Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1.50 Jaz verujem v nauk našega Gospoda. Je to mogočna vodilna sila nad ljudmi in stvarmi, je to višje bitje, ki bdi nad usodo sveta. EDISON. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c. št. 11/1. Naročnina: letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20.— Oglasi po ceniku Čekovni račun št. 16.536 / Teleion št. 2365 Leto II. Št. 6 Maribor, 10. februarja 1934 Izhaja vsako soboto Dr. Fero Miler (Maribor): Naš denar: Kje je zdravilo in pomoč? Nekaj misli o inflaciji, deflaciji in redeflaciji Vsi ugledni zastopniki gospodarstva in financ so glede na inflacijo pri nas enakega mnenja z g. finančnim mfnistrom, zlasti v tem, dla povečanje obtoka papirnatega denarja brez. primerne podlage in zadostne kontrole ni sredstvo, ki bi moglo premagati sedanje; gospodarske težkoče. Taka manipulacija z denarno veljavo se je v drugih državah izvršila, | bodisi da je to bilo v interesu državnih potreb, ali v interesa notranjega gospodarstva. Klasični primeri so poizkusi Škota Lawa, ki je v 18. stoletju izkušal sanirati francoske finance s tem, da je umetno povečal množino plačilnih sredstev, ah n. pr. finančni eksperimenti francoske revolucije, ko se je sčasoma število »asignatov« povečalo od 912 milijonov liver na 46.000 milijonov, ah v povojni Nemčiji, ko se je povečal obtok bankovcev samo od leta 1918 do leta 19,28 od 22.198 milijonov mark na 92.244 milijard mark. . V vseh troh primerih je nastopil sicer ogromen porast cen obenem pa tudi tak padec vrednosti .papirnatih plačilnih sredstev, da se je zamajalo vse gospodarstvo in so ne samo posamezniki, ampak celi sloji naroda popolnoma propadli. V manjši meri je bilo to opažati pri avstrijski inflaciji ker je bil manjši tudi njen obseg. ' pri tem pa se niti ni moglo vedno in povsod trditi, da povečano število papirnatega denarja ni imelo’ nobenega kritja, niti ni vladalo prvotno tako nezaupanje, kakor vlada sedaj, ko ljudje denar rajši zakopljejo, kakor da bi ga izročili prometu. Navadno je šele neka, prvotno po napačnih in pretiranih vesteh povzročena panika tako učinkovala. da so ljudje na begu od denarja v blago, denar takorekoč metali stran in se za vsako ceno izkušali dokopati do tujih valut, tujega denarja in do kakršnegakoli blaga brez ozira na potrebo. S tem pa je ljudstvo samo takorekoč sistematično uničevalo svoj denar do brezvred-iiosti vse to v nekem deliriju, kakor na primer obratno dandanes, ko ga nikomur več ne zaupa in rajši utrpi velikansko izgubo na obrestih m tudi druge izgube, kakor da pusti denar ven v promet. , . „ .. Okvir teh inflacij, ki so nam resno svarilo, jie bil seveda za dandanašnji denarni standard nepojmljivo velik in temu primerna tudi takratna ljudska nanika ki i<> trmvoče več zakrivila na ogromni škodi tega pokreta, kakor pa povečanje obtoka samonasebi. - Na te primere, ki kažejo da je potem, ko se ljudstva polasti strah m nezaupljivost, vsaka kontrola In omejitev Maribor — Slomškov trg s stolno cerkvijo nemogoča, se sklicujejo absolutni nasprotniki vsakega, tudi popolnoma prikritega oziroma delnega, samo na notranjost države, na gotov čas in posebne nakaznice omejenega povečanja denarnega obtoka, — nasproti tistim, ki priporočajo rešitev gospodarskih težkoč, nastalih vsled premalega obtoka denarja, s takimi začasnimi, točno omejenimi novimi denarnimi sredstvi. Debata o tem pa postane takoj neplodna, čim se ugotovijo vsi vzroki sedanje krize. Ako se nasprotno inflaciji sedanje stanje denarnega obtoka v zvezi z zadevnimi smernicami in ukrepi označuje; kot deflacijsko, bi morala biti posledica tega stanja povečanje vrednosti denarja na podlagi povečanega kritja, ali pa nastop drugih posebno ugodnih okolnosti, ki vplivajo na to, da pridobiva na vrednosti denar tako, da kot naravna posledica iste prikazni, ali bolje, rečeno: kot druga stran istega efekta — cene blaga padajo. Mi glede prvih premis ne smemo izgubiti niti vere uiti zaupanja in zato nikdar ne smemo biti rušilci zaupanja v naš denar. Samo glede sredstev zboljšanja naših razmer smemo povedati svoje mnenje na način, da nepoučenih ne begamo. Moramo priznati in ugotoviti vsaj to, da sramotno nizke cene deželnih pridelkov, lesa itd. in prenizke mezde pri nas nikakor niso posledica prevelike vrednosti denarja, ampak posledica povsem drugih vzrokov. Je že res, da je vsaka stvar nekako več vredna, če je iste manj na razpolago. Če pa vemo, da je tisto blago samo skrito — spravljeno v kraj in to v množini, ki je mogoče večja, kakor si mislimo. ni ta vzrok začasno večjega cenjeuja tega blaga faktično tudi dokaz njegove realno večje vrednosti, tem manj, ker je mogoče, da bukne vsa množina skritega ali na stran spravljenega blaga naenkrat na dan! Isto velja tudi za denar! Četudi je nekaj milijard izpadlo iz prometa, bodisi da Je šel denar črez mejo ati da je tesau-riran oziroma skrit in zakopan, s tem ostali denar še ni pridobil na notranji vrednosti in se s tem ni izvršila nikaka deflacija V tej smeri, da je ostali denar radi tega več vreden in da bi radi tega morale cene pridelkov pasti tako, kakor so padle. Pravi razlog za padec cen je v glavnem kriza konznma in razen tega še kriza zaupanja! — Zato beg vsega za spekulacijo uporabljenega ogromnega kapitala v inozemstvo — zato naval na banke in denarne zavode Ljubljansko pismo Slovenci, ki sami sebe l>ač mu-bolje poznamo, si nikakor ne prikrivamo resnice, da kot narod trpimo na veliki in menda že prirojeni napaki, ki se ji pravi: nesložnost. Samoumevno je za narod s takšno napako strankarstvo zelo škodljiva reč. Strankarstvo samo podpihuje nesložnost. In zato bi iz narodnovzgojnih razlogov strankarstvo moralo biti pri nas prepove- dano. 01 V tem se Slovenci precej razlikujemo tl a primer od Srbov. Srbi so po naravi složen, solidaren narod. Pri Srbu odločuje v vseh odnošajih do soplemenjaka končno vedno le ta ena zavest: Srbin je, eto moj brat. Pri m s ie ta reč že bolj problematična/Slovenec taksira Slovenca najrajši po strankarski pripadnosti. Da je krvni brat. to prihaja v poštev navadno šele v drugi vrsti f r i nas je šlo strankarsko sovraštvo c, že tako daleč. — le ozrimo se malo nazaj v našo politično zgodovino, da se je kaka slovenska stranka celo zvezala z drugorodci, samo da pobije slovensko protistranko. 1 orel je strankarski interes bil močnejši od nacionalne zavesti. Slovenci imamo svojo posebno politično kulturo, ki je sestavljena iz treh komponent: 1. iz narodne ne- složnosti; 2. iz. nagnjenja po ekstremnosti: 3. iz maloštevitnosti. Smo majhen narod, preveč tesno ži- vimo skupaj, preveč dobro se med-seboj poznamo, nimamo potrebne distance drug od drugega — zato pa tudi gledamo s prenizke perspektive tako svoj lastni kakor ostali svet. Ne pridemo zlepa ven iz strankarskih plotov, iz strankarske miselnosti, s katero je vsa prepojena naša starejša, pa tudi že mlajša generacija, ne moremo se otresti starih strankarskih tradicij, navad, bolje rečeno: razvad in napak, ne znamo se malo preorientirati, prenoviti, preroditi. Pri nas je še vedno nemogoč kakršenkoli pokret, pa naj bo v svoji zasnovi in ciljih še tako vse-obče nacionalen, ali kulturen ali socialen ali gospodarski, da bi ga naša javnost ne motrila s strankarskimi očmi in da bi prej ali slej ne zadobil kake strankarske barve. Ce je nima, mu jo pa nadenejo. Brez strankarskega obeležja si naš človek javnega življenja, tudi nepolitičnega, sploh ne more predstavljati. Pa če rečeš, da si nestrankarski, ti tega nobeden ne verjame, ali te pa ima za »nazadnjaka«. Dasi po mojih mislih ni nič bolj nazadnjaškega, kakor je strankarjenje. Sva debatirala zadnjič s prijateljem. Goreč patriot je, pameten človek, uvideva, da je današnje stanje nezdravo, da treba vse prereformi-rati. ampak je hud strankar. Ga vprašam, zakaj misli, da je potrebna ta in ta stranka. Mi odvrne: za propagando nacionalne ideje! Mu razlagam: Da vendar že imamo svojo nacionalno državo in te- meljne državne zakone, v katerih je utelešena nacionalna ideja, — torej je to izvršeno dejstvo, in je politična propaganda nacionalne ideje spričo tega izvršenega dejstva danes odvišna. Drugo pa je seveda duhov-no-prosvetna propaganda nacionalne ideje. Ta je potrebna. Za to delo i>a ni poklicana politična stranka, za to nalogo so tu Sokol, Narodna obramba, borci, skavti, ljudske univerze, vse naše kulturne organizacije itd. In sile narodove treba združevati, stranke pa te sile vedno cepijo, ker stranka ni nikoli celoten narod, ampak vedno samo del naroda. Nisva se razumela. On je strankar, jaz nestrankar — ne moreva se razumeti. Sicer jaz načeloma nimam nič proti strankam, Bog varuj. Toda jaz pri najboljši volji ne morem uvideti, kakšna potreba je po strankah in kakšno korist ima narod od strank. Naj mi kdo pokaže to praktično, dejansko korist, pa takoj postanem navdušen strankar. Da, celo v strankarskega fanatika bi se bil tedaj sposoben razviti. Ampak jaz vidim žal zaenkrat zgolj to, da je imel naš narod v pretekllosti od strank več škode kot koristi. Ko bi to ne bilo res, bi se ne bil zgodil 6. januar. Pa slišim reči marsikoga: Vendar je ta in ta stranka za ljudstvo nekaj naredila! Jaz vidim spet samo to, da so za ljudstvo nekaj naredili ti in ti vrli možje, ki bi bili pa mogoče še veliko več oziroma bolje naredili, če bi ne bili strankarji. No, morda je bilo samo v preteklosti tako, v bodoče pa da bo bolje. Morda bodo nove stranke, ki nam jih prineso nove prilike, ljudstvu bolj v prid in blagor. Upajmo! Dotlej pa nam ni zameriti, če smo nekoliko skeptični, po teh dosedanjih tako slabih izkušnjah, ki smo jih doživeli s strankami. Jaz za svojo osebo dam največ na to, kar je dejal o strankah cesar Napoleon, ki je vendar imel na tem polju bogate izkušnje. On je dejal, da je vsaka stranka zlo. In da je nemogoče, dokler bodo vladale stranke. irreprečiti vsako korupcijo. »,.. če hoče država doseči kaj velikega, mora opreti centralno oblast na nespremenljivo parlamentarno večino... ta pa se zamore vzdržati le s podkupovanjem, ki je kakor rakova bolezen za vse narode: strahovito orožje v rokah osrednje oblasti!« Take besede, gospoda moja. izrečene od enega največjih državnikov, kar jih pozna svetovna zogodo-vina. dajo misliti... Pa za nameček še en Napoleonov izrek: »Neodvisni možje gledajo od zgoraj in ostajajo nad strankami, strankar je najnesvobodnejši človek!« Aemonus. Ali ste že poravnali naročnino ? sploh, zato prenašanje denarja na dem, zbiranje in shranjevanje v kaščah, slamnicah in blagajnah brez obresti in brez koristne uporabe v prometu. Zato vsa mizerija zadružnih posojilnic in denarnih zavodov Vobče; zato konečno razni moratoriji, odlaganje kmečkih plačil in zaščita denarnih zavodov, ki pa brez denarja ne morejo ne živeti ne umreti. V tej zvezi pa tudi zastoj dela in zaslužka povsod, kjer je bilo treba kredita in plačilnih sredstev, ki so zamrznila, pri obrtniku, trgovcu, v raznih industrijskih podjetjih in rudnikih, in vrhtega vsa tista grozna delavska beda, ki radi tega ni nič manjša, ker vlada tudi v drugih državah, in ki je zajela tudi podeželsko ljudstvo, spričo velike agrarne krize, ki tepe pol sveta in nas še posebej. Ta velika armada ne more dobiti ne dela in primernega zaslužka, niti ne more unovčiti svojih pridelkov, tako da popolnoma izpade iz števila tistih, ki si sploh morejo^ še kaj kupiti. In kdor je še tako srečen, da ima denar, ga obožuje doma, varuje in skriva, kakor jazbec svojo zimsko hrano. Ni torej vsemu temu kriva previsoka vrednost denarja, pa bi bilo pred vsem treba — in to nujno treba! — poiskati in najti zdravila proti uprav bolestnemu nezaupanju prebivalstva v razne vrednote in v denar, čeprav ga tezavrira. Potrebna pa bi bila še, isti tako drakonična manipulativna in eventualno kazenska sredstva v svrho vrnitve skritega in tistega preko mej poslanega denarja, ki ne služi državnim namenom in rednemu gospodarstvu. Ni namen članka razpravljati o vseh teh sredstvih, pač pa naj omenimo posebno enega. V Avstriji stavlja vlada gorskim kmetijam, katerim je še mogoče pomagati, na poseben način na razpolago pomoč v denarju. Tudi pri nas se govori o povečanju kreditov bankam v svrho olajšanja vsaj delnega izplačila, ustvarjanja kredita za industrijo, v svrho nove inicijative in novega oživljenja trgovine itd. Potreba po' novih denarnih sredstvih, o kateri se vočiglcd saharski suši vedno razpravlja, torej brez dvoma obstoja! In to v veliki meri. Pri iskanju pomoči, ki bi zdaleka ne smela zaiti v inflacijske smeri, pa je treba opozoriti na znano okolnost, da je vrednost dinarja pri nas doma više stabilizirana nego se obračunava v inozemstvu. Ta razlika dela če- sto, tako pri nakupu kakor pri pro- I daji v inozemstvu, pri kalkulaciji in | pri obračunih dokaj m. prilik in tež-koč, dasi ni pravega razloga za mnenje, da bi bil dinar kot tak doma več vreden, kakor v inozemstvu. Ta diferenca bi se ali popolnoma ali z večjim delom lahko upprabila za neko upravičeno devalvacijo dinarja v tuzemstvu ali za redeflacijo, akc moremo smatrati, da obstoja pri : nas v zunanj-ih oblikah, v bistvu j ali namenu. kaka deflacija. Bilo i bi to nekaj dežja v neplodno sušo ali vsaj nekaj oživljajoče rose za ves promet in za vse gospodarstvo. Mogoče bi to deloma dvignilo tudi cene — na vsak način pa bi dalo priliko za delo in zaslužek. Vendar pa bi se moral tudi ta poizkus izvršiti pod gotovimi, z je- 1 kleno strogostjo izvedenimi predpogoji, ker preti sicer nevarnost, da bi tudi efekt te pomoči izginil v brezna in skrivališča tistih ljudi, ki nabirajo denar in ga odtegujejo prometu, časteč ga kakor zlatega malika. V tem ti jedro in problem vsake denarne pomoči, naj se že izvede na ta ali oni način. V strašnem viharju so v svetilniku »Dhu Hearteach« trije čuvaji morali več dni prebiti brez živeža in vsake zveze s svetom. Slednjič jih je rešil parnik »Hesperus«. Na sliki, ki je posneta z letala, vidimo rešilni čoln parnika, kako se bori z razburkanim valovjem. Dumping v pravi luči O japonskih izdelkih beremo, da so skoro zastonj. Tu pa je samo ta napaka, da so navedene tiste cene, ki veljajo v velikih stovagonskih skladiščih. Toda pot od ladje do konzumenta je dolga in je vezana z nevidnimi stroški, ki se jih dosti nabere. So to stroški glavnega skladišča, stroški grosista, detajlista, carinskih zastopnikov, zraven še prometni davek, prevoznina itd. Tako da konzument pri nakupu plača vse drugačno ceno, kot pa si jo je prvotno predstavljal. Pa si oglejmo dumping s povečevalnim steklom nekoliko natančneje. Vzemimo za primer čevljarsko stroko, da si bomo to reč laže predstavljali. Ako bi pri dumping-izdel-kih bila ista kvaliteta, kakor je bila v navadi v krajih, kamor taki dumping-izdelki prihajajo, tedaj bi se lahko reklo, da ima dumping pomen. Tako pa vidimo v čevljarski stroki obratno. Na ozemlju Dravske banovine, torej v Sloveniji, je bilo prej v navadi nositi obutev iz dobrega, močnega usnju, tako da se je po statistiki porabilo' na 1000 prebivalcev malo manj kakor tisoč parov čev ljev na leto. Po današnji statistiki pa pride na enako število prebivalcev veliko preko 2000 parov čevljev na leto. Pred leti se ni dogajalo, da so ljudje že po par tednih morali zavreči čevlje, ker niso niti sposobni niti vredni popravila, danes pa ie to na dnevnem redu. Znano nam je, da stanejo dobri, delavski čevlji iz pravega usnja okoli 120 dinarjev, dočim so dumping-čevlji z nadomestki iz gumija in papirja le za kakih 10 do 20 dinarjev cenejši. Tako vidimo, da živi konzument še enkrat dražje, kakor je živel pred dumringom. Dokaz, da tak dumping ni nobena umetnost, vidimo tudi na tem, da so začele domače čevljarne v Tržiču, Kranju, Ljubljani in drugod izdelovati čevlje v enaki kvaliteti, kakor so dumping-čevlji, kar prej ni bilo v navadi, a so ti domači konkurenčni izdelki proti dumpingu cenejši od cen, ki jih je prinesel dumping. Dumping je torej samo v finančno škodo konzumenta, v dvakratno škodo pa za našega kmeta, ker nosi dumping-čevlje, ki niso izdelani iz kož od kmetu .vzrejene živine, v zdravstvenem pogledu pa so dumping-čevlji škodljivi nemara vsem, ki jih nosijo. Sirovina, ležeča na zemlji ali še nepo-vrženo tele nima nikake cene. Cena se tvori šele z obdelovanjem, pridelovanjem, predelovanjem. In to je delo. In tu je v narodnem gospodarstvu najceneje tisto, kar nam da naša zemlja in kar izdelujejo naši ljudje. Ako bi se uveljavil tuji dumping, tedaj bi se dosledno temu moralo pognati na cesto vse naše uradništvo in delavstvo, pa nadomestiti z brezposelnimi uradniki drugih držav in s kitajskimi kuliji, vse za polovično mezdo ... Neposredno ali posredno živimo vsi drug od drugega, zato naj bi oživelo splošno spoštovanje enega stanu do drugega. Ljubimo svojo domovino in s tem našo zemljo, ki nas brani in živi. Uvažajmo pa le, kar nam je neobbodno potrebno in česar ne pridelujemo doma. Tako bomo obstoječo krizo zelo omilili. Od samo navidezno nizkih cen tujih izdelkov pa se ne dajmo premotiti, ker imamo doma zdravo in dobro blago. R- KULTURNI RAZGLED KNJIŽEVNE NOVOSTI Ernst Toller: Hinkemann Po dubrovniškem kongresu PEN-klubov je Tollerjevo ime tudi pri nas zaslovelo. Kdo se ne spominja njegove temperamentne obsodbe literarne prakse tretjega carstva? Kdor pa ga je potem slišal še v Ljubljani, je gotovo težko čakal, da bi kako njegovo večje delo tudi v slovenščini izšlo. To brezdvomno hvalevredno nalogo si je nadel Ante Novak, ki »Hinkemanna« ni samo prestavil, ampak celo založil. »Hinkemann« ni prvenstveno socialna drama, kajti njen glavni problem' leži izven socialnih borb, ne le tedanje revolucionarne Nemčije, ki ji daje močno socialno ozadje, ampak tudi izven socialnih borb vseh Časov. Hinkemännu le" osebna tragika moža — elementarna osebnost ga imenuje Toller — ki je v svetovni vojni izgubil svoj spol. Tesno s tem je seveda zvezana tragedija žen, ki niha med svojim naravnim nagonom in neko duhovno ljubeznijo do njega. Ta osebna zgodba obeh junakov se vpleta v viharnost povojne revolucionarne Nemčije, katere grandiozna slika se nam od prizora do prizora odpira — od delavske nesloge in ošabnosti v krčmi, pa do Hinkemannove vizije z raznašalci časopisov. Osebam so očitali, da niso realne, da niso dodelane. Vendar se zdi, da to niti ni bil pisateljev namen. Postavil je na oder množico tipov, ali celo simbolov, pri katerih je dal njihovim interpretom popolno svobodo pri izgraditvi njihovih značajev. Prevod je dokaj gladek, kazi ga le nekaj malenkostnih grehov zoper slovnico, ki jih bodo pa čitatelji, ki niso baš filologi, radi oprostili. Govoreča imena, ki so pri vsakem prevodu problem, tudi tu niso ravno idealno rešena. Za lično opremo knjige je skrbel štud. arh. Marjan Tepina. Radoveden sem, kdaj bomo videli Hinkemanna na kakšnem našem odru. Jaro Dolar. ZIMSKI VODNIK PO SLOVENIJI se imenuje knjiga, ki jo je pravkar izdal odlični poznavalec naših planin g. R. Badjura. Knjiga opisuje najlepše smuške ture širom slovenskih planin in vsebuje seznam zimsknsnortnih nnstoinnh. in. zavetišč. Turi- stom in športnikom jo toplo priporočamo. Slane Din öt). in ju dobite pri »Tujsko-promeini zvezi«, Tourist Office PUTNIK, Maribor. Aleksandrovu 35. Mariborske prireditve Narodno gledališče: V soboto 10. febr. ob 20. uri »Okence«. V nedeljo 11. febr. ob 15. uri »Orlov«, gostuje tenorist Gorsky. Zadnjič. Zelo znižane cene. — Ob 20. uri »Gospodična«, premijera. Grajski kino: Velefilm »Solnčni in senčni dnevi malega P!,*’a5!!la dušo, nihče ni črhnil besede, — dokler se ni ona okrenila, nas po vrsti pogledala in nato s tihim, plahim, tujinskim glasom spregovorila: »Tako sem vas videla to noč v sanjali ... tebe in tebe ip tebe ...« »In jaz tebe, Taj-Taj!« smo odgovorili vsi trije hkratu. In vsi trije smo izrekli to isto ime: Taj-Taj! Kaj se je bilo dogodilo med nami? Dogodilo se je bilo to čudno naključje — naključje? - da smo imeli preteklo noč vsi štirje docela slične, da, skoro enake sanje. Prečudne sanje! Znano je. da človek v eni noči, — kaj v eni noči! — v četrt ure, v nekaj minutah lahko prešanja dolge dobe svojega življenja... a kar smo mi štirje tisto noč presanjali, to je bilo več ko doba enega življenja, to je bilo stoletje. Pri čaju smo potem drug drugemu pravili svoje sanje, to se reče; ker smo vsi skupaj isto sanjali, smo zdaj pravzaprav izmenjavali in obujali spomine na medsebojna doživetja v teh sanjah. In kar smo si tako povedali, to sem zabeležil, in v kolikor je zanimivo, hočem to povedati tudi čitateljem »Razgleda«. V zabavo in v premišljevanje. Uverili se boste, da ste marsikaj tega tudi vi z nami sodoživeli, — in če že niste, pa še boste... Prvo poglavje. Mandarin z zmajčkom. Nad Mariborom je prežala črna, mrzla noč. Po samotnih ulicah je pošastno tulil vihar, da me je naenkrat postalo nekako strah, in sem naglo stopil v avtomatski bife, kjer so se za zapotenimi steklenimi vrati premikale sence gostov. Ampak ni bilo nocoj tako živahno tu, kot navadno ob takem času, samo nekaj gospodov je slonelo ob bifeju v poltihem pogovoru. Tudi se mi je zazdelo, kakor da je tu nocoj nekam bolj temačno... sploh, da je ves prostor širji, globokejši in poln temnih kotov. Daleč tam za bifejem se mi je zdelo, da stoji gospodična Pavla, in ko sem se približal, sem opazil, da ima na sebi čreš-njevordeč kimono, v temnih laseh pa belo krizantemo. In ko se ozrem po gospodični Marici: glej, tudi ona v kimonu in s krizantemo! In gospodična Pavla mi že naliva čaja v majčkeno skodelico in smehlja svo.i mehki, krotki smehljaj. In jaz strmim v njene tople, baržunaste oči in se trudim izreci njeno ime. »Paya«, pravi ona, in njen obraz je bled in otožen. Gospodična Marica pa mi prižiga cigareto. . . . »Maya,« pravi in se zasmeja iz polnega grla. ...... In vsi gospodje pokimiujejo, m zuaj vidim: to so sami Japonci. Za mojim hrbtom pa se oglasi zdaj tenak, hripav, piskajoč hihit. Okrenem se: tam v kotu na klopi sedi debeluhast Kitajec, kaže svoje dolge, črno-rumene zobe in mi miga: »Halo, mister Joe! how do you do? Pozabili, hibi... že pozabili starega prijatelja? Dolgo let, dolgo, hibi... Ko smo tam v Šanghaju pri tisti stan kruljavi želvi tako veselo krokali? »Nisem pozabil, ekscelenca, presrečen sem, da se spet vidimo. Kako se kaj počutite? Dobrodošli v Mariboru!« sem dejal in prisedel. Od sile me je bil vesel. Režal se je ko pečen maček, me tleskal po kolenu in zaklical: »Halo, miss Paya, še en drink za mistra Joa!« Miss Paya nama je iz lončenega vrca nalila pristne kitajske riževke. »Kako je že bilo takrat tisto z reformami, ekscelenca?« sem povzel besedo, ko sva zvrnila prvo čašo. »Moja nevredna ušesa hrepenijo po tako dolgem času spet slišati to zgodbo, ki je tako slavno spričevalo vaše državniške modrosti...« »A, moje reforme!« se je razgibal. »!o je bilo takrat, ko sem pod zadnjim cesarjem bil še mandarin tam v deveti deželi. Sem vladal pravično, ampak so že rogovi- lili po deželi taki razni nezadovoljneži, ki so študirali v Evropi, in so hoteli imeti reforme. Dobro, sem dejal, vam bom pa dal reforme. Doslej so dobivali batine po stari kitajski šegi: po trebuhu. Zdaj sem pa upehal evropsko metodo: batine po zadnjici. Pa jim spet ni bilo prav, pa so sestavili deputacijo, pa so romali v Peking se pritožit Pred cesarjem: Ko so se povrnili, sem jim Pa dejal: Tako, ljubi otročiči, zdaj boste pa dobili radikalne reforme: pa sem ukazal naložiti jim batin po trebuhu in po zadnjici. Poslej niso več hodili v Peking. Hihihi...« Debeli mandarin se je tako grohotal, da se mu je trebuh napihoval kakor balon. »Ce smem vprašati, ekscelenca ste zdaj postavljeni za mandarina nad našo deželo?« Dostojanstveno ie kimal, jaz Pa sem se začel priklanjati do tal. »Dovohte, ekscelenca,« sem se hinavsko dobrikal mogočniku, »da vas najspoštljiveje jn najvdanejše pozdravljam! Hočem vaši ekscelenci vedno biti najpokornejši sluga. In dovolite mi, ekscelenca, pohlevno vprašanje... mhmi... samo v informacijo kot novinarju: »Ali nameravate tudi v naši deželi izvajati reforme/« »Ce si jih boste želeli, zakaj ne?« Široko se je režal in mežikal z lokavimi očesci. Zamislil sem se... In moje oko je obstalo na stenskem koledarju, kjer je krva-vordeče žarela letnica 2111. Tedaj sem se zavedel vsega, kar se je med tem zgodilo: Da je Panazija zavojevala Panevropo in da ie tudi naša dežela zdaj pod carstvom »Vzhajajočega solnca«. prj srcu mi je postalo hudo. Zavedel sem se, da v svoji duši sovražim' Japonce, sovražim od takrat, ko je padel Port-Artur, in je moja majka jokala... Ozrl sem se v mandarina: prebadal me je z očmi in obraz mu ie bil zlobno spačen. Ali sluti, kaj se godi v meni? , Prestrašil sem se. In brž sem pokazal veselo lice, dvignil čašo in navdušeno vzklikal: »Banzai! Banzai!«* japonski »živio«. ..., (Dalje prihodnjič.) Izrezek iz mariborskega domačega filma in tnalo korespondence z ljubljansko gospodično Nič ne pomaga: resna stvar zahteva doslednosti. Če ne misliš izpeljati, kar si začel, rajši ne začni. Takšen »nos« smo dobili od sicer nam zelo naklonjene gospodične Fini iz Ljubljane, ki nam med drugim piše: »...pa zakaj ste prenehali z opisovanjem mariborskih trgovin? Lepe izložbe, to je kakor razstava, to je zmeraj interesantno. In so lepe izložbe tudi mestu v okras, ki bi brez tega imelo dolgočasno lice. Kakor tudi je ob nedeljah, kadar so vse trgovine zaprte. Ali nimam prav? In drugih interesantnih lokalov, ali jih imate kaj dosti v Mariboru? Barov, slaščičarn... in einer kleiner Konditorei. • • |n avtomatičnih bifejev? V Ljubljani imamo tri. In banane, ali so v Mariboru kaj cenejše. V Ljubljani so drage!« _. . , Razvajeno dete, ta gospodična rim, kakor izdaja njeno pisemce! Toda drage volje ji hočemo ustreči. Kajti je gospodična Fini naročnica našega lista, prava naročnica, ne samo čitateljica, m celo taka naročnica ki ie tudi že vplačala naročnino. Taki naročniki pa so prMias še redki in zato jih imamo v velikih čislih. Torej gospodična rim, kar zadeva tisto o trgovinah ... in reklami takorekoč... nai Vam zaenkrat zaupamo (in prosimo, naj ostane to med nami), da smo imeli na to stran — kako bi se izrazili? — no, imeli smo razne nevšečnosti. Da. Nekaj o tem smo že zadnjič povedali izza intimnih kulis »Razgleda«, pa bomo ob priliki še kaj povedali. (Samo prosimo, naj ostane med Parni!) Ampak avtomatski bife, gospodična Fini, to je pa lahka naloga za nas! To je brezkonkurenčno podjetje, ker imamo v Mariboru namreč'samo en avtomatski bife. Zato je pa ta toliko bolj imeniten. In sploh interesanten. Kje je? Na jako pripravni točki, gospodična Fini, če si pridete pomladi pogledat Maribor, kakor obljubujete. V No-venski ulici, takoj nekaj korakov dalje od velike kavarne »Astoria«. Tam, kjer stoji nova moderna palača »Hranilnice DravsKe banovine«, v pritličju prečnega trakta, pod arkadami te palače, tam je nas avtomatsKi ^^L' S hala H ščeS ^Mariborčanov vseh krogov, od Studentarije pa gor do ministrov, bivših in bodočih. Tu se rešetajo dnevna vprašali n tu se dela tudi politika, velika in mala. mVi-) ie zlasti važna. Če imate srečo, lahko' tako-le zvečer, po kaki gledališki predstavi ali koncertu ali kinu, tu v bifeju vidite to in ono osebnost mariborske »haute volee«. Sploh so tu nekaka demokratična tla, ne mislimo v političnem, ampak takole v družabnem smislu, da se namreč ne gleda preveč na »razliko«... Zato pa je tudi prijetno tukaj, tako-le lepo po domače. Za čitatelje »Razgleda« pa je ta bife še posebno zanimiv, saj je prizorišče senzacionalnega romana »Pod pisanim zmajem« ... Skratka: kolosalno interesanten bife! Slaščičarne? Jih imamo precejšnje število, ker si tudi Mariborčani radi posladkajo življenje, ki je tak dovolj grenko. Ker smo že pri avtomatskem bifeju, takoj vis-avis je slaščičarna Ilich, priljubljen lokal-ček ä la: »In einer kleinen Konditorei«, kakor citira gdč. Fini. Ampak, da mora gdč. Fini citirati in morda celo prepevati tuje šlagerje, tega so krivi edino naši slovenski muziki in poeti, ker za vraga nočejo producirati domačih šlagerjev. Hudo jih zato ua tem mestu obtožujemo! Kako je z bananami v Mariboru, gospodična Fini? Ausgerechnet Bananen. Smo stopili nalašč v simpatično trgovino južnega sadja A. Kos v Vetrinjski ulici, da se zadevno informiramo (mi osebno zal nimamo denarja za banane). Banan je v izobilju in so se pocenile, kakor postaja vse cenejše po svetu. Sploh je danes ves svet na razprodaji, samo denarja ni nikjer. Ampak ananasove konzerve so še vedno drage, čeprav je dolar padel za polovico. A propos, gospodična Fini, ali poznate zgodovino teh konzerv? Tja na havajske otoke je pred leti zašel ameriški študent, se ogledal in si dejal: Tn so tla za ananasove plantaže in izdelovanje konzerv. Je začel, a ni šlo, — ljudje se niso interesirali za ananasove konzerve. Tedaj je fant nepričakovano podedoval 50.000 dolarjev. Šel je in je ves ta kapital vtaknil v velikopotezno reklamo. Po petih letih mu je to prineslo 50 milijonov dolarjev. Danes je vsa Amerika njegove ananasove konzerve. Zelo poučno za trgovce, ki se bojijo izdati kaj za reklamo. Moramo za danes končati gospodična Fini, če ne, bo predolga reč. Že slišimo spet godrnjati g. meterja. Veste, nam gre tesna za prostor. Ah, ko bi mogli izdajati obsežnejši list! Ampak kaj, ko so naši čitatelji tako zamudni z naročnino, trgovci pa z oglasi! Ko jih je tako malo, ki bi nam prijateljsko pomagali! Najlepše pozdrave, gospodična Fini, od vdanega Vam uredništva in še posebej od hvaležne uprave. Ostanite naklonjeni ” »Razgledu«. Grajski kino v Marinom predvaja do ponedeljka, dne 12. februarja 1934 sijajni velefilm „Šolnini in senini dnevi malega pobalina“ V glavnih vlogah mali Jackie Cooper in Wallace Beery Čudovit film, ki ga mora vsakdo videti! Cenjene naslovljence, ki »Razgled« še od vsega početka redno prejemajo, a doslej še niso vplačali naročnine, nujno prosimo, da to nemudoma storijo. Naj uvazmejo, da , imamo z listom veliko stroškov in skrbi, in nuj nas prijateljsko pcmpi-rujo tudi s teni, da nam pridobivajo še drugih naročnikov. Čim več bo Ust imel naročnikov, tem bolje se bo mogel razvijati in tem več bo lahko nudil svojim čitateljem. Tiste cenjene naslovljence, ki jim nosil ja mo današnjo številko »Razgleda« na ogled, pa prosimo, naj nam je ne vračajo, marveč se tudi takoj naročijo na list. UPRAVA »RAZGLEDA«. VOZNE OLAJŠAVE. Jadranska obala — zdravilna kopališča — objezerska mesta in višinska letovišča: Po 10 dnevnem bivanju brezplačen povratek po železnici. Bad Aussee: Internacionalne smuške tekme 8. februarja. 25% popusta na avstr, železnicah na podlagi osebne legitimacije. Leipzig: Pomladanski velesejem 4. 10. marca. 25% znižana vožnja. Legitimacija Din 100.—. Cortina d'Ainpezzo: Športne prireditve do 28. febr. 50% znižana vožnja na italijanskih železnicah. Vse ostale informacije, vozne karte po originalnih cenah, nabava viz in nakup valut pri PUTNIK-u, Maribor, Aleksandrova cesta 35, Tel. int. 21-22. »Kako moreš trditi, da sem jaz za teboj letala, da bi te dobila?« »Hm, saj tudi past ne leta za mišjo, da ! bi jo vjela.« Mica Kovačeva Prizorišče: Neka policija Komisar: Vi se pišete Angelik Dobro-del? Lepo ime. Ampak mu ne delate časti. Obdolženi ste, da ste se v gostilni najedli in napili, plačali pa nič. Radi enakih dejanj ste že deset-, dvanajst-, štirinajst-, petnast-krat predkaznovani. Ali je tako? Obdolženec: Nisem štel, pa bo že menda prav. Sem namreč epileptik. Dobim napad, pa ne vem, kaj delam. Komisar: Bom malo pomagal vašemu spominu. Tu ste neko krčmo od devetih dopoldne do treh popoldne počastili s svojim obiskom in ste si privoščili najprej golaš, dva para hrenovk in porcijo sira. K temu ste popili tri vrčke piva. Opoldne ste se nato temeljito pokrepčali z juho, svinjsko pečenko, mešano solato in močnato jedjo. Pijače ste naročili dva vrčka piva in tri četrtinke pekerčana. Da ne pozabimo še treh cigar. Zares, grofovska pojedina, kadar imate napad! Obdolženec: Da, da, takšen napad traja pri meni dobri dve uri. Komisar: Tedaj ste morali imeti tisti dan kar dva napada? Zdi se mi, da traja pri vas napad samo tako dolgo, dokler se niste dobro najedli in napili. Obdolženec: Jaz sem stoodstotni invalid v glavi. Komisar: Ali ste bili v vojni? Obdolženec: Samo z mojo staro, in ta me je usekala po glavi z likalom. Od takrat nisem več z njo skupaj. Komisar: Pa pokličimo oškodovanega krčmarja ... Gospod priča, ali poznate tega gospoda? Krčmar: Kaj ga ne bom, šest ur je sedel v mojem lokalu, venomer žrl in se zalival, potlej je pa buljil v svet kakor zaklan vol. Komisar: Pravi, da je imel napad. Krčmar: Kaj je imel? Napad?? Dokler so; bili gostje v lokalu je politiziral, zabavljaj na sedanje razmere in dejal, da živ krst ! nič ne plača ... Komisar: Tako, tako, menda vas je hotel lepo pripraviti. Vi ste ga imeli vsekakor za popolnoma pametnega? Krčmar: No da, dokler ni prišlo do pla-čanja, potlej se je pa začelo. Mu pravim: »No, gospod, zdaj bomo pa mafo poračunali.« Pravi on: »No, veste, najprej se bom legitimiral. Moje ime je Lim, sčasoma postanem trd.« — Jaz sem se tako začudil, da sem kar zazijal. Pa sem dejal: »Kako vam je ime, to je meni vuršt. Svoj denar hočem imeti.« Pravi on: »Tako? Denar? Potem pa ne hodite k meni, dragi prijatelj. Nimam niti solda.« — Meni je bilo, da bi ga raztrgal, ampak sem samo rekel: »Aha, takšen tiček ste. Nič plačati in povrh še gospoda restavratorja vleči.« Obdolženec: Kaj sem vas vlekel? Ker vam nisem povedal svojega pravega imena? Mar bi potem prej prišli do denarja? Krčmar: Pa posodo mi je tudi razbil. Komisar: Kako to? Krčmar: Ko sem dejal, da pokličem stražnika, je pograbil prt in je vse, kar je bilo na mizi, treščil ob tla. Obdolženec: Ko ste me pa obdelovali s hlačnim jermenom! Tega ne prenesem. Komisar: To je moral biti velik škandal v krčmi. Krčmar: Seveda. Komisar: Zato dobite še posebej policijsko kazen, gospod Angelik Dobrodel. Štiriindvajset ur. Ali sprejmete? Obdolženec: Kaj pa hočem? Moram že iz navade. Komisar: Pri vas je vse navada. Posebno pa zastonj jesti in piti. Obdolženec: Ne smete misliti, da je to tako lahek posel, gospod komisar. Kaj veste, kaj mora nas eden tu včasi vse pogoltniti. Krčmar: No, upam, da ste pri meni bili zadovoljni? Obdolženec: Bil. Razen s pekerčanom. Ta je bil pančan. Na drugo se nimam' nič pritoževati... razen na hlačni jermen. Ta ni bil na jedilnem listu! POMORSKI IZLETI Za veliko noč so nameravana izletna potovanja z luksuznimi parniki na dva vi-iak;a »Karadjordje« in »Jugoslavija« z Gornjega Jadrana vzdolž Dalmacije do Grške. Potovanja bodo trajala 10 do 11 dni. Potniška parobroda »Karadjordje« in »Jugoslavija« nudita ves komfort, lepe in udobne dvorane, obširne in zračne kabine, velike palube za šetanje itd.; brivnica in kopalnice so j potnikom tudi na razpolago. Priznano odlična kuhinja in prvorazredna postrežba. Cena je od. Din 2.000. do 3.600.— po legi kabine. Prvi izlet bo za Veliko noč z odhodom iz Benetk 29. marca ali s Sušaka 30. marca. Informacije, prijave, nabava valut pri PUTNIK-u, Maribor, Aleksandrova 35, tel. int. 21-22. EKSKURZIJA V LONDON »Udruženje bivših jugoslovenskih djaka v Velikoj Britaniji« priredi s sodelovanjem društva Putnik, Beograd, v času od 18. fe- i bruarja do 5. marca 1934 ekskurzijo na j Britanski industrijski velesejem v Londonu. Spotoma si bodo izletniki lahko ogledali velemesta Paris, Ostende, Bruxelles, Köln, München itd., za kar so predvideni posebni dnevi bivanja v teh mestih. Cena potovanja, uštevši stan in vso oskrbo, znaša Din 7.600.— do Din 8.000.—. Vse nadaljue informacije, prijave in oskrba valut pri PUTNIK-u, Maribor, Aleksandrova 35. Tel. int. 21-22. »Ne morem spati, gospod doktor, vse noči letam okoli po sobi.« »Odkod je ta pojav? Ali imate skrbi?« »Seveda. Prihodnji teden moram plačati 10.000 dinarjev, pa jih nimam.« »Veste kaj, gospod, povejte to svojemu upniku, pa naj on leta okoli.« Društvo jugoslovanskih obrtnikov podružnica Maribor vabi vse obrtnike in njih prijatelje na pustno veselico v soboto, dne 10. t. m„ ob 20. uri v Gambrinovi dvorani. — Vstopnina prosta. Zaljubljen gimnazijec učiteljišnici: »Če vam morem storiti uslugo, gospodična, vam rad pomagam pri domači nalogi.« »Ne vem, če boste mogli. Naloga se glasi: »Materinske dolžnosti.« * »Nacek, koliko kosti imaš v telesu?« »Dvestoosem.« »Napačno. Dvestosedem jih je!« »Ampak jaz sem danes jrri kosilu požrl kost, gospod učitelj!« * Dva smučarja trčita in se strahovito prekucneta. Prvi (togotno): Jaz sem mislil, da se znaš izogniti! Drugi: Jaz sem pa mislil, da se znaš ti izogniti! * »Moraš malo glasneje govoriti, Mirko, ne slišim dobro.« »Atek je pa zadnjič rekel, da slišiš travo rasti, ljubi striček.« Ali {te že zavarovali sebe In svoje sorodnike (starše itd.) za primer smrti ali doživetja? DOTO ali sredstva za gospodarsko osamosvojitev svojih otrok ? KOLO proti tatvini? tkii gospodarska zava-rovalnica v Mariboru, Kralja Petra trg St. 6 izvršuje vsa navedena zavarovanja pod zelo ugodnimi pogoji. Zato se ne zavarujte, preden se niste pri .Dravi* točno informirali o zavarovalnih pogojih.--- Sprejemajo se zastopniki v vseh občinah. Jarmila Hašek: Izpolnjena želja »Ne grem na pokopališče,« se je branil Petletni Milan- »Le pojdi- Pojdi, saj ti je dedek pripovedoval vedno take lejje povesti...« »Zdaj mi jih. pa ,ne Pripoveduje več. Jaz se grem rajši san at« »Kupila ti bom Pisanih svečk in ker je Svečnica, jih bova prižgala na grobu tvojega dedka, ki te je imel tako rad.« Milan premišljuje, dvigne glavo pogleda babici ostro v oči m vpraša. » a bom smel vžigalice sam kresniti- Ali bom smel svečke sam prižgati?« ... „„ . »Da. In potem bova molila za de(ika.« »Hm,« je dejal Milan. »Molil ne bom. Dedek je itak v nebesih, več ne potrebuje.« Babica je vzdihnila. Dečkova mgika ji ie bila nerazumljiva. Prijela ga J e z‘ ,... in krenila sta skozi park proti PP^P“* • Milan je prav počasi in nerad hodih Doig Časil se je. _ »Podvizaj se,« ga je opozarjala stara mama. »Pozno je že.« . . »Saj ne morava iti tja,« je godrnjal Milan. »O ta neprijetnost, zdaj sem pa pozabila stenj,« je stokala babica, ki je s smrekovo vejico bila pomela sneg z groba, pripravila svetilko in nalila olja. Milan pa je sedel na obodu groba in Pripravljal svečke. Imel je dve rdeči, eno belo, eno rožnato in tri svetlomodre. Babica je pogledala na uro. Bilo je po šestih. V starem delu pokopališča je bilo že vse tiho. Stara mama je računala: v dveh minutah sem pri izhodu, kupim stenj in sem v petih minutah spet nazaj. »Milan,« je dejala, »ti boš zdaj tu-le name počakal.« »Kami pa greš, babica?« »Grem po stenj in se takoj vrnem.« »Milo je pogledal na vžigalice. Ležale so poleg svetilke. »Že dobro,« je pokimal. »Pa da boš pri miru, Milan, ne smeš se ganiti odtod!« »Le mirno pojdi, babica, ne bom se ganil odtod.« . Deček je ostal sam. Svečke je držal v roki, dve rdeči, eno belo, eno rožnato in tri svetlo-inodre. Vse naokrog pa so bili sami stari, temačni in strogi grobovi, zadaj ie bil zid. ki je delil pokopališče na dva dela. Pred njim; je bilo staro pokopališče, ki so ga počasi spreminjali v urejen božji vrt. Tu in tam je bil v travi grob in hihitam je gorela sveča. Pričala je, da so se živi spomnili mrtvih ob Svečnici, dasi so bili grobovi /.e zravnani z zemljo. Mrak se je spuščal ua vrhove žalostnega drevja. Zvonček se je oglasil v zraku. Zadnji obiskovalci so zapuščali pokopališče. Milan pa ie sedel na robu groba. * Babica se je prestrašila, ko je zaslišala zvonček. Baš je plačevala stenj. »Ali nimate drobiža, gospa?« »Ne.« »Potem tečem menjat.« Babica je čakala pet minut, zdela se ji je cela večnost. Ko je bila spet pri pokopališču, so bila vrata zaprta. »Pozno je že,« je dobrodušno dejal I vratar. »Toda jaz moram noter, moram k otroku...