Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 8. oktobra. 1939 Štev. 41. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka rač 1:50 Din. Mir ščete meti? Vsi pravite: tak je. Jaz pa pravim nasprotno: vi boj ščete meti. Zakaj pravim to. Ka je bojna? Boža kaštiga. Zato pro- simo v litanijaj vseh svetcov: Bojne reši nas Gospod. Boj je boža kaštiga i to ta najvekša kaš- tiga, z šterov Bog te vdari svet, gda je Hüdobija njegova tak na- rasla, da drüge kaštige ne strez- nijo, ne predremijo človeštva, gda drüge kaštige ne zadostijo božoj pravičnosti, gda drüge kaštige ne sprosijo po pokori smilenje blod- nomi človeštva Samo eden je moro svo- jega brata, Kain Abela i je raz- žalo Bog. Z trepetom je morilca pitao: „ka si včino, glas krvi tvojega brata kriči k meni gor v neboˮ. Samo edna Gomora i Sodoma je bila nečista, pa Bog jo je z žveple- nim ognjom, pokončao. Samo eden Kam je osramotio svojega očo Noeta, pa pod preklestvo je spadnolo celo njegovo pokolenje. Samo eden veren narod so pre- ganjali egipčanski i palestinski Poganje i prvi so se potopili v Rdečem morji, drügi pa pod me- čom spokapalo. I tak ide zgodba božih kaštig do dnes naprej pa se stavi pri grozovitoj planini hüdobij naših časov. Na sto i sto jezere nedužnih bratov i se- ster krv se je prelevat i se prelevle po širnom sveti pa kriči gor k Bogi v nebo. Pa ta krv Boga ne bi genola? Sodoma i Gomora sta se razširile na celi svet, grdostija je dorasla na naj- vekšo dužino, širino i višino i zasmrdela od kuče do palače, od delavca do vučenjaka, od podložnika do zapovednika . . . Bog duže toga smradü ne mogo prenašati . . . Starišje, (naprej postavleni, voditelje se ošpotavajo, strelajo, kolejo, sproti njim se buntajo smeti človeče drüžbe. Bog, ki je vretina vse oblasti, duže toga ne mogo trpeti. Boj proti kat. Cerkvi, proti vernim narodom, proti krščeni- kom, ki spunjavajo verske duž- nosti je pa ne samo zapirao te, i ropao vseh pravic kak tüdi vrednosti, nego podirao je cerkve, klao je Bogi posvečene osebe, oskrunjavao je za božo čast na- menjene reči i celo, ka je groza povedati, boj je napovedao sa- momi Bogi. I Bog je te boj spre- jeo. Tak ga je sprejeo, ka je človeki nehao na volo, naj dela ka šče. Vekše kaštige nema na sveti Bog, kak gda človeka po- püsti samomi sebi. Boža pravičnost mora kaš- tigati, greh mora pokoro dobiti, da se strehi z človečih düš i da pokora gene smilenost božo na odpüščenje i skrajšanje kaštige. Pokojni Sv. Oča so zapisali, da svet nikdar ne bio tak pokvar- jen od časa potopa, z šteroga se rešila samo Noetova drüžina, kak dnesdén. A so tüdi povda- rili Kristušov namestnik v Kri- stušovom imeni, da svet se je dužen pokoriti, da ga reši sa- mo pokora. I se je svet pokorio? Začeo se je po svetovnoj bojni, a hitro se je navolo pokore. Začeo je svoje pogübe ples, kak je grme- nje topov zamučalo i, te ples pleše vsikdar bole divje. Milijoni ne smejo vervati, Boga moliti. I svet? Ne gene se za to. Milijoni so Potopleni v vse hüdobije. I svet? Smeje se njim. Siromakom se v nebo kričeče krivice godijo. 1 svet? Z trdim srcom ide mimo njih. Keliko so zgübili v zdajšnjoj bojni svoje drage, svoje domove, keliki zgü- bili živlenji, zdravje. I svet? Po- slüšajte radije, igra za igrov se glasi, pokore nigde ne. Prošče- nja se s plesom obhajajo, z ne- čistostjov i pijanostjov oskru- njavlejo te, gda se indri cerkvi podirajo i dühovniki zapirajo. Spovednice zevajo od praz- note, cerkvene klopi prašina kinči, na oltare pavuk devle svojih mrež rože — gorečnost je vgas- nola, niti najvekše bože i cerk- vene zapovedi se ne spunjavajo od vnožine vernikov. Pa čakamo mir? Gda se indri listi krščanski zabranjüjejo, gda je za 38 mili- jonov katoličancov samo 5 krš- čanskih listov dovoljenih te, gda na stotine izhajajo protiverski listi, te si mi naročamo medle, celo brezbožne liste, brez vsebine Kristušove vere. I mir čakamo? Gda nede! i svetkov ne svetimo, oštarije, senja, trštvo i drüge nepotrebne reči obiskav- lemo mesto cerkve, gde nas tjedne dugo čaka Jezuš — čaka zaman, — vűpamo si mi ešče na vüsta vzeti reč: mir nam dajl Pa ne vemo, da je Vladar mirü samo on, koga zametavlemol Bratve, trgatve, krstitja, gostü- vanja, veselice, športi, zabave se vršijo den za dnevom, noč za nočjov potorjene i močno zmešane z neštevilnimi teškimi grehi. I mi bi radi, da bi nam za nje zasijalo sunce mirül? Krivičnih!! Grozneži! Skažlivci! Pobožnost kazajoči grešni po- svetnjaki! Mislite, da se boža pravičnost žali!? Mislite, da ste njegove smilenosti vredni brez pokore?! Jako se vkanite, če tak mislite. Njegovo pravičnost po- tere i njegovo smilenost odpre samo pokora. Dajte mir Bogi, ne dražite ga z grehi i njegova smilenost bo mir rosila na zemlo. Oblegajte spovednice, jočite za grehe, lübite sirote, Odstranite iz svojih hiš vse, ka vas k Bogi ne vodi, — je to božen list, — je to slabo drüštvo, — je to lücka vrednost — i živite pravo krš- čansko živlenje, pa lübi krščan- ski mir, Kristušov mir vam je zagotoviti (TSJ.) Volitve v senat. Novembra 12. v nedelo se bodo vršile volitve v senat po dozdajšnjih predpisih i po tumačenji zakona. Kraljevski ukaz bo določo, gda se pozove na sejo novo zvoljeni senat. 10 zapovedi ruskoga vojaka. Zveza brezbožnikov je zro- čila ruskoj?) boljševiškoj vojski, štera je vdrla v katoličansko Pol- sko, desetere zapovedi, štere se glasijo etak: 1. Misli na to, dá nega Boga, ki bi te mogeo čuvati pred sov- rainlkovov kruglov. 2. V mirnom časi i tüdi v bojni moraš biti popolnoma brez- bolen i misliti nato, da tvoja smrt lehko prