah. Zagotovite se, da zavitek nosi napis “Severa”. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam. W. F. Severa Co. c“"wT"s n i I* “Kaj pa še?” vpraša Detelja porogljivo, “kdo bi pa potem pri nas vprašal po klobasah? Nihče! Ali si že kdaj pri poliči vina naročil krompirja v oblicah? Zakaj •pa ne? Zato, ker ga imaš doma po vseh kotih. Prav tako bi izgubile klobase vso veljavo, če bi bilo po tvojem. Že bolje,- da ostane tako, kalkor je.” “Detelja, ti govoriš kakor ti bolje kaže,” pravi Vehovec. “Jaz bi prav nič ne rekel, če bi imel res toliko klobas doma, da bi mi pre-ostajale po vseh kotih. Naj bi zarad tega pri tebi še kdo vprašal po njih ali ne, kaj to meni? Sedaj sem vesel, če h kruhu za malico prigriznem strok česna; ali rajši bi ga jedel podelanega v klobasali, kjer ima ves dirugačen ukus.” Duhovni gospod sede, in tudi krčmar Detelja prisede k mizi. — Botra Košakulja seže po polni čaši rdečega vina in napije gospodu Juriju: “Na dobro zdravje!” ter oblizne vino, čašo pa takoj nato •postavi pred gospoda in pritoči nekoliko. “No, ti ga pa znaš, Košakulja,” podraži jo Detelja. “Ženske ste res žejne, kakor mlinarjeve kokoši. Kapljico ga srkne zaradi sramežljivosti, misli si pa, hej, (ko bi ga vsaj skrivaj mogla stisnili, to bi ga ! ” “O seveda, kakor bi se bale vas moških,” odreže se botra. “Gospod Jurij, pijte no in Detelji napijte, saj vem. da je že silno žejen, siromak, ki ne ve, kje bi ga dobil požirek,” pošegeta Vehovec Deteljo. “Kaj bi lačna vrana sito pitala,” pravi nagajivo kapelan. — “Vendar pa, ker je v naši druščini in pri botrinji, privoščimo mn ga v imeni božjem., — Na dobro zdravje, Detelja!” “Bog blagoslovi, gospod Jurij!’ odzdravi Detelja in pridvigne kapico. “Vina nimaš slabega, Detelja, kar je res, to je res. Na daleč o-kolo se smeš Ikosati s katerim-koli gostilničarjem, da celo Kolarnik v Kamniku te ne zdela. Kam pa hodiš ponj?” (Dalje prihodnjič.) POPOLNO ZDRAVJE VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAM-ZA« TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barve in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo zazabasanost ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, to knjigo, iki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas Svobode, (ki celoletno naročnino direktno na nas pošlje, pošljemo na zahtevo omenjeno knjigo zastonj in poštnine prosto. NAZNANJE. Vsem društvenim uradniko S. P. Z., (naznanjamo da naj sijejo vse društvene popravki glavnega tajnika in ne na nas nesmemo nič popravljati, ix moramo držati tega, kar nam tajnik pošle. “GLAS SVOBOD Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island 'Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: JOSIP IVANŠEK. 1524 So. 41. Court. Chicago, 111. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Are., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale are., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika fos Benko, . 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th št. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave. J. Steinberg, 799; A. Bunc, 2255; A. Colja, 2104. — Od dr. št. 37: J. Ferjan, 835; J. Kužnik, 1031. — Od dr. št. 38: J. Lovša, 859; J. Jerman, 1932; J. Kosmatin, 1933. — Od dr. št. 43: J. Radoševič, 994. — Od dr. št. 44: G. Humi ja, 1034; J. Fleis, 1938; F. Kravanja, 1944. — Od dr. št. 46: J. Movern, 1192. — Od dr. št. 49; A. Gajšek, 1951. — Od dr. št. 50: L. Bastelj, 1217.. — Od dr. št. 52: F. Majnik, 1735; V. Kotar, 1288; N. Kotar, 1854; F. iSedlar, 2502. — Od dr. št. 54: F. Nučič, 1738. — Od dr. št. 59: M. Kovačič, 2384. — Od dr. št. 60: F. Jerlica, 2979; K. Batista, 3161. — Od dr. št. 66: G. Miklič, 1647. — Od dr. št. 67: V. Meran, 263. —Od dr. št. 68: F. Cuderman, 2021. — Od dr. št. 70: J. Hočevar, 2122; F. Hočevar, 1782. —- Od dr. št. 72: G. Šavor, 3399; J. Kejek, 3397; M. Molek, 2769. — Od dr. št. 73: J. Mikuš, 1041; J. Mlekuš, 1947; J. Horvatin, 1940. — Od dr. št. 75: M. Lusin, 2130. — Od dr. št. 76: I. Ravnikar, 742. — Od dr. št. 8: J. Serjak, 2307; F. Serjak, 2309. — Od dr. št. 82: P. Cempre, 2695. — Od dr. št. 83: V. Blaževič, 2773; J. Minerič, 3328; O. Janašek, 3112. — Od dr. št. 90: F. Sternišek, 3040. — Od dr. št. 9S: J. Konda, 3503. Suspendirani člani in članice. Od drnšt. 1: J. Pogačnik, 8. — Od dr. št. 4: F. Cirar. 635; J. Šergotič, 1850. — Od dr. št. 11: W. Delič, 2837. — Od dr. št. 12: F. Ausič, 1586; J. Bastel, 1901. — Od dr. št. 16: S. Triboljak, 1690. — Od dr. št, 17: I. Gauš, 2429. — Od dr. št. 20; F. Lah, 1052; F. Lah, 2350: A. Vidrih, 2858. — Od dr. št. 24: F. Matjaž, 583; J. Tur, 725; B. Zoltan, 1594; J. Krolnik, 1995; F. Kren, 1246. — Od dr. št. 26: P. Basar, 2959. — Od dr. št. 27: F. Pograjc, 1825. — Od dr. št. 29: A. Špan, 2321. — Od dr. št. I. Lukančič, 2061, — Od dr. št. 31: M. Mlinac, 719; M. Mehan, 1106; L. Galci, 2156; IM. Kaznovski, 2250; D. Simski, 2252. — Od dr. št, 34: J. Mzga, 479. — Od dr. št. 37: S. Galičič, 1229: M. Kovšek, 2543; F. Sevšek, 2731. — Od di-. št. 39: J. Cevna, 888; J. Zupančič, 1116; J. Novak, 1506; A. Pirlec, 3303; L. Smrdel, 2589. — Od' dr. št. 58: M. Barieh, 2760. — Od dr. št. 59: M. Sankovič, 2667; Frančiška Cankovie, 2668. — Od dr. št. 61: V. Arko, 3605; P. Florijan. 3604. — Od dr. št. 69: A. Vidic, 32'46. — Od dr. št. 72: J. Onofred, 2029: M. Dobrenie, 2032; F. Veber, 778. — Od dr. št. 82: I. Vukotič, 3464. — Od dr. št, 90: J. Kladež. 3029. Odstopli člani in članice. Od dr. št. 20; J. Meden, 795; F. Kovačič, 944. —- Od dr., št. 50: G. Verčič, 46. Črtani člani in članice. Novo sprejeta društva. -Društvo št, 105. Mascoutah, 111.: J. Grobelnik, 3765; Roza Drolc, 3766; Fr. Zalokar, 3767; Gh. Welletz, 3768; Fr. Plesec, 3769.; J. Zupan, 3770; J. Pintar, 3771: Anna Humljan, 3772; Fr. Lekan, 3773. Društvo št. .106, Adanisburg, Pa.: L. Raič, 3773; J. Godina, 3774; P. Mijic, 3775; P. Raič, 3776: Fr. Kastele, 3777: J. Kosati, -3779; L. Pograjc, 3780; J. Klepo, 3781; J. Spahu, 3782. Pristopli člani in članice. K dr. št. 2: J. Barvar, 3255; Fr. Matko, 3256; Al. Matko, 3593. — K dr. št. 3: -J. Milovič, 3669; J. Unetič, 3535. — K dr. št. 4: -J. Semprimožnik, 3692. —K dr. št, 5: A. Bedek, 3093. — K dr. št. 6 : V. Podbevšek, 3694. — K dr. št. 7: E. Pavlih, 3695 ; J. Babič, 3696: 13. Rajč, 3697. — K dl*, št. 9: Anna Lanich, 3699; A. (Ponikvar, .1700; F. Matekel, 3701; Fr. W. Žužek, 3702. — K dr. št. 10: Fr. Kral, 3429; J. Hribar, 3430. — K dr. št. 12: L. Maček, 3703. — K dr. št. 15: S. Kluba, 3704. —- K dr. št. 20: Mary Slavec, 3705; LA, Slak, 3706; Fr. Fabjan, 3707; A. Simončič, 3708; M. Košnik, 3709; A. Žnidaršič, 3710; A. Jankovič, 3711; J. Udovič, 3712. — K dr. št, 22 : A. Godina, 3713. — K dr. št. 23: Julija Tavzelj, 3714. — K dr. št. 26 :P. Cesnik, 3715; J. Smrdel, 5716. — K dr. št, 27: J. Pajk, 3717. — K dr. št. 31: Kasunič, 3718. — K dr. št. 36: L. Ivnik, 3720. — K dr. št. 39: J. Prelc, 3721. — K dr, št. 46: J. Lliotsky, 372*2; ¡Mary Posedel, 3723. — K dr. št. 50: M. Wohlgemuth, 3596. — K dr. št. 52: M. Augustin, 3724. — K dl*, št. 55: A. Mesojedec, 3725. — K dr. čt, 58: P» Spali, 3726; V. Stovanje, 3727. — K dr. št. 59: A. Kastelec, 3728. — K. dr. št. 64: J. Buekovich, 3730. — K dr. št. 69: J. Ceglar, 3732; K. Levstek, 3733. —- K dr. št, 71: J. Nastran, 3734; Frančiška 'Napotnik, 3735: Tiny Lamutli, 3736. — K dr. št. 72 : O. Lušnik, 3737; A. Dinec, 3738. — K dr. št. 73 : (M. Rosian, 3609. — K dr. št, 74: A. Stojan, 3739. — K dr. št. 76: Mary Matkovič, 3740; J. Terbee, 3741; Mary Matkovič, 3742; M. Babič, 3743; A. Mahne, 3744; Fr. Oset, 3745; L. Hanter, 3746; J. Osemovich, 3747; J. Kenda, 3748; l. Matkovič, 3749. — K dr. št, 83 : J. Majnerich, 3750; M. Majnerie, 3751. — K dr. št. 85: S. Petchnik, 3752. — K dr. št. Zabrežnik, 3755. — K dr. št. 94: J. Škočaj, 3756; Ft. Mužič, 3757; J. Benasich, 3758. — K dr. št. 98: Ig. Jert, 3759. — K dr. št. 99: J. Kozmar, 3760; J. Jenke, 3761; J. Rupnik, 3762. — K dr. št. 101: L. Lakner. 3763; Fr. Kolarič, 3764. Opomba: J. Semprimožnik, 3692 dr. št. 4; A. Bedek, 3693 dr. št. 5; K. Kasunič, 3718 od dr. št, 31; A. Mesojedac, 3725 dr. št. 55 — se morajo izkazati z kako verodostojno listnino glede starosti in niso sprejeti za merodajne, dokler istega ne store. Črtani zopet sprejeti člani. Od dr. št. 16: J. Barant, 453. — Od dr. št. 26: Fr. Saleh ar, 2958. Prestopli člani in članice. Od dr. št. 1: C. Lakovsky, 1255, k dr. št. 67. — Od dr. št. 5: E. Gorše, 2086, k dr. št. 60. — Od dr. št. 13 : F. Lulek, 2839; J. Homar, 2840; A. Lulek, 2841, k dr. št. 99. — Od dr. št. 15: J. Koman, 2054, k dr. št. 3. — Od dr. št, 26: J. Sumina, 248, k dr. št. 10. — Od dr. št, 31: A. Melaševski, 1997, k dr. št. 67. — Od dr. št. 33: F. Lousnar, 564, k dr. št. 7; F. Kmet, 826, k dr. št, 88. — Od dr. št. 35: A. Oražen, 2364, k dr. št. 59. — Od dr. št. 36: M. Pekol. 829, k dr. št. 88; J. Kotnik, 2070 k dr. št. 86. — Od dr. št. 44: F. Komar, 366, k dr. št. 72; K. Kolar. 1270, k dr. št. 73; M. Sternene, 1033, k dr. št. 13. —-Od dr. št. 55*. A. Kastelic, 1633; N. Kastelic. 1634, k dr. št. 102. — Od dr. št. 80: A. Kobe, 2990 k dr. št. 2. — Od dr. št. 86: F. Benigar. 1790, k dr. št. 30; J. Britc, 2814, k dr. št. 80. Potujoči člani in članice. Od dl*, št. 1: M. V. Konda, 7; M. Vraničar, 3258; L. Belič, 2Š24; P. Maichin, 2421. — Od dr. št. 2: J. Martinčič, 843; B. Terček, 1008; J. Eržen, 914. — Od dr. št. 5: A. Mlekuš, 524; K. spent, 122; A. Obed, 1140. — Od dr. št. 6: A. Rebol, 2265; F. Jenko, 141; J. Pungartnik, 302; F. Fortuna, 1154; V. Hmelič, 1146; J. Zupan, 2338. — Od dr. št. : L. Povša, 398. — Od dr. št. 8.: F. Bargah, 919 ; F. Golob, 2631. ----Od dr. št. 9: L. Janko, 897; A. Goršič, 538; J. Pojzdar, 2420; A. Mehle, 215; J. Požar, 1472; M. Mesojedec, 213; A. Goršič, 538. — Od dr. št. 10: G. Gantar, 520; A. Stanovnik, 256; F. Slabe, 252; L. Vesel, 1678. — Od dl*, št. 11 .* A. Schaffenegger, 277. — Od dr. št. 12: V. Guzel, 642. — Od dr. št. 13: S. Pošebal, 319; F. Grili, 1814. — Od dr. št. 14: J. Homerc, 340. — Od dr. št. 15: A. Glavač, 2710; J. Blatnik, 3061. — Od dr. št. 19: A. Aučin, 1910. — Od dr. št. 20: V. Kandoni, 506; J. Kvas, 1423 ; F. Paulič, 1391. — Od dr. št. 21: J. Kobilšek. 2953; F. Saic, 2951; M. Saic, 2950: L. Šinkovec, 514; A. Kitz, 511. — Od dr. št. 22: O. Radakovič, 2432; J. King, 1086; J. Buk. 1994. — Od dr. št. 25: J. Starešinič. 593; I. 'Šukle, 595; P. Kralj. 1108. — Od dr. št. 29- M. SVbir. 2«6. _ 0-1 dr. 5t. ?3 : F. Plazzotta. 130; K. Izlakar, 782; J. Zavrl, 786. — Od dr. št. 34: Od dr. št. 10: F. Celestin, 1407. — Od dr. št..20.: V. Rehernišek, 2524: L. Gorjup, 3287. — Od dr. št. 26; J. Oljančič, 604. — Od dr. št. 29: A. Marjetich 2728; F. Tostovršnik, 3143. — Od dr. št. 30; A. Plut, 690. — Od dr. št. 31 : V. Oriksa, 1111- J. Vožnjak, 1105; J. Zupančič, 1256; S. Ilaranbasič, 3144. —Od dr. št. 39: A. Jurko, 2418. —- Od dr. št. 41: M. Muc, 1716. —- Od d'r. št. 45: M. ¡Stražnik, 3306; J. Miklaučič, 2372. — Od dr. št. 51: P. Kos, 1272. — Od dr. št. 61: F. Pavlič, 1462. — Od dr. št. 71: M. Javornik, 2298; J. Vidič, 3098. :— Od dr. št. 7.8: J. Kopač, 2303; F. Otrin, 2306. — Od dr. št. 98: A. Gašperlin, 3495. — Od dr. št. 103: F. Hrovatin, 3672; F. Lukič, 3677; F. Beketič, 3679. Umrl: Od dr. št. 14: Mihael Bence, 3547, dne 26. sept. 1912. Joe Benko, tajnik. DOPISI Waukegan, 111. Tužnim srcom naznanjam, da naš je dne 22. okt. č. g. Jakob Kalan zapustil in odšel v Willard, Wis. Obžalujemo, ko nismo dosegli, kar smo želeli, č. g. Kalanu pa iz dna srca želimo mnogo božjega blagoslova; tamošnjim Slovencem pa zagotovimo, da se bodo z g. Kalanom prav dobro sporazumeli, ker je ljubeznjiv, z vsakim prijazen in odkritosrčen poštenjak. To pa neverno če sije solnce v Willardu ravno tako, kot v Waukeganu in pri Am. Slovencu, to bo povedal g. J. Kalan sam. Sliši se od neke strani, da tudi Štrukelj odide od tod- in da dobimo A- Sojarja; zato mu kličemo: Le pridi Sojar, pridi! Samokolnica je že pripravljena, da te bomo v njej pripeljali od postaje v -župnišče in tudi pišealni “klub” ti bo piskal, da bo sam vrag vesel, tebi pa tako izkazali — čast, L. Lipovšek. Depue, 111. Prosim odstopite mi nekoliko prostora v cenj. listu Glas Svobode, katerega komaj pričakujem vsaki teden ter ga z zanimanjem prečitam, kakor je tudi vsakemu delavcu potrebno, -da čita svoj delavski list kakor je baš Glas Svobode in Proletarec. Ker pa tudi drage liste čitam rad, -se to zgodi največ iz radovednosti in to posebno sedaj, od /kar se je pričela gonja proti župniku Kalanu. — Pred nedavnim sem čital članek iz pod Sojarjevega peresa v A. S., v katerim je grozno napadal g. Kalana. Posebno ko pravi, da tisti zakramenti nič ne veljajo, katere g. Kalan deli in da so vsi brezpomembni ; -tedaj samo Sojarjevi in njegovih kolegov so O. K. Tudi sem čital, kako grozno je O. S. laputnil Toneta ¡na srce in tisto jezuitsko prisego. Toda po mojem mnenju je ta prisega prava in zakaj ? Zato ker Sojar pravi, da so tiste poroke neveljavne, katere -se vršijo po g. Kalanovih obredih. Kako mora Sojar to trditi? Ali je g. Kalan iže poročil kateri nar 'brez sodnijskega dovoljenja? Jaz mislim da ne, ker ko bi on to storil, bi že zdavnaj ričet jedel. Toda. kaj pa drugi slovenski duhovniki? Ali se morejo izkazati, da niso ra kai tace<*a stori'* 1 * * * V.' ? Poznam neke era slov. duhovnika, ki je več tacih parov poročil brez po- stavnega dovoljenja, katerega ime pa za -sedaj zamolčim, če bi pa bilo potrebno, se pa lahko dokaže. (Op. ur. Baš taki zakoni so tu v Ameriki neveljavni. Tukaj je u-stavna poroka veljavna le če se pred sodnikom izvrši; to je civilna poroka, -a prosto je pa dano se potem- cerkveno poročiti 'kjer in kako kdlor hoče. Isto je postavno vpeljano na Ogrskem in po vsej Nemčiji. Najprvo imajo postavne oblasti besedo in po tem še-le cerkev. V Avstriji je civilni zakon dopuščen, toda ne pa obligaten, a veliko se sklene tani civilnih porok. brez da bi dotičnim potem še v glavo padlo, v cerkev ¡hoditi po “veljavno sklepčnost” zakona.) Za tora j sem prepričan, da je tista jezuitska prisega “taprava”. Le-t-i “sveti” možje so za vse pripravljeni storiti; ni jim preveč nobena goljufija in sleparija. Čudno se mi vidi, da ameriške države pustijo tem zatiralcem naroda tako prostost; ni jim zadosti, da samo nevedne ljudi izkoriščajo, oni hočejo tudi državo. — Mike Omerza. Dost. ur. K. že zdavnaj ni več v Nevvburgn, O. Je s svojo svakinjo imenitno “našpilal” potem ga je pa noč vzela. Falot prvega razre-d'a! Winterquarters, Utah. Dela vs‘ke razmčre so tu po navadi. spremembe je le toliko, da včasih zmanjka pare in da piščal ne piska. Delo se sedaj težko dobi in to pa največ radi tega, ker se bližamo štrajku in naši delodajalci imajo velik strah pred vsakim novodošlecem. Zim-o imamo in snega je že toliko zamelo, da se lahko kepamo. 'Poletje nam je ostalo samo še v spominu. V O. S. sem prednedavnim čital zopet zgodbo g. Žužka in njp«-ga prijatelja g. Riehtarja. V vaši zgodbi imate nekaj prav, misliti pa si morate, da to ni samo tukaj pri nas. Morda, da najdete pač več zabave v mestih kot pa po deželi, toda toliko pa je res, da v naši ve-'iki naselbini fantje radi vriskajo in so dobre volje, pa tudi oženjenim možem ni treba -doma za peč-'o sedeti in zasledovati s kako modrostjo g. Žužek in njegov prijatelj korakala po mestnih ( !) trato-arih. Ni lepo od Vas g. Žužek, ako va5 uri'a tel j kupujejo od m?ne doma izdelana vina, me gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim rojakom in gostilni čarjem priporočam za obila naročila. MRS. FRANCIS TAUSCHE 6121 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO 1 8 2 6 4 7 9 5 ZASTONJ $15 -Kedar kupujete uro, kupite samo najboljšo — in ognite .se tru-blu. Mi prodajamo najfin-eje ure na svetu za polovično ceno. Elgin in Waltham ure so najboljšega dela. Da razglasimo našo firmo, smo sklenili, da pomoremo vsakemu, ki reši zastavico, priti do take svetovno znane ure. Poskusite iu dobite nagrado! Razvrstete številke tako da bo 15 prišlo po dolgem, pokriž in počez in pošljite nam rešitev. Če bo rešitev pravilna, vam pošljemo ček za $15, kateri je dober pri nakupu- za naše Elgin- in Waltham ure. Poslali Vam bomo zastonj naš katalog, iz -katerega si lahko izberete kar hočete. Pišite takoj in pridenite znamke za odgovor. CORONA COMMERCIAL CO., 443 E. 16. St. Dept. 81, New York. < -‘y Kako je z vašimi zobmi^ : r-r-TT-t-r IIHIIMIIIIIIMHIMIIHIHIII1 ¡mi • ► Ako imat* iste v slabem stonju, ne odlašajte, dajte se i.dravili takoj, kajti pozneje utegne imeti to slabe posledice za vaše zdravje kalor tudi za vaš žep Pomagal sem že v sto in sto slučajil tukajšr-am Slovencem očemur se lahko pr> pričate po svojih r. ja ib. Vsako orodje v mojem uradu, ki gre o vaša usta je čis'o in r »-kuhano s «Jek-u-ičnim aparatom. Zob» derem nrt« b l»čin. Poračutnerr delovanju sem si pridobil »vmpati e tukajšnih Slovencev. Drugi zobozdravniki zlorabj»jo mojo pril jub1 euust m.d Slovenci s tem, da a* varajo, da smo v nompaniji. Ne da jte se presler iti, ampak pridite naravnos v moj urad, kjer ima e n j ral j 4o slovensko žensko postr» žbo. DR. A. A. KALBFLEISCH WHITE CROSS ZotíbZPIUI MK *426 ST. Clair Ave. CLEVELAND, fH!0. w » r1.* w V T T T Compagnie Générale Transatlantique h New York ▼ Avstrijo ćez Havre Basel. potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družb«, snažne postelje, vino in razna mam. jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New York Cit> HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S France nov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v lil. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rocharobeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavni iatoo ua 19 State St., Nev Y irk. M4URIC8 W. KOZMIRSK.I» glavni zastopnik aa aapaiu, 13 9 N. Bearbdra St. Chicago, IU j « Glas Svobode The Voice of Liberty> weekly r’ablisheđ b> M V. KONDA ca. LO. 1809-1813 Loomis Street ^-icago, Illinois. -.ubscription $2. 00 per year. ' dv^rlUe.raents on agreement Prvi svobodomiselni Ust za slovenski narod v Ameriki. ____________________ •©las Svobode’ izhaja vsaki petek -------------- in velja ---------------- IA AMERIKO: Za celo leto.......... ta pol leta........... .»2.00 .»1.00 sa zadovoljno s takim programom, osobito s prvo točko. Toda vsakte-ri zna, da mezde niso v zadnjem času korakale enakomerno s kvi-ško idočo ceno živil in da so silno veliki del dela v tej deželi storili prav slabo plačeni priselniki. — ‘’"Visoke” mezde dobi samo razmeroma malo število delavcev v Ameriki. Kar zadene deleža pri dobičku podjetja — če bi to resno posta lo, tedaj bi bilo prebod od kapi-»A EVROPO: i talističnega k socialističnemu si- ri? poi°leta!.'.'.V.'.'.'.'.' .'• ■»i.2s stamu — je do sedaj teh par vele podjetnikov, ki so to vpeljali, vedno gledalo, da so ročaj v svoji ro ki obdržali. Pri tem se zamore zopet pridobiti neko število od male množice dobro plač enih oseb, toda nikakor ne delavsko maso, kateri se zamore tako malo v tej deželi kot v Evropi zabraniti, da ne bi zahtevala ves svoj delavni dobiček. (Advertisement.) BREZPRAVNI INOZEMCI. WILSON NE BO PREMAGAN, AKO VOLITE ZA ROOSEVELTA. Naslov za dopise in poSiljatve jk GLAS SVOBODE 1S09-I8I3 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik la nam natančno naznanijo poleg Novega tud ivARi naslov. Ml PRENAREDBENI PREDLOGI. Neki gospod Arthur Williams, vodja velikega električnega podjetja, je ameriški socialni reformar, kakoranih je sedaj mnogo. On ne nastopa kot teoretikar, marveč se Sklicuje ua svoje praktične izkušnje. Pred v sem on dokazuje, da ‘‘socialni nemir” se ne omeji samo na eno deželo, temveč je splošen. Vseého, kakšno ustavo ali kako vlado ima katerasibodi dežela, vseeno, če so iplačene nižje ali višje mjezde, nezadovoljnost je tu in vednjo raste. Splošne prikazni bi morale imeti splošne vzroke. Kot takejWilliams v prvi vrsti označuje razliko delavskih razredov današnjega dne s časom pred dvema rodovoma. Izpodrivanje ročnega dela : po strojnem delu ni samo vzelo vso zanimanje delavca, marveč .je tudi minula prejšnja privrženost k delodajalcu. In ker današnji podjetniki mislijo, da njih dobiček narašča le vsled najbolj znižane mezde, degradirajo delavce vedno bolj k nesamostojnim in brez veseljnim strojnim privez-kom, To bi se znalo nadaljevati dolgo časa, ko ne bi temu nasproti stopila opasna okolnost. In to je silno narastla duševna izobrazba delavskega razreda, ki popolnoma izključuje, da bi se delavci še dolgo dali izkoriščati kot ne' ma delavška žival. Temeljna misel gospoda Willi-amsa je ta, da bi se odnošaji med kapitalom in delom zopet sprijaznili, toda brez da bi se odpravilo strojbo delo. Do sedaj je samo kapital imel dobiček od dobrih prometnih časov, med tem ko je dela. vec baš komaj izhajal. Ta vedna nedeležnost je ,pa ravno nevarnost, ker delavci z ozirom na njih število so v položaju razdejati, ne samo industrielno, marveč vso družabno organizacijo. Da se te mu izogne, bi se morali kapitalisti privaditi misli in izvesti štiri reforme in sicer: Prvič: Visoke mezde ali plače. Nič ni bolj narobe ali naopak, kot mnenje, da so skrajno nizke mezde koristne za kako podjetje. Visoke mezde plačajo najbolje za podjetnika. Toda visoke mezde naj bodo le del od tega, kar delavec ima zahtevati. K temu bi moralo priti. Drugič: Zavarovanje proti nezgodam, in sicer izključno na stroške podjetnika. Šest mesecev bi moral vsak ponesrečeni dobiti izplačano polno mezdo in po šestih mesecih polovico mezde do o-krevanja. Pri nezgodi s smrtnim izidom imela bi dobiti vdova isto plačo do njene morabitne zopetne možitve. Tretjič: Letna renta za vse moške delaivce v starosti 65 in žen ske-dielavke v starosti 60 let po desetletnem nepreglednem poslovanju v istem podjetju. Tudi ta starostna renta ima biti plačena edino od podjetnika. Četrtič: Delež na podjetnem dobičku. Na to poslednjo reformo Williams polaga poglavitnost. De. lež bi moral biti talko obilno odmerjen, da bi se delavec dejansko počutil kot podjetni sodeležnik in bi zastavil vse svoje moči v prilog podjetja. Delež ni za izplačati v gotovini, marveč v obrestonosnem papirju podjetja, v katerem je delavec vposlen. Nočemo zanikati, da ne bi bilo ameriško delavstvo, od katerega so gg. Gompers in tovariši odvračali vse radikalne ideje, precej ča. Z ozirom na izvestje ljudskega štetja mesta New York, je k večjem polovica moških priseljnikov v starosti nad 21 let državljanov Zdr. držav. Novejše poročilo, ki zadeva vso deželo, konstatira, da jih je samo 45 odstotkov. Štetje iz leta 1910 ugotovlja, da se nahaja v Zdr. državah 6,646,817 inozemstvu rojenih moških oseb starosti nad 21 let. Od teb je naturaliziranih samo 3,034,117. Ta pojav ¡kot v New Yorku, je .po vsej deželi: Nemci in drugi severni Evropejci, kot Skandinavci in Finci, se dajo v veliko večjem obsegu naturalizirati kot pa južni Evropejci. Bilo je štetih 1,278,678 iz Nemčije priseljenih moških, od katerih je 69.5 odstotkov dobile a-meriško državljanstvo. Temu nasproti pride na 737,160 iz Rusije došle moške samo približno 25 odstotkov podržavljenih in od 712,-827 Italijanov pa celo samo 17.7 odstotkov. Ogri in drugi Slovani stoje približno v sredini. Večja naturalizacija med Nemci se deloma s tem razjasni, ko povprečno tvorijo starejše priseljevanje, mia vsaki način pa tudi s tem, ko mislijo stalno tu ostati, med tem Iko se Slovani in Lahi večinoma zopet domu povrnejo. Temu nasproti je presenetljiva silno mala naturalizacija Židov iz Rusije. Iz tega se tudi razjasnjuje n. pr. protislovje med silnim po-setom socialističnih zborovanj in pa neznatnost socialističnih glaso vanj v njih distriktih: oni namreč nimajo volilne pravice. Ne popolno šest odstotkov pri selnikov pride na jug, med tem ko pride 88 odstotkov v severoizhod in kakih 12 odstotkov v zapad. — Nad 3*/2 milijonov jih nima volil ne pravice in malone so vsi dnin ski dtelavci, To je silno tehten faktor v politično Škodo delav stva, kakoršen se v takem obsegu ne nahaja v nobeni drugi deželi vsega sveta. Vse bi drugače izgledalo, ko bi moglo teh S1/? milijonov oddati svoje glasove, kajti velik del njih so socialisti. Se ve da, da en del služi tudi' reakcionarnemu, to je nazadnjaškemu strmi j en ju, kakor so to pokazali Polaki v Milwaukee in kažejo naši ožji rojaki Slovenci po vsej Arne riki, ki glasujejo kot cerkveno o-rodje na škodo svobodomiselcev in socializma; toda to je le manjši na. Pri sedanjem ogromnem priseljevanju mora konečno tako priti da se odstotni posta vek delavstva, ki nima volilne pravice vedno množi, tedaj tudi težkoee delavskega razreda povzdigniti se k politični veljavi takisto naraščajo. Pri vsem tem pa niti misliti ni n a kakšno olajšavo o naturaliza-cijskem postopanju, popred pa nasprotno. Kapitalisti hočejo imeti ‘‘roke”, ne pa volilce ; in k njim se pridružuje nek poseben ameri-ško-protestantovski močen vpliv, ki voha nevarnost v silni naturalizaciji katoličanov; tudi sodelju-jejo antisimitični vplivi. Iz vsega tega je razvidno, da moramo iz obstoječih razmer najboljše narediti, koiikor je možno In v tem oziru se mora reči, da Slovencem ali sploh Slovanom se ni potreba bati stopiti pred naturalizaeijsko sodišče; slučaji da bi bil' kateri zavrnjen, so silno redki. Kdor zna le v nekoliko razumljivi angleščini odgovoriti na par lahkih vprašanj, že pride skozi. Zatoraj naj bi se vsaki potrudil za pridobitev ameriškega državljanstva, samo če so za to predležoei postavni pogoji. (Adivertisement) Informacija o sedanjem položaju predsedniškega kontesta nezmotljivo kaže na pojemajočo imoč Wilsonove kandidature. Po deželi ni akoro nobenega sentimenta za demokratičnega kandidata. Obrtniki kažejo Wilsonu hrbet radi njegove proste obrti. Misel uhaja na krizo z leta 1893 do 1897, ko so demokrati skušali napraviti iz varstvenega tarifa prosto obrt. Ti obrtniki hočejo, da ostane Taftova prosperiteta še naprej. Tudi delavci kažejo hrbte Wil nu. Oni si nikakor ne žele, da bi prosta obrt zaprla vrata delavnicam. Tudi delavec se spominja krize iz leta 1893 do 1897. Nikakor si ne želijo, da bi bilo zopet 3,000,000 delaveav ali morda celo več na cesti, brez zaslužka. Vsak Amerikanec, ki mu leži na sren dobrobit dežele, kaže hrbet Wilsonu. Misleči sloji so sedaj dodobra prepričani o nevarnosti in zato ne marajo Wilsona. Ni pa še dovolj, da kažete hrbet Wilsonu ¡ker s tem še ne bo rešena dežela. Najvažnejše je katerega kandidata si zberete. Pri letošnjih volitvah Debs ne bo zvoljen, vendar glasovi se bodo šteli in moč stranke se bo pokazala. Roosevelt ne more biti zvoljen in to tudi sam ne pričakuje. On kandidira edino za to, da se ima ščuje nad republikansko stranko,-ker ga si ista postavila v tretjič za svojega kandidata. Roosevelt je sebičnež. Ena stvar pa je sedaj na jasnem in prav gotova. Wilson ne bo premagan, če volite Roosevelta Edino Taft lahko premaga Wilsona. Občno mnenje je, da Taft bo zmagal, če prav mu bo Roosevelt odnesel nekaj glasov. Roosevelt preži tudi na socijalistične glasove. Danes skoro vse čutstvuje republikanskim kandidatom in to je dobro znamenje pred volitva mi. Da pa naši rojaki-državljani ne bodo šli na ledi Wilsonu in Roo seveltu, hočemo pojasniti njun manever. V svojih govorih Wilson “šla ta” Roosevelta in Roosevelt pa daje vso svojo pozornost Wilsonu To je dogovorjen načrt med tema dvema, da ne spregovorita imena Taft ali Debs pod nebenim pogo jem, talko da bo ljudstvo mislilo da sta edino ona dva kandidata S tem početjem mislita zaslepiti ljudstvo. Ljudstvo pa ni neumno in zato se ne bo dalo na tak jed nostaven način premotiti. Prepri Čarni smo, da bo Taft premagal o ba Wilsona in Roosevelta. Ne re' čemo, da Debs ne bi dobil več gla sov kot Roosevelt. Ljudstvo se še dobro spominja Rooseveltove vlade, ki je deželo pahnila v industrijelno krizo z le ta 1907. Dokler ne bo socijalni preobrat tako velik, da bo delavstvo vsta nu vladati, do takrat pa bo vsak volil za tisto vlado, ki obl j ubij. najboljše čase in delavske razme-Pri letošnjih predsedniških volit vab se ne gre toliiko za stranko kot se gre za položaj. Elđino eno vprašanje ostane, a li hočete da ostane “protection’ tarif” in gotovo delo za ameriške ga delavca, ali hočete ‘free trade in brezposelnost. Taft stoji na strani protection tarifa, če volite za Roosevelta tedaj pomagate “free tradarju” Wilsonu. Naši rojaki državljani in vsi tujezemstvu rojene ameriški dr žavljani pa imajo še drugi zelo o pravičen vzrok, da volijo proti Wilsonu in popolnoma ignorirajo Roosevelta, ki je imenoval delavca ‘f nezaželjenega državljana’ ’. Rojaki pazite koga volite in za kaj volite! Advertisement pošljemo popolnoma brezplačno in | i plačamo tudi poštnino. Z današnjo izdajo smo začeli priobčevati zanimiv roman: Od pluga do krone. Ta podlistek bo izhajal najmanj tričetrt leta. Prepriča;', i smo, da bodo naši čitatelji povsem zadovoljni s tem romanom, da se jim bo domača poljudna pisava pisatelja tako priljubila, da bodo komaj čakali naslednje izdaje lista. Če zadovoljimo naše itatelje, si obdržimo naročnike, o vemo in po tem se ravnamo, ne oziraje se na naš trud, da bar najbolj izbrano čtivo prinašamo v našem listu. Čitatelji so naši sodniki. Pravičen sodnik, pravično sodi. Če ste pravični tedaj nas sodite in po sodbi, ako Vam je pisava v listu po volji, izročite ta list svojemu prijatelju, iki še ni naročen na Glas Svobode. Tudi on naj čita in sodi našo pisavo. Če se z nami strinja se bo na list takoj naročil in zahteval Ida mu brezplačno pošljemo “knjigo Krvava noč v Ljubljani. ’ ’ Z mesecem oktobrom je mnogim potekla naročnina in upamo, da se dotični stari naročniki zopet naroee na list in da so pravični tudi v tem oziru. (Advertisement.) UPRAVNIŠKI PREDAL. Par tednov nazaj smo v kratki notici omenili, da pošljemo pošt nine prosto in brezplačno knjigo “Krvava noč v Ljubljani” vsake mu novemu naročniku na Glas Svobode, ki se sam od sebe naroči V tem času smo prejeli 63 novih naročnikov, ki so poslali celoletno naročnino ($2.00) in zahtevali to znamenito knjigo. V zalogi ima imo še nekaj -sto teb knjig in ka kor se vidi bodo kmalu pošle, toraj ne odlašajte, temveč pošljite danes celoletno btevg to krj se naročnino m za to. Knjigo Vam & Schaittnerj.vt otltlt to lajtcljšel Ste se že pripravili za zimsko obleko? Naša zaloga najboljša iti največje na Blue Island Avetiue. Obleke in suknje od $7.C O do $ 35.00 Popolna zaloga spodnjih zimskih obit k, srajc, klobukov, kap itd. * - - 1828-30 BLUE ISLAND AVE. .Je V SLOV. SIROTIŠNICA. Prostovoljni nabiralec Jos. Puš-nar. Darovalci: po $1.00: J. Fush-nar, V. Batič, A. Gerbajs. N. Du-gar, F. Makarovič, F. Lovišček, I-anka Tisovec, L. Fan, J. Kos; M. Stonich $1.50; J. Juh, 50e. — Sbupaj $11.00. — Gorenja pola je pomotoma izostala, da ni bila priobčena. POZIV! Tem potom se pirosi, vse Slovence in Slovenke v okolici Gilbert-a, da se udeležijo splošne seje, katera se bo vršila v nedeljo 3. nov. ob 2 uri popoldne, v Anton Inti-harjevi dvorani, ker se bode razpravljalo v prid k ustanovitvi Slov. Sirotišnice. Vas vabijo Udje društva št. 82 S. S. P. Z. v Gilbertu, Minn. POZOR! Društvo št. 61 S. S. P. Z. v Barberton, O., bode zborovalo od sedaj mnaprej >prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldan v John Debevčevi dvorani na Wooster Ave., West Barberton, št. 809. Za prihodnjo sejo se vljudno vabijo vsi elani, da se udeležijo polnoštevilno, ker imamo nekaj važnih to-ček na programu; kakor tudi stari blagajnik je odstopil iz društva, moramo si novega voliti. Toraj dne 3. novembra vsi na sejo! S sobratskim pozdravom Fr. Levstek, tajnik. Kaj vpraša zdravnik. Zdravnik vselej pogleda jezik, in Vas vpraša, kdaj so se Vam zadnjič čreva izpraznila. Zabasa ne čreva in nečisti jezik kažejo, da niso jetra v redu. Ako se Vam ne izpraznejo čreva vsaki dan, je gotovost, da rabite Severove Jetrne kroglice (Several Liver Pills). Te ne samo odpravijo znake, am pak tudi vzrok. Naprodaj so v lekarnah. Cena 25 centov. Pristne so v zavitku, ki nosi nadpis W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Towa. (Advertisement.) Mir po dnevu in pokojno spanje po noči je pridobitev teh. ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, neuralgiji in lumbago Dr. Richterjevim “Pain Expeller”. Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajšilo ? Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom. (Advertisement.) BROŠURA “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU” je izšla v založbi “GLAS SVOBODE” in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej. ANGLEŠČINA. Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecCv. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA. 1380 E, 40. St. Cleveland, O. Največja in najstareja lekarna v Chica£i C. G. FOUČEK Lekarnar 25 let 1801 Center ave. vogal 18. cesta Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki In njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C. G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodba, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnile do nas z zaupanjem. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc* KDOR HOČE DELA | naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: O1 “Veliki Slo vensko-Angleški Tolmač” 8 da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — S učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in angl.Hslov. slovar. Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 421 strani) stane $2 — in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y. Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik. § O g gooooooooooooooooooooifDooooooooooooooooooooa o- o o o a o o o o o o o o o NAJVECJA slovanska TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA ^.2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TELJCANAL 448 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. Dajte zdelati svoje tiskovine pri SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne Delo solidno “ 4PDAVPni MACT” edini češki, unijski dnevnik stane ioc. na teden. SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA Druga vrata zapadno od postaje. Agent za Sehiltz Milwaukee Fa- mous pivo. WITT, ILL. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač, 82—84 Fisk 8t. Tel. Canal 1406 Slovenci, podpirajte “Glas Svobode” z inseriranjem ! Slovensko Delavsko Podporno in Peazijsko <&žt) Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 tnkorp. 15. marca 1910. MADISON, Jt*Ei\NSYLVAIMA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Coliumbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 236, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRIČU, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTU, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHAN LESKE, predsednik, Box 04. Breezy Hill Sta., Kans. ALBERT ŠVAJGAR, II., Box 146, Imvingston, 111. JOHANN GOMILA, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJiZ ŽAGAR, Hermine, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje» da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. KRŠČANSTVO. A. H. Skubic. XI. JEZUITSKA PRISEGA IN ZGODOVINA. Chioaški župnik g. Anton Soj ar, je zagnal velikanski ‘krik v svojem glasilu glede jezuitske prisege, katero smo nedavno tega priobčili na tem mestu. Ker g. župnik sam ni vedel, če je resnica, kar mi pišemo, ker ¡menda vsi njegovi ož. ji prijatelji, gg. slovenski župniki in kaplani niso vedeli, se je zatekel k nekemu jezuitu na 12. cesti v Chieagi. Tam je zvedel resnico (?) in nam v svojem glasilu po-! vedal, da lažemo ikot smo dolgi in široki in da če dokažemo, da je resnica, kar smo pisali o jezuitski prisegi, nam bodo jezuiti dali njihovo velikansko premoženje, ki ga imajo na 12. cesti, da ga porabimo za slovensko sirotišnico. Pri tem se je g. Sojar tudi izrazil, da nam ne bo treba “petljati” za slov. sirotišnico. Na to sirno g. Sojarju povedali svoje mnenje glede našega stališča in tudi glede jezuitskega premoženja in njihove obljube. Vseeno pa moramo omeniti, da g. Sojar še ni dlokazal, da smo pisali laž. In da ne bodo nekateri mislili, da ima g. Sojar prav, prinesemo danes nekaj zgodovinskih podatkov tičočih se jezuitske prisege. Če bo g. Sojar z fakti spod-bil te zgodovinske podatke, potem pripoznamo, da je res zelo študiran mož in vreden waukeganske fare in mu plačamo nagrado. Naš čudež nad satansko zlobnostjo korupirane rimsko katoliške cerkve mora prenehati, ko u-videvamo, da papež in jezuiti lahko na migljaj premene tisto, Ikar je po naših skromnih “odpadniških” idejah, zgleda! o enkrat pregrešno v vrlino, vredno krone glorije. Ni se nam treba toraj čuditi, če bi kak jezuit nastopil in rekel: “Prisegam itd., da je tista prisega, ki jo je natisnil Glas Svobode neresnična, mi jezuiti storimo sledečo prisego.” Potem pa pove kako iz trte izvito prisego. Jezuitsko geslo je: Sredstva posvečujejo namen ! In pri tem ostanemo. * V teku trideset letnega vladanja angleške kraljice Elizabete so jezuiti neprestano in neprenehoma razburjali angleški narod, delali zarote in hoteli vprizoriti ne samo enkrat takozvano meščansko vojsko. Papež Pij IV. je dal dispenzacije mnogim Frančiškanom, Dominikancem in Jezuitom, da pridigujejo lažnive nauke med angleškimi protestanti, s pripombo, da bi menihi poročajo v Rim vsak mesec o svojem delovanju in vspehu pri sejanju poganstva in mlačnosti med protestanti. Namen teh mnihov je bil najprej na jezuitski način zasejati razpor med protestanti, jih razcepiti, njihovo moč razbiti in jih potem pridobiti za Rim. Ker pa se je papež bal, da se mu ne bi ti mnihi odtujili in pristopili v resnici v protestantov. sko vero, je imel papež posebne skrivne ovaduhe, ki so pazili na te farizejske mnihe, ki so se havad- nemu, protestantovskemu ljudstvu kazali za goreče protestante in ti ovaduhi s>o pošiljali svoja poročila naravnost v Rim. iParsons in Campion sta bila prva jezuita, ki sta vdrla na Angleško zemljo in ki ¡sta pod pretvezo obiska in duševne tolažbe rimskim vernikom, hujskala te vernike, da se dvignejo in preženejo taikratno kraljevsko rodbino iz dežele. 0-'blasti so kmalu prišle na sled misiji teh dveh jezuitov. Bila sta a-retirana in v mesecu decembru leta 1581 končala na vislicah. (Op. st. Angleška bo mogla še veliko vislic zgraditi, predno se reši vsih jezuitov). Vladi se je na to zdelo potrebno, da prepove svojim podanikom, da ne smejo pustiti nobenemu jezuitu prenočiti pod njihovo streho in jih tudi ne sprejemati kot goste, ali kakorkoli. Državni 'zbor je sklenil, da tisti, ki ve zanj in ni naznanil papeževega duhovna ali jezuita v tetku štirih dni, bo zaprt. Zgodovinar Stry.pe pravi, da je kraljica leta 1563 poslala E. Den-numa, da opazuje sovražnika. Dala mu je veliko denarja seboj in z denarnimi sredstvi — rimskim bogom, ki ima v Rimiu in pri rim. kat. duhovščini največjo veljavo in je pri njih edini vsegamogočni —se mu je posrečilo priti do *lo važnih stvari. Zvedel je, da se je odločil papež Pij podeliti angleško krono tistemu princu, ki premaga Anglijo. Sledeči načrt je bil sprejet največ na pritisk jezuitov: “Prvič; Ponuditi kraljici, da se potrdi angleška liturgiku z nekaterimi popravki, katere odobri Rim; če pa v to ne privoli, potem pa bodlo osramotili angleško litur-giko na vse načine, še tako podle. “Drugič: Dati dovoljenje ali dispenzacijo vsakemu rimskemu redu, da pridiguje, govori ali piše proti angleški cerkvi, da bo odurna; nadalje se smejo redovniki hliniti, da so člani angleške cer-ikve, ne da bi se jih oviralo ali cen-ziralo pri ali radi njihovega početja; da isti četrtletno poročajo o svojih uspehih in drugem kardinalom, nadškofom, škofom, opatom ali mnihom. Svoja imena si naj predelajo, da se jih ne spozna in razkrinka (Glaj jezuitsko prisego, odstavek, ki pravi, da bode prevzel tudi drugo vero, ako bo potrebno). “Tretjič: Da se prepreči, da ne bi kateri teh za (hlinstvo) pooblaščenih oseb, vsled podkupa ali česarkoli, papežu hrbet pokazal, se naj postavijo čez nje pazniki, ki naj Rimu poročajo o delovanju teh hinavcev. (Celo papež se ne zanese na svoje služabnike, ker dobro ve, kako zviti so jezuiti.) “Četrtič: Y ¡slučaju, da bi kateri hipokritičnih angleških pro-testantovskih ministrov (duhovnov) simuliral one rimsko katoliške pooblaščene asimilante se naj ž njim “rižpolaga”. Škof v M en L je odgovoril, da ravno to je cilj, (katerega so si začrtali; da več si ne želijo, kot da se ločijo od angleških nevernikov in da če se jim posreči napraviti razkol v angleški cerkvi, tedaj bo imela angleška cerkev toliko manj pristašev in rimska cerkev pa toliko manj sovražnikov, ikedar pride do odločilnega. momenta. ‘Petič: Pomiloščenje za tistega, ki umori kraljico, ali tistemu ku-hu, pivovarju, peku natakarju, zdravniku, groceristu, ranocelni ku ali kateregakoli poklica, ki bi jo spota spravil in popolno odvezo grehov dedičem dotičnikove rodbine, Ikakor tudi večno amnestijo njim na veke vekov. , ‘“Šestič: Za večjo gotovost lojalnosti in inteligence Rimskemu papežu so bila dana dovoljenja za opustitev krsta, porok in mnogo drugih obredov angleške cerkve samo da bi prišli v urade, cerkvene, vojaške ali civilne, storiti take prisege, kakor se bi od njih zahtevalo, ¡s pripombo, da se iste store z rezervacijo, da dotična oseba-siuži rimski materi cerkvi, kedar-koli nanese priložnost. (S tem je dovolj povedano, da je jezuitom dovoljeno storiti vsako prisego, samo da dosežejo svoj namen. Pripomnimo naj, da jezuitska prisega v Canadi je jako okrajšanega besedila, pomen pa ima isti kakor ona, ki smo jo priobčili v G. S.) In v tem oziru je cerkveni zbor sklenil, da to ni greh, ampak prav zaslužen čin in da kedar se to zgodi v prid Rima je dotični odvezan od prisege. (Vprašamo vas, kake vrednosti je tedaj ona g. Sojarje-va trditev, kakor tudi onega jezuita iz 12. ceste, ko pravita da ona prisega, katero smo mi natisnili, ni pravilna?!) “Sedmič: Pristaši Rima morajo vedno biti na razpolago materi cerkvi in pripravljeni za vsak slučaj ter tudi po svojih ¡močeh gmotno pomagati rimski cerkvi. “Osmič: Rimske stranke naj skušajo dobiti katoliškega princa za snubca (kraljice. ‘“Stic: Izobčenje in večno prokletstvo naj pade na družine in potomstvo vseh vernikov matere cerkve, ki ne .bodlo pospeševali in pomagali z denarnimi sredstvi ali drugače, da pride Marija, kraljica Škotska ali njeni potomci do angleške krone. “Desetič: Vsak rimokatoličanv mejah Angleške in Irs/ke mora dajati doneske tistim rimskim škofom: in župnikom, ki so bili privatno ali bodo poslani in plačati vse cerkvene dolžnosti in to ogibom izobčenja za nje in potomstvo. “Enajstič: Zatajiti rimsko vero in priseči na nevero na Angleškem ali kjerkoli, ne da bi bilo to dejanje greh, če obdolženi položi teko prisego v namen, da koristi rimski veri.” (Ali niso to skoro i-ste besede, ki jih najdete v jezuitski prisegi?) Gornje točke so zgodovinski podatki, skrbno shranjeni na Angleškem. Mnogo rimskega duhovništva, ki so imeli cerkvene dohodke ob času kronanja kraljice Elizabete, so bili pripadniki reformirane angleške cerkve samo navidezno. — Kazali so se, da so pobožnejši od drugih ljudi in da jim je največ za dušno zveličanje ljudstva. V začetku so se branili nositi talar in v par letih so postali še bolj nesramni, (ko so videli, da se hlinstvo izplača. Kazali so veliko gorečnost za sčiščenje cerkve in njihova zaobljuba je bila, tako so rekli, da isto napravijo še bolj čisto. In zaradi tega so jih nazivljali Puritance (Pure — čist). Ti Puritanci pa niso bili nikdo ¡drugi kot zakrinkani jezuiti, kateri so, uvidevajoč, da vsak poskus privleči angleško cerkev nazaj Ik Rimu je brezuspešen, skušali napraviti razkol v ¡angleški cerkvi in veri pa primešati paganstvo. (Ravno te taktike se poslužujejo sedaj v Amieriki.) Namesto, da bi vlekli svoje zapeljane ovčice k papežu, so se v javnosti kazali zelo goreči in odločno sovražni papežu. Grmeli so proti latinski maši, kateri so prav po farizejsko primerjali angleško liturgijo. Svojim vernikom so na-tvezali, da molitvenik je isto kot so mašne knjižice in da bi svoje poslušalce še bolj vneli proti liturgiji, so začeli moliti “extempore”, klicujoč svoje farizejske govore ali pridige “srčne vsklike”. Sploh lotili so se takovih početij, ki so nevednemu ljudstvu najbolj ugajala. Ti Puritanci so znašli frazo: tender consciences, katera je bila od tistega časa naprej vedno pripraven izgovor za zanemarjanje dolžnosti in vse trdosrčnosti in hudobiji. Prvi papist (papežev podložnik) z nežno vestjo (tender conscience), ki je začel takozvane “ekstempore” molitve je bil Faithful Commine, dominikanski minili, ki se je hlinil, da je eden najbolj gorečih protestantov. Kot govornik je bil zelo popularen. — Noben drugovernik v zgodovini ni toliko z jezikom osuval rimskega papeža, kot ravno ta hinavski puritan. In noben drugo vere še ni talko bombastično trdil o svoji nežnosrčnosti. Nad njegovo čistostjo so začeli dvomiti in so kmalu prišli na sled kak nečistnik in nežnosrčnež je ta zviti dominikanec. John Clarkson, Nicholas Draper in Mary Dean so pod prisego izpovedali pred kraljico in dvornimi svetniki, “da imenovani Commine ni zvest Protestant, ampak krivičen hinavec, sejalec razpora in upora med Njemu Veličanstvu lojalnimi podložniki.” Na podlagi te izpovedi je bil Commine aretiran; nadškof Panker je vodil preiskavo in zasliševanje v prisotnosti kraljice same in njenih dvornih svetnikov. V svojih odgovorih je trdil, da je bil “‘a preacher of the Gospel” (učitelj evangelija), da je “molil v duhu”, da si je prizadeval napraviti cerkev čistejšo in da je dajal in nosil Kristusovo telo vsim, ki imajo nežno vest. Položil je poroštvo za zopetno zaslišanje, toda zdelo se ¡mu je pri-pravnejše zapustiti angleško kraljestvo in podati se v Rim, kjer so ga zaprli kot hinavca — goljufa, in ko je namignil, da ima nekaj važnega za sporočiti, je papež ponj poslal in mu predbacival, da je on, Commine, na Angleškem grmel proti »jem in rimski cerkvi. Commine je potrdil istinitost obtožbe; pripoznal je, da je res rohnel proti papeAi in cerkvi, toda iz druzega stališča, ne pa kot se ga je obtožilo. “Spovem”, je rekel, “da sti moji ustni zgovarjali besede, katere niso prišle iz mojega srca, toda vaša Svetost ne pomisli, da sem ravno jaz za cerkev storil velikanske usluge, ne glede na to, da sem jo navidezno bičal in rohnel proti njenemu vladarju.” In papež mu je odgovoril: Kako v imenu Jezusa, Marije in vseh svetnikov si to mogel tako izpeljati?” “Gospod,” pravi Commine, “predigoval sem proti upe-ljanim formam molitve in imenoval sem angleške molitve angleško mašo, pregovoril sem mnoge, da so molili v duhu in ekstempore in to je toliko vplivalo na ljudstvo, da se zgraža nad anglikansko cerkvijo in kar sem jaz govoril o njihovi maši, bo ostalo večno poleno in ovira angleški cerkvi pri njenem razvoju.” Papež ga je nato potrkal na ramo in mu dal dva tisoč zlatov nagrade za njegovo dobro opravilo. Gospod Sojar, kako se to strinja z jezuitsko prisego?! Provincijal jezuitov je poslal leta 1585 na Angleško nekega Gameta, kateri je tam živel pod krinko več izmišljenih imen. Namen tega jezuita je bil pripraviti vse papiste in puritance za nepremagljivo “Armado”, nasilno vdrenje v Anglijo, za katere načrt so delali jezuiti in katerega je odobril sam papež. Ves čas kraljevanja Elizabete, posebno pa od takrat, ko je prišel na angleška tla jezuit Garnet so jezuiti delali razne zarote. (Take politične zarote se dandanes delajo v Washingtonu.) Neki Parry je izpovedal na vislicah, da je bil najet od jezuitov, da umori kraljico. Parry-a pa so jezuiti spovedali, ¡mu dali odvezo, zakrament sv. rešnjega telesa itd. Kdo je umoril predsednika Lincolna ? Ker se je tolikokrat! poskusilo vzeti kraljici Elizabeti življenje, je ista izdala proklamacijo leta 1591. v kateri, potem, ko dokazuje o vsih zarotah od strani papeža in španskega kralja proti njej, pristavlja: “Da, imam brez vsakega dvoma natančne in gotove informacije, da so jezuitske višje šole gnezda in Skrivališča upornikov; da so jezuiti podpihovalci in da so oni duša tistih ¡armad, ki sta jih papež in španski kralj nabrala proti Angleški ter da je vse te dokaze dobila od jezuitov samih, katere je aretirala.” Ta kraljičin razglas je zadel v pravo sršenovo gnezdo. Jezuiti so od tistega časa naprej s toliko večjo odločnostjo stregli po njenem življenju. Skušali so na razne načine spraviti jo spota. Ti jezuiti so bili tako pređirzni in tako vstrajni pri svojih načrtih, ! da so se rimski podaniki pritožili nad jezuiti v poslanici, poslani naravnost na pepeža. Tista poslanica govori: Jezuiti so (krivi vsega zla; noben rimokatoličan ni bil ¡preganjan pred njihovim prihodom od strani vlade ... od tistega časa, ko se je politični pohlep zagnezdil v njihove duše, postavili ¡so cene na kronane glave in kraljevine ...” Predno je angleški kralj James vladal eno leto so jezuiti skrivoma storili pet poskusov, da ga u-more. Gospod 'Sojar, ali ste čitali v angleški zgodovini ali pa zgodovini jezuitov o oni zgodovinsko znani zaroti, zvani: Gunpowder ; Plot? Kaj ne, jezuitom se zarota! ni ponesla, kralj se je rešil na ču-l dovit način, jezuiti pa so farizejsko zavijali oči . . .?! Kralj James je imel strah pred jezuiti in zato ja odredil prisego na zvestobo, v kateri se ni taiknil nobenega verskega nauka in v kateri je pustil vsakemu prosto vest. Ista je zavzemala častno izjavo zvestobe državi in odpoved vsaki tuji posvetni in cerkveni oblasti. Ta prisega je bila grčevo poleno za jezuite; so jo denuncirali in njihovi verniki so jim slepo sledili. Papež Pavel V. je prepovedal vernikom položiti to prisego proti ogibu pogube. Isto je storil Ino-cent X. Papež Urban VIII. pa je zahteval od angleških vernikov, cl-'a naj ra.jše dajo življenje, kot prisežejo na zvestobo angleški (kroni, vsled katere bi Rim zgubil žezlo . . Ker pa Rim in jezuiti le niso mogli zmagati nad angleško vlado in cerkvijo, so se konečno morali podiati. In od tistega časa se prisega, ki je merodajna za Anglijo in vsa njena posestva glasi in sicer poglavje IV.: “I do hereby disclaim:, disavow, and solemnly abjure any intention to subvert the present church establishment as settled by law within this realm; and I do solemnly swear that I will never exercise any privilege to which I am or may become entitled, to disturb or weaken the Protestant religion or Protestant Government in the United Kingdom; and I do solemnly in the presence of God, profess, testify, and declare that I do make this declaration and every part thereof in the plain and ordinary sense of the words of this oath, without any evasion, equivocation, or mental reservation whatsoever. ’ ’ To prisego pa rimokatoličani in jezuitje vsako minuto v dnevu prelomijo, ne da bi jih obšla rude-čica. Ali ni tako, g. Sojar?! (Advertisement.) Glas Svobode stana $2.00 na leta. AVSTRO-SMERIKANSKA-LINMA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGER8KE V NEW YORK in OBRATNO TW W PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA. Kaiser Franz Josef I. 7. dec. Oceania 27. novembra Martha Washington 16. nov. Laura 13. novembra Parniki odplujejo redno oo »re-I ih ob l. uri popoldne n prUtanišii-Bush’s Stores, Pier No. 1 na to icu i Ue caita * Smth Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba: občuje se * SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. QLAVftl ZASTOJ* ZA AMERIKO K. H. Kempf glavni zaet. na zapad u 120 H. La Salle St. CMcago, obleke in svršniki. Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri JELINEK in MAYER, imitfrlja. vogal B!ue Island live in 18 cesta E’ M. Á. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4,—8. popoiudne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—JO, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav uujnih slučajih. DR WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist,. m B ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET j GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, De žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. DOPISI. Chicago, IH. Žc zadnji teden bi vam moral poročati o koncertu, katerega je priredilo pevsko dr. “Slovan”, dne 20. okt. v Fr. Medoshevi dvorani v So. Chicagi. Vspored koncerta je bil kaj bogat na dobrih točkah. Ljudem so se .posebno dopadle slovenske pesmi, pete od dr. “Slovan”. Pevci so morali večkrat ponavljati, za Ikar jim gre vsa čast in hvala! Igrala se je tudi igra “Trije tički”, od pisatelja Jaka Steka, ka- tera burka jo žela velikanski u-speh. Mala dvorana je bila nabito polna slovenskega in hrvaškega občinstva, in to samo naprednega ljudstva, kar moram; tu povdarja-ti. Ker je vsebina igre znana, opišem rajše posamezne osebe — karakterje : Jaru, gostilničar, v rolkali g. Fr. Levstik, se mi je prav do padel, v igranju kot v mimiki in gestah. Da pa ima celo tako trdo glavo — še vedeli nismo, res ne!.Še malo priporočam g. Fr. Levstik vaje v hoji in. zadržanju ‘kranjskega gostilničarja, pa ho žel pri prihodnji predstavi v Chicagi, popolen uspeh. — Špela, njegova žena, ga. Ivanka Janc, je v zadovoljstvo vseh rešila svojo nalogo. Sedaj pa pridejo na 'vrsto “trije tički!”: Iglač, krojač, g. J. iPuižel; Joško Štrmeneelj. piskrovez, g. J. Tisol, in Zajec, u-rar, g. Levstik. ‘Celo prvo dejanje faktično sloni na ramah teh “treh”, in reči moram, da so z malimi izjemami dobro rešili svoje vloge, in mi naj bo dovoljeno o hi jih igri izreči naslednje opaske: ji gr a govori o Ljnbjani, in ne o * Chicagi ’ ’; nobenemu igralcu ni 'dovoljeno spreminjati lastnih i-men; to se sploh ne sme, ker se potem to v igri ne vjerna. Ljudje tudi najraje slišijo domača imena. - Igralci, posebno “trije tički” morajo biti tako oblečeni in spreme-, njeni, kot zglodajo taki individui v stari domovini, drugače se s tem kvari .pravi okus igre; izmed treh je bil edino g. Tisol pravilno oblečen in maskiran; odmori ne smejo biti predolgi, so odnesli v svr. ho sodnijske obduikeije v mrtvašnico v Pilštanj. Smrtni padec s poda, V graščini Plevna pri Žalcu uslužbeni hlapec Anton Kramar se je podal pozno zvečer spat na pod. Na stop-njicah pa mu je spodrsnilo in je padel v globočino. Obležal je na tlaku z razbitimi udi in je po dveh uirah v hudih bolečinah umrl. Odkrita premogovna zaloga. V bližini Sevnice so odkrili premogovno zalogo, ki jo bodo takoj začeli izkoriščati. PRIMORSKO. Zblaznel vojak. Na trgu Goldoni v Trstu se je dne 11. m. m. odigral prizor, ki je povzročil precej razburjenja med zbranimi pasan-ti. iSredi trga se je kar na enkrat popolnoma slekel vojalk 97. pešpolka Oiraldi, ki je v Trstu na začasnem dopustu. Seveda se je o-krog njega zbrala množica pa-santov, toda nihče se ni upal blizo, ker je vsak vedel, da bi imel o-pravka z norcem. Ko je bil mož popolnoma slečen, je potegnil bajonet in začel groziti navzočim. Po hudem boju šele se je posrečilo stražnikom, da so Oiraldija razorožili in ga odpeljali na policijo in od tod v bolnišnico. Detomorilka, ki je zakopala, svojega otroka v nasipini pred tržaško luko je 211etna blagajničarka Ana Gabardi. doma pri Ljubnem na Zg. Štajersk. Dekle so našli v bolnišnici, in je takoj priznala da je dete po porodu umrlo naravne smrti, na kar je truplo zavila v papir in skrila v svoji omari. Pozneje pa je truplo zakopala v pesek. Družinski prepiri. V Trstu se je zastrupila vsled družinskih prepirov 311etna soproga pismonoše Marija Simonieeva. Pila je v navzočnosti svoje tašče očetovo kislino. Tašča je takoj poklicala zdravnika, toda bilo je že prepozno. Zagoneten samomor. Bivši ko-mišijonar 561etni Edvard Hering je skočil iz stanovanja svoje ljubice 311etne Elvire (Piacca v 5 nadstropju na cesto Palestrina. Mož je obležal z razbito lobanjo na mestu mrtev. Odpeljali so ga v mrtvašnico. V stanovanju so našli Eli-viro Piacca, ki sc je tako vstraši-la, da je dobila živčni pretres in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Vzrok samomora še ni znan. %>loh je cela zadeva popolnoma nejasna in zagonetna. RAZNO. Letošnji vinski pridelek v Beli Krajini je jako slab. Mrzla pomlad in sedanje hladno in deževno vreme sta uničila vinogradnikom vse nade in vse trtje. Kar bi se dalo še rešiti, to je pokončala sedanja mrzlota in vlaga. Vinogradnik. ki je v dobrih letih pridelal 50 do 60 hektolitrov vina, jih bo dobil letos 3 do 5. Netkateri pa sploh nič ne dobijo. — Po nekaterih goricah je pa vzlic tem nezgodam vendarle trgatev še dokaj ugodno uspela. Letos se uresničuje belokranjska prislovica: “Kadar ni črešenj — tudi ni vina!” Iz vsega tega vidim, da je letos Bela Krajina hudo udarjena. —-Kmetiško ljudstvo je obupano. —-Morda mu nova železnica prinese novega življenja in novega zaslužka, ali pa vse skupaj odpelje v novi svet — v Ameriko! Trgatev in kupčija z vinom na Štajerskem. Cena vinu kljub slabemu razvoju grozdja ne bo posebno slaba. Iz ¡ljutomerskih goric poročajo, da se je trgatev tam že skoro izvršila, Iker se vinogradniki bojijo mraza, Mošt ima različno množino sladkorja. Najboljše vrste so letos: silvanec, žlahtnima, burgundec in traminec, dočim rilček in šipon le slabo zorita. — Mošt ima 12 do 18 stopinj sladkorja. 'Plačuje se mošt, ki ima 12—14 stopinj sladkorja do 16 v, nad ■stopnjo za 1 liter, za onega pa, ki ima več kot 14 stopinj, pa se plačuje razmeroma več. Za sortirana vina od silvanca, burgundca in traminca se obljubnje celo po 70 — 80 v liter. — V Št. Jakobu v Slov. goricah prodajajo mošt v naprej po 40—56 v liter. Vinska kupčija v Brdih je živahna. Letina je še precej dobra. Žito se je zadnje dni vsled vojne na Balkanu precej podražilo. Cena ovsu je poskočila za 86 v pri 100 kg. Pšenica in rž se je podražila za 58 v. Tudi-krompir se je podražil na vseli avstrijskih trgih za 40 v pri 100 kg. Na velikih ži vinskih sejmih se vzdiguje tudi cena živini. Samomor kontreadmirala v Pu lju. — Dne 10. m. m. se je kontre-admiral Emil Fatli ustrelil z revolverjem. Stavka v Vevčah na Kranjskem. Ker je ravnatelj tovarne v Vevčah hotel odpustiti zopet 5 delavcev. je nastalo med delavci razburjenje in stopili so v stavko. Delavci ne morejo gledati, kako vodstvo tovarne odpušča stare delavce. Bombni napadalec obsojen. — Tvorničar 'Priče je bil poslal bombe državnemu pravdniku in ravnatelju dež. sodnije v Muneben-Cladbacbu. Razprava proti Pričeto je trajala 7 dni. Obsojen je na 9 let zapora. Najbolj umazano mesto na svetu je Jalta. Krimski guverner je dal mestni upravi časa dva meseca, da napravi red, osnaži mesto in odpravi smrad, ki se po zatonu širi po celem mestu. — In v to me. sto hodijo elegantni Rusi in eelo carska rodbina. - Bratomor. Franc Burger, vulgo Lukanov, doma v Mestu (Vodice), je že mlad odšel v Ameriko. Pred par meseci se je povrnil domu in pričeli so z njegovim denarjem popravljati domačo hišo. Njegov starejši brat mu je bil nevoščljiv, da postane mlajši (okrov 24 let stari France) gospodar. Zato je za časa zidanja prišlo med njima že večkrat navdkršž. Pred dvema tednoma sta se. pošteno sprla. V tem prepiru je ranil starejši mlajšega z nožem v ]evo roko. ne da W ta to opazil. V sredo pa se je po-našal starejši proti zidarju-sosedn Francetu Bugar, češ, moj brat je sedaj mirnejši, odkar sem ga o-klal. Ko o tem izve brat France, se raztogoti in se izjavi zidarju: “A tako. bom tudi jaz njega, toda takrat, ko ne bode tebe zraven.” — Janez je odšel v mraku po opravkih v bližnjo kovačnico. Mlajši brat gre za .njim, vzame seboj malo sekirico. Ko se že Janez vrača iz kovačnice domu, ga na potu do-ide brat France in po kratkem prerekanju ga dvakrat udari z malo sekirico po glavi tako hudo. da se brat mrtev zgrudi. Nato pa takoj odide na vodiško orožniško postajo in se hladnokrvno javi, da je premišljeno (nalašč) umoril svojega brata. Prinesel je s sabo tudi omenjeno sekirico. Kazal ni nobenega razburjenja in obžalovanja, ko je vse to pripovedoval o-rožnikom. Na vprašanje orožniške postrežniee: “Kaj bodo pa sedaj mati počeli!” je odgovoril: “Bodo imeli vsaj mir pred nama. Midva pa bova oba preskrbljena.” Farska sirovina. — “Slovenec” poroča: V “Amerikanskem Slo- vencu” poživlja rev. Anton Sojar, župnik v Čikagi, socialista Etbina Kristana, naj se spusti ž njim v javno debato o socializmu. Rev. Sojar pobija Kristanove nauke ter pravi tudi med drugim: “Naj bi gospod Kristan zabičal našim u-bogim, zgubljenim kranjskim so cialistom, naj se obnašajo kot gen-tlemani. Ali ni znamenje skrajne živinske posirovelosti, če kranjski socialist v Cilkagi s šnopsom pokropi mrtvega rojaka na parah?” Tega Sojar.ja, ki je doma iz Šiške, nam opisujejo kot človeka, ki ni popolnoma pri zdravi pameti in ki je brez,primemo sirov. Gospod župnik Kalan pripoveduje o njem. da. se je izrazil o umirajočem duhovnem sobratu in prijatelju Šušteršiču s sledečem! krščanskimi in gentlemanskimi besedami: “Da bi se še skoraj iztegnil ta hudič!” In sirovalk je .potem še tako drzen, da lajže o nekem socialistu v Čikagi —• imena poštenjak seveda ne pove — češ da je s šnopsom pokropil mrtvega rojaka. Takega zglednega duhovnika je “Slovenec” po pravici le.liko vesel! “Zarja MLADI MOD STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo - možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možjo morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove. kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove. kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupi jen je krvi ai sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gu D ¡tek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM Tisoče mož je že z ¿dobilo perfektno zdravlje,-telesno moč m poživljeni« potom te dragocene knjižice /aio^ra z.ii&rio sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vi-»k mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovr* uua zeravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste ¿bo-leli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. M> piacamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu napišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga «e danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. USTER & CO. Aus. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSJPODJE:—Zanima me ponudba, 9 katero nudit« Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME.......................................... NASLOV....................................... m eessseeseeg j Hranitev ljudstva ——Hild »II 'Mm —lilMUHIhllillII^'IMU1 » 11 ■' ron V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. če je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite S Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za: S l : s JOSEPH TBINHE’S ftCSlSTERE» ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil. i mmmmmmmmwm m mmmmmmmmmmmmmm G. VOKOUN 1411W. i8th St., Chicaga. V moji trgovini se dobe prve vrate cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenci, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal-nica dežnikov in pip Trgovina s pohištvom,pečmi in železnino. V. KOBZINA 1849 - 1851 Blue Island Ave. Tel. Canal 2054 CHICAGO Rojaki podpirajte trgovino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte pe! PENINSULAP izmed 400 tisoč avstr, izseljencev do 33 tisoč na leto. Zavarovani so; .precejšnje zavarovalnine dobijo domači, žena, otroci, stariši — ali dobre delavske moči so vendar izgubljene narodovemu gospodarstvu. Po Heyu je vrednost letne rabe delaven 5000 K. če se vzame le 800 tisoč avstr, izseljencev in se računa vrednost dela izseljenca na leto le 2000 K, odhaja državnemu gospodarstvu: 300000 x 2000 = 600 milj ono v ikron. Hey računa m potovanje 200 K za eno osebo (to je malo) — torej odide državnemu gospodarstvu: 300000 x 200 = 60 milijonov iz drž. gospodarstva. 125 K denarja mora izseljenec v Ameriki pokazati, to je 300000 x 125 = 37 milijonov 'kron. Ako se jih 33 tisoč avstr. iz. NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU. Spisal dr. Slane. Iz drugih krajev slov. dežel pa se izseljuje kmet, ker doma ni industrije, ker avstr, industrija slabo plačuje, premogokopi zelo malo in je delo v njih le prehodi za pot naprej. Nekaj naše zemlje je Kras. Na slov. Štajerskem živi poleg dobro stoječega večjega kmeta reven viničar, ki obdeluje mariborskimi graškim bogatejšim meščanom njih vinograde za majhne mezde. Ta potuje v Gorenji Štajer, v Vestfalen na severno Nemško, on je premogar. Veliko štajerskih Slovencev se pogubi v teh premogokopih, jih ostaja na Nemškem. Gradec dobiva služečih ljudi več nego polovico iz naših Slovencev. Nemščini se privadijo v nekaj mesecih. — V svoji domovini jo čuje v šoli in uradu. Ali premogarji v Evropi še niso dali kaj denarja na stran. Reva. Ali vendar je po vsem Slovenskem, postalo življenje boljše. Naša veleposestva namreč niso mogla delati brez tlake in desetine s plačanimi delavci, razprodalo se jih je dosti v preteklih dvajsetih letih in dobil je naš kmet ta svet. Ameriški denar ga je pa plačeval. Dosti več manjših kmetov je nastalo, dosti večjih (kmetov iz manj-1 šib. To je dobrota kapitalistične dobe, ki je razdrla tlakarstvo na kmetiji. Čim prej pridejo veleposestva na kant, tem prej bo nehalo izseljevanje iz naših krajev. Po vsem Slovenskem se vrši ta dobrotljivi proces razpadanja vele-possfetev. Kmetijsko zemljo naj i-ma v last isti, ki jo obdeluje sam s svojo familijo. Ni res, da bi veleposestvo in če še tako uzorno u-ravnano, boljše delalo, kakor manjše posestvo v rokah pametnega Ikmeta ! — Vsa kmetijska zemlja gre kmetom, ki naj je imajo v svoji-lasti toliko, kar je morejo sami obdelovati, in to potem uravna vse drugo gospodarstvo na svetu in tako, da se zravna bodisi kak pritisk delavoev s kmetije v meščanska dela, preneha gonja po profitih in se ublaži velika reva dalavoeV v neldaterih industrijah. Mogoče je za vse delavce dobro uravnano gospodarstvo, ako je zemlja prosta, alko ni zaprta. Zemlja vsem, kličejo reformatorji in to tudi reformatorji gospodarstva, znameniti ekonomi Adolf Wagner, Karl Bûcher! Kmetskemu človeku ne ugaja delo v industriji, da bi ga izvrševal izključno leto za letom. Kmetska roka sicer lahko tke najfinejše žamete, ali kmetija ima svojo veliko moč nad človekom, nazaj ga kliče. To vidimo na naših izseljencih. Dosti jih ne o-staja v !Sev. Ameriki, največ je takih,* ki si tudi tam ne morejo o-pomoči in ne privarčijo toliko, da bi se vrnili domov. Oženjeni, ki svoje žene doma puščajo, pridejo večinoma zopet domu in so zopet pridni kmetje. Fantje se oženijo v Ameriki s slov. dekleti, katere si naročijo z dama. Ne gleda se na to, ako je dekle iz istega kraja, da je le Slovenka. Čednejše dekle najde že med vožnjo v Ameriko drugega ženina, ki potem vrne za vožnjo poslani denar. Ali enkrat pa prideta oba z otroki-amerikan-ci domu in si kupita kaj sveta. Citroni nekaj časa angleški kramljajo. Dosti Slovencev si pridobiva amerikansko državljanstvo. Malo Slovencev v Ameriki slabo živi. Kdor Koče delati, najde dobro plačano delo. Ako bi ne bilo v Ameriki -zasluženega denarja, bi 'bile naše slov. dežele še revnejše, kakor so. Daljša odsotnost moških v Ameriki večkra pokvar-ja familijarno življenje. Otroci pridejo na svet, kojih zakonsko rojstvo se mora razdirati, ki pa, ako se rok treh mesecev od časa vednosti rojstva zamudi, kot zakonski veliko kvara delajo med zakonskima. Večkrat pride do zanemarjenja podpiranja žene in zakonskih otrok, posestva se v takih slučajih zadolžujejo iz Amerike in prihajajo na boben. To je temna stran izseljevanja. Temna je tudi ta, da je naš človek precej priden v Ameriki. Vestfalnu. Včasih se norčujejo, domu se vrnivši, ko si pravijo, kaj bi doma pripravili dosti premoženjskih sil, ako bi bilo doma .tako pridni, kakor v A-meriki. Marsikateri pušča svoje zdravje v rudo- premogokopih, livarnah Amerike. V Ameriki se ponesreči na leto do 500 tisoč ljudi. Kakor začetkoma imenovani vladini svetnik Hey piše, ponesreči seljencev v Ameriki ponesreči, o-dide zopet: 5000 kron x 33 = 165 uiilionov od dela teh ponesrečencev. Torej je vkup 872 miljonov kron škode avstr. drž. gospodarstvu. Hey računa, ¿La prihaja iz Amerike denarja izseljencev v domovino le 300 milijonov kron. Torej bi bila škoda izseljevanja še precejšnja. Naši avstr, državljani delajo v ameriški indu-sriji in v tamošnjem kmetijstvu konkurenco avstrijski industriji in kmetijstvu, ki je tudi kot škoda zaračuniti. Nekaj tisoč je pa stal stariše, občino, narod človek, predenj je začel kaj zaslužiti. Ti so tudi zgubljeni, ako dolgo izseljenec ostaja v tujini. (Dalje prihodnjič.) ODPUSTKI. (Poglavje iz Martin Luthrovih bi-leifeov.) Ravno v tem času (to je bilo leta 1517 op. ur.) je vladalo na Nemškem velikansko razburjenje in velika agitacija. Cerkev je odprla na zemlji neizmeren trg in trgovino, katere blago ni bilo nič druzega kot rešitev duš. To blago se je imenoivalo “odpustki” in trgovci, katerih glavar je bil Tetzel, so potovali z velikanskimi pompom po deželi in mestih. Ko »e je procesija bližala kakemu mestu, trgu ali vasi, podali so naprej na magistrat oznanjevalca, ki je obvestil občinske može o prihodu Tetzela z sledečimi besedami: “Milost božja in sv. oče je pred vašimi vrati!” Ko bi mignil vse je bilo na nogah. Visi sloji, staro in mlado, vse je letelo nasproti trgovcem zveličanja, tako da če bi prišel s-am bog, ga ne bi mogli častne je sprejeti. Nato se je cela banda podala proti cerkvi. Velik rudeč križ so postavili pred lečo in na tem križu je visel papežev grb; orgle, pihala, razni drugi muzikalični instrumenti in petje je donelo po cerkvi, (verniki so molili in postrežniki so nalili dišeče kadilo. (Med takim pompom so zmagovito korakali v poslopje božji trgovci božji milosti. Tetzel je šel na lečo. On je bil pretkan dominikanec, ki je v Trgovstvu presegal vsakega Juda, nakupičil si je bogastva, d!a se je v zlatu valjal. On je bil že prej obsojen radi zakono-lomstva in nesramne propalosti in toliko, da ni bil plačal svoje zločine z glavo. Elector Friderik je zanj posredoval in mu rešil življenje. Tetzel je nosil seboj svoja dva nezakonska otroka. Ni ga bilo sram ničesar in je bil baš prava o-seba za tako škandalozno delo, ki ga je on opravljal. Tetzeil je bil navihan lažnik in laži mojster da mu ni bilo para. Načrte, ki jih je on zdelal, jih je tudi izpeljal brezobzirno. — Tetzel stopi na leeo in prične takoj mlatiti z največjo gorečnostjo in predrznostjo po izbrani množici. —-Odpustke je hvalil do tretjega neba. “Ti-le”, pravi on, “so najdragocenejši in najvzvišenejsi dar božji!” “Ta križ” — pokaže na rdeč križ pred seboj — “ima tisto moč kot križ Jezusa Kristusa . . . Pridite bližje, da Vam pokažem pisma s pečatom, na podlagi katerega Van odpustim ee.io tiste grebe, ki jiih še niste storili. — Ni greha, ki bi bi] tako velik, da se ne bi z odpustki odvezal. Tisti, ki greši naj dosti plača in največji greh, ki ga sploh morate misliti mu bo odpuščen. Celo pokore ni treba delati.’’ Tetzel, nadaljuje: “Ampak celo več kot vse to, odpustki ne rešijo samo živili, temveč tudi mrtve. O ljudje, l»o bi slišali vpitje vaših starišev, otrok in prijateljev, kako vpijejo za pomoč v brezdnem žrelu! Grozno trpimo! Mala miloščina nas bo rešila! Vi lahko date in nas bodete rosili" Tako vpijejo revne duše. In tisti trenotek, ko pade denar na dno skrinje, se duše rešijo iz vic m zlete naravnost v nebesa!” V takem tonu je grmel ta predrzni nesramnež m lažnik in ljudstvo je orjiiir.alo trumoma. Prišli niso spokorjenih sre, ampak z denarjem v roki. Mcžje, žene, mlado in staro, revni m bogati, vsi, vsi so polnili železno skrinjo. Tetzel je imel za nekatere grehe posebno lestvico iu sicer: za poligamijo si dobil odpustek, če si vrgel v skrinjo šest zlatqv; za sa-krilegij (cerkveni rop) in krivo prisego devet zlatov: za umor o-sem zlatov, za eopernijo dva zlata itd. Dostavek: To je zgodovinsko potrjeno in g. Sojarju, chicaškemu župniku, dano na razpolago, da ovrže, če more. Rimsko kat. cerkev še današnji dap daje razne odpustke za ¡žive in mrtve — za plačo. Če bi se slučajno bratranec in sestričina civilno poročila, bi bilo to v očeh g Sojarja, velikanski smrtni greli, ko bi pa ista prišla v cerkev in drago plačala, potem pa ne bi bilo greha. Rimski humbug! ircalo zdravja. Obraz se lahko imenuje zrcalo zdravja, če vidimo človeka zdravo, čisto iu belo barvo pomešano z lahko rožnato rdečico, čistimi očmi, rdečimi ustnicami in dobrimi zobmi, rečemo^ brez obotavljanja, da je zdrav. Če je pa njegova polt rmenkasta, obraz poln izpahov, če so oči mračne, ustnici blede in zobje slabi, pa takoj vidimo, da tisti človek- ni zdrav. Njegovo bolezen navadno najdemo v prebavnih organih in takrat mu priporočajmo, da rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker je najboljše zdravilo. Kedar-koli je potrebno pripraviti želodec, jetra ali Ifc-eva do boljšega de. lovanja in povečati moč živcev, bo Trnerjevo ameriško zdravilno grenko vino to sjtorilo. Če imate slab tek in kak nered v droTS^ti ali prebavi, tedaj vam bo dalo to zdraivllo »ajvečjo zadovoljnost. 'V5 lekarnah. Jos. Triner, 4333—1338 S. Ashland Ave., Chicago, IH.. (Advertisemant.) _____________v Na znanje čitateljem Glas Svobode ! Sedaj ko ste prečitali ta list izročite ga Vašemu sosedu ali ga pa pošljite svojemu prijatelju. Ali nam bodete storili to uslugo? — ŠEST KVORTOV LIKERJA $1.00 Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo plačali vse pristojbine “ZANO-LA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum, bourbon, slivovko, konjak itd.? PRIHRANI Sl TRGOVČEV DOBIČEK Mi tl pokažemo kako. Smo vešči di-stiliranja in vemo, kako se dela domači liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZANOL.” V dveh minutah je delo z “ZANOL-OM” narejeno. Likerji, narejeni z “ZANOL-OM” so čisti in finega okusa. Dobil zlato kolajno na Columbian razstavi. Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Food Laws” tl. S. Seri-jalna št. 22115-A SKUŠAJ KVORT WHISKEY-PROSTO Naročite kvort whiskey na naše stroške, in če ni v vaše poveljstvo, se vam denar vrne. ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00 in «tem vse pristojbine plačane. Dvanajst ipolmih kvortov $1.50, 24 kvortov $2.00. PROSTO—naša knjižica “Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober Iker doma”, se pošlje prosto vsakomur, ki- nam pošlje svoj naslov. UNIVERSAL IMPORT CO. 4972 Universal Bldg., Cincinnati, O. JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. \ Telefon Canal 110 1021 Blue Island Ave., Chicago, lil PRODAM 40 in 80 akrov kos ravnine najbolje zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 akrih, obkle-stim veje, da se hitro vse požge v letu dni. Cena $30.00 aker. Zemlje izključno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, bo ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih. Slovenci ne kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo živeti med Vatni. V vsih slučajih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki. Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo resnične po večletnej lastnej skušnji na razpolago. F. GRAM, Naylor, Mo. 11—5 (Advertisement) —-----o------ ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo bodočnost. Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplaeilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vite, Wisconsin, na kateri pastejo vsakovrstna žita, kakor rž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso, ajda, detelja, neilet trava, krompir, «ad-je ha vjrsk o vratni poljski pridelki in ki dobro obrodijo. Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam «a prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen. Pridite in oglejte si ta krasni svet, predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-tančneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na: A. Mantel, 2026 Blue Island Ave., (Advertisement) Chicago, 111. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K. 200 $61.50 K. 300 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar State Bani; 1900 Bine Island ave., Chicago, II) Tel. Canal 1386 Dvorane za vse priložnosti. VOPAK0V BUFFFT 18 2 S So. Loomis St. vogal 18. Pince. CHICAGO Ali ste že ponovili naročnino na “Glas Svobode”? BERMÂBDÛVA VlñiAüNA in veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Sp cijaiiteta: fiBf. SSlancbe Champagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, 111. HYDROÉÆ BREZ NOŽA Možj e ozdravlj eni v 5 dneh bolečin. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicosell, Structurl; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico In boleznt ti'oli h se moških. Pridite k nam vsi, ki ¿.te se ne*sp.’š o zđra ili p i drug h zdravnikih. Moja 15 letna sraka ■ vam je na razpolago in jamči uop dno Oidravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) STALNO OKREVANJE TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA,BOLEZ-ZlVLEDICAH IN JETRIH zdravifn hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi. Nasvet zastonj. DR ZINS, 183S: ZASTRUPLJEN-JE KRVI In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtšče luci je, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, podju in druge organske boleznt zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. med Randolph & Lake Chicago O jprto od 8 «J Jtr j J do 8 zve6or. Ob nad el Ja h od 8 z j utr. do 4 oop. SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. Clark Pilsen Auditorium Restavracija iti Bufé JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheusgr-Bush, Michelab in .‘r' —-*■ .rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. Mjernu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svde, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 54 4 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer iira-mo oiprto od 6. do 8 ure. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Varnost, priročnost in vljudnost. 22 let v businesBU. Govorimo v vseh jezikih.