« »Jutri lahko pridete, draga žena.« »Ne, ne, jaz moram... prosim vas, pustite me noter, otrok ...« Vratar pa je skomizgnil z rameni: »Prej ali slej, enkrat moramo vsi semkaj, tu nič ne pomaga. Zdaj vas pa ne morem več spustiti noter. Pridite jutri. Sicer pa lahko poskusite pri glavnem vhodu. Če se požurite, lahko pridete noter.« »Toda otroka bo v temi strah. Imejte usmiljenje!« »Poizkusite pri glavnem vhodu, morda še pridete noter.« Babica je tekla, solze v očeh, ob pokopališkem zidu h glavnemu vhodu. Medtem se je skoraj popolnoma stemnilo. Spet in spet je pogledovala na obzidje, križi so minili, drevesa so šumela tajinstveno. Stare žene se je loteval blazen strah za malega dečka. Videla je v duhu njegove preplašene oči in slišala obupni jok. Ta vratar, ta brezčutni človek, ta surovina. »Uboga starka,« si je mislil vratar, gledaje pomilovalno za njo. »Saj leži toliko otrok tu notri, vsi se morajo končno navaditi na temo.« »2e zdavnaj je odzvonilo, draga gospa!« »Toda jaz moram noter, jaz moram' k otroku.« Eden ima tu otroka, drugi ženo, tretji spet brata. Je že prepozno, pridite jutri.« Zdaj šele je našla prave besede: »Toda moj otrok živi. jaz sem šla le,po stenj, fantek pa je ostal pri grobu fn zdaj čaka name.« »A tako, to je pa kaj drugega. Toda pohitite in pridite drugič bolj zgodaj na pokopališče.« Ona bi ga bila najrajši objela. Stekla je, kolikor je mogla hitro. Mrzlo jo je spreletavalo. Kamor je obrnila oči, povsod črna tema, le od lučk na grobovih strahotno pretrgana. Tekla je brez sape. Moj Bog, otrok, ubogo dete! »Milan! Milan!« je odmeval njen klic skozi večerno tišino. Dolga vrsta tihih, zapuščenih grobov. Kot zadnji pa grob s črno ograjo, kjer je na kamnitem obodu sedel mali deček. Pred njim na grobnem kamnu pa je gorelo sedem lučk. Gorijo in spet ugasnejo. Milan piha in jih spet in spet ugaša in prižiga, obe rdeči, eno belo, eno rožnato iu t(i' svetlomodre. Stenji postajajo vedno daljši, svečke dogorevajo in obsevajo napis in otroka, ki se blaženo smehlja, da sme biti sam z — vžigalicami. »Milan, srček! Milan!« On se ne gane. »Milan! Milan!« Glas zveni že čisto blizu. Zdaj pa hitro še enkrat upihne vse svečke in jih hitro nanovo prižge. Vsako z drugo vžigalico. Zdaj je zadnja na vrsti. Milan jo vžge, jo vrže visoko v zrak tja čez grobove in zakliče: »Pravkar sem gotov, babica, dobro, da nisi prej prišla!« S. S. Van Dine: V oblasti demonov Kriminalni roman. Ta roman je napisan po resničnih dogodkih, ki so pred leti zbujali v New-Yorku silni) senzacijo. Torek, 9. novembra ob 10 ih dop. Ves začuden sem pogledal izza pisalne mize: »Filo, ti? Ob poldesetih zjutraj? Svojini očem ne morem verjeti!« »Strast me žene. Pojdi, spodaj čaka avto, moraš z menoj k Markhamu! Ob desetih zaslišuje dva možakarja, ki sta pred kratkim baje streljala na nekega mirnega someščana in ga odpravila na oni svet. Nespečnost me preganja, moram vedeti, kako bo to Markliam opravil!« Še vedno ves začuden nad tem, da je Filo že tako zgodaj prišel k meni, ko je ' vendar imel navado pozno vstajati, sem šel po svoje stvari in sledil prijatelju. Med vožnjo sem ga skrivaj pogledoval. Njegova visoka, elegantna postava j.e bila udobno zleknjena v blazine. Belo, močno izbočeno čelo se mu je svetilo, hladne sive oči so gledale nekam v daljo. Mislil sem, kako čudno je vendar, da se Filo Vanče, ta mladi, bogati, razvajeni aristokrat, s tako strastjo zanima baš za senčne strani človeške duše. Že večkrat je najinemu skupnemu prijatelju, preiskovalnemu sodniku Markha-I m, v težkih kriminalnih primerih, zgolj iz privatnega zanimanja svetoval tako odlično, da je vsakega moralo začuditi njegovo globoko poznavanje ljudi in njegov kriminalistični instinkt. Z napetostjo sem zato gledal dogodkom tega mrzlega, meglenega novemberskega dne v oči, ne sluteč, da je to le začetek neverjetno razburljive, s temnimi dogodki napolnjene dobe. Avto se je ustavil pred vrati starega newyorškega kriminalnega sodišča v Frank- linovi ulici. Povzpela sva se do četrtega nadstropja, kjer so že zasliševali oba zločinca. Drug na drugega sta valila krivdo, nobeden ni hotel priznati usodnega strela. Po eni uri brezuspešnega zasliševanja je sodnik Markham uvidel, da je najbolje, ako prekine zasliševanje. Vprašujoče je pogledal Fila Vanceja. »Moje nemerodajno mnenje je, Markham, da sta oba nedolžna. Oba sta popolnoma odkritosrčna: vsak misli, da govori resnico. Torej — nobeden ni oddal strela. Zelo žalostno, to rad priznam. Kajti oba sta nepridiprava, in zelo je škoda, da jima ne moremo nameniti usode, za katero sta očividno bila rojena ... Povejte, Markham, ali ni imel tu neki tretji svojih prstov vmes?« Sodnik je resignirano prikimal: »Ta je pobegnil! Po njunih izpovedih sodeč, je to znani lopov Fđdie Maleppo.« »Potem je ta pravi!«* Markham ni ničesar odgovoril. Vanče pa se je leno dvignil in segel po plašču: »V 1 ostalem, Markham, danes zjutraj sem videl, da ima naše časopisje na prvih straneh ogromne napise. Kaj pa se je včeraj ponoči zgodilo pri Oreenovih?« Markham je naglo pogledal na uro. »O. zdajle ste me spomnili! Danes zjutraj mi je Chester Greene telefoniral in me prosil, naj ga sprejmem. Naročil sem ga za enajsto uro.« »Kaj pa je bilo? Vlom, kajne?« Filo je z užitkom vlekel svojo cigareto. »Seveda. Najbrže so imeli piko na po vsem mestu znano srebrnino Greenove družine.« »Zdi sem, da sem čital. da sta bili pri tem umorjeni dve ženski?« * Kasneje se je izkazalo, da je ta sodba bila pravilna. Po enem letu so Maleppa v Detroitu aretirali, odvedli v Newyork in mu tu dokazali umor. Njegova dva pajdaša sta medtem že bila v zaporu, kjer sta morala odsedeti zasluženo kazen radi nekega roparskega napada. Markham je skomignil z rameni. »Sklepam, da ie vlomilec mislil, da so mu na sledu in da je v paniki streljal okoli sebe, potem pa pobegnil.« »Čudno postopanje!« Filo se je počasi vsedel, na obrazu se mu je zrcalila zamišljenost. »Ali je kaj srebrnine vzel s seboj?« »Ne srebrnine, ne kaj drugega. Najbrže ga je pregnal strah, še preden je mogel svoj plen spraviti na varno.« »To izgleda precej misteriozno, ali ne, Markham? Amaterski tat vlomi v eno prvih hiš, v jedilnici se poželjivo ozre p6 srebrnini, potem» ga pa naenkrat popade strah, gre po stopnicah navzgor, vlomi v dvo ločeni spalnici, ustreli dve ženski, nato pa pobegne... Zelo ganljiva, toda ne preveč prepričevalna ta vaša teorija, dragi Markham. Kako pa ste prišli do tega?« V sodniku je kar vrelo, toda trudil se je, da se obvlada. »Feathergrill* je imeJ včeraj ponoči službo in je dobil poročilo i/. predsedništva. Spremil je stražnike v usodno hišo in se strinja z domnevami v tem poročilu.« »Ali bi imeli kaj proti, Markham», ako prisostvujem vašemu razgovoru s Chester-jem Greenom? Zelo sem željan zvedeti, kaj ga je napotilo, da se osebno potrudi semkaj.« Markham je stisnil ustnice, danes ni bil posebno ljudomil in Filova radovednost ga je jezila. Po kratkem premisleku pa je godrnjaje privolil. »Ker vas poskušeni vlom v hišo Greenovih tako zelo zanima, lahko radi mene ostanete tu in slišite, kaj mi ima povedati Chester Greene.« »Hvala, Markham.« Vance_ se je smehljal in zopet odložil svoj plašč. »Slab sem, tako vroči želji ne morem odoleti. Ostanem torej... kateri od Greenovih pa je Chester? Kako pa je v sorodstvu z obema umorjen-kama?« »Gre samo za en umor,« ga je zavrnil Markham. »Najstarejša hči neporočena * Amos Feathergrill je bil tisti čas pomožni sodnik in je bil dodeljen Markhamu. ženska, stara kakih štirideset let ie bila takoj mrtva. Ena mlajših hčera, na katero je vlomilec streljal, pa bo. kolikor sem doslej zvedel, ostala pri življenju.« »In Chester?« »Chester je najstarejši sin, mož štiridesetih let. Ko so padli streli, je bil on prvi na prizorišču.« • »Kateri pa so ostali člani družine? Za starega Tobijo Greena vem, da je že zdavnaj umrl.« »Da, stari 'lobija je umrl že pred dvanajstimi leti. Njegova žena še živi, toda je že več let hroma. Razen tega je — oziroma je bilo — še pet otrok: Julia, najstarejša, sin Chester, potem še ena hči, Si-bylla, blizu 30 let. Rex, bolehen človek, ki tiči samo pri knjigah, kaki dve leti mlajši od Sibylle, in Ada, najmlajša, ki jo je stari l obija pohčeril, stara približno 22 let.« »Julija je umorjena, ste rekli? In katera od ostalih dveh sester je ranjena?« »Najmlajša — Ada. Njena soba leži, kolikor mi je znano, Julijini nasproti. Vlomilec je najbrže pomotoma zašel vanjo, ko je hotel pobegniti. Jaz mislim, da je takoj, ko je streljal na Julijo, zašel v Adino sobo, svojo zmoto spoznal, oddal še en strel in potem v divjem begu zapustil hišo skozi glavni vhod.« Filo je nekaj časa molče kadil. Potem pa je rekel: »Vaš vlomilec je moral biti prokleto zmešan, Markham, da ie Adino spalnico smatral za stopnišče, ali ne? In potem še eno vprašanje: Kaj je ta neznani gentleman, čegar nočni obisk Greenove hiše je bil namenjen srebrnini, iskal v prvem nadstropju?« »Bržkone je iskal nakit.« Markham je bil očividno na tem, da izgubi potrpljenje. »Jaz nisem vseveden.« V poudarku Jaz' je bila ironija. »No, no. Markham,« ga je miril Filo. »Vendar ne boste postali zlobni.« V tem trenutku se je prikazal Swacker, Markhamov tajnik. »Mr. Chester Green ie tu,« je javil. (Dalje prihodnjič.) Skavtski Blago za skavtski kroj se dobiva pri gospodarstvu »Saveza skauta kraljevine Jugoslavije«, Beograd, Miloša Velikog 6. Materijal ie zdaj boljše kakovosti in barve; blago za hlače je za 4 dinarje pri metru dražje. Stegi, ki so blago naročili, a ga še niso dobili, naj naročilo obnovijo. Registrirala bo Glavna uprava vse župe in stege. Župe dobijo rimske številke, stegi pa arabske. Tako bo imela Dravska župa odslej številko I., slovenski stegi pa: Ljubljana skavti 17, Planinke 18, Maribor skavti 19, Ptuj 20, Domžale 21. Ostali stegi pa začasno še niso registrirani. — Ce poide tako dalje, bomo še člani izgubili imena in bomo padli na številke ... Prihodnja zvezna skupščina bo letos v Zagrebu. V program za srednji tečaj namerava uvesti Dravska župa kot obvezen predmet tudi alpinizem. Higijenski zavod v Ljubljani je naprosil razgled ljubljanske skavte za pomoč pri gradnji in barvanju studencev v Beli Krajini. Za referentko za planinke iz Dravske župe v uredništvu za »Skavtski Glasnik« je imenovana s. Nada Kladnikova, župna na-čel n i ca Vodniški tečaj se je pričel v nedeljo 21. januarja. Na tečaju se bo predavalo po načrtu, ki ga je izdelala zveza: 1. redovne vaje, 2. skavtizem, 3. vodov sistem, 4. metodika vodnika, 5. osebna higijena, 6. Iftgi-jena na taboru, 7. ročno delo, 8. igre; in petje, 9. telesne vaje 10. pijonirstvo, 11.-topografija, 12. svečanosti, 13. taborenje. Teoretična predavanja bodo tekom zime,, praktično pa se bo vadilo spomladi na izletih in kratkih taborih. Taki tečaji so za napredek skavtske ideje zelo važni, ker le s prediz-obrazbo lahko vodnik vodi svoje člane in nh vsestransko izvežba, da postanejo dobri skavtje. Predavali bodo po večini dolgoletni skavtski praktiki. O osebni higijeni pa' bo predaval starešina br. dr. Fran Marinič. Zlogovna križaljka Vodoravno: 1. pokrajina v U. S. A. 4. nočni ptič. 5. cvetlična posoda. 7. posamezno. 9. srd. 10. znaki v glasbi. 12. iz lesa. 14. Bellinijeva opera. 16. kontinent. 17. enota uteži. 19. mesto v Italiji. 20. denarna enota. 22. del telesa. 24. aparatura. 27. kmetijsko orodje. 29. podnebje. 30. kraj v Slavoniji. Navpično: 1. pijača. 2. japonski otok. 3. otok v Indskem oceanu. 4. reka na Goriškem. 6. divjačina. 7. položaj. 8. mikavno. 9. letni čas. 11. pevski glas. 12. zgodbe svetnikov. 13. nižava. 15. francoski kardinal +. 18. pokrivalo. 19. žalost. 21. telesna poškodba. 22. nerabljena. 23. časov- na mera (mn.). 25. del žel. tračnice (mn.). 26. letni čas. 28. kralj živali (mn.). 29. kal. Rešitev križaljke štev. 5. Vodoravno: 1. slap. 5. nada. 9. mesec. 11. pirat. 12. on. 13. komet. 14. pes. 15. vodka. 18. nakit. 21. Samarkand. 23. Bern. 24. rdeč. 26. Ilica. 29. žep. 30. osa. 31. Ana. Navpično: 1. smokva. 2. len. 3. as. 4. pek. 5. nit. 6. ar. 7. dar. 8. atleti. 10. copata. 11. pesnik. 16. ovseni 17. Kamnik. 19. aparat. 20. Indec. 22. Reims. 23. Blaž. 25. čaša. 27. ep. 28. Ra. »Koliko stane pri vas striženje las?« BI*»1" »Štiri dinarje.« »Rotem mi obrijte glavo.« „Dunav“ zavarovalna delniška družba v Zagrebu Podružnica za Slovenijo v Ljubljani Aleksandrova cesta v lastni palači Generalna reprezentanca v Mariboru Aleksandrova cesta 11-1 (nad Celjsko posojilnico) obavlja vse zavarovalne posle Kaj dela ta pariški redar? — Pomaga reševati klobuke, ki jih je vihar strgal pasantom z glav in pometal v Seino. {Angleška sukna! I Najnovejše tkanine za damske) obleke nudi tvrdka MAJER FRANJO Maribor, Glavni trg štev» 9 Avstrijske šilinge, italijanske lire, dolarje, franke in vse druge VALUTE prodaste in kupite najugodneje pri jPDTNIKir Maribor, Aleksandrova 35, tolelon 21-22 IIIH KoroSka 8 — Vetrinjska 7 dobavlja vse stanovanjske opreme točno, hitro in po S ni HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: Maribor «•»•<•- Podrutnica: Calla K’Ä"'' sä srrÄrss »s posle točno in kulantno. Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik in urednik Josip Fr. Knallič v Mariboru: tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak v Mariboru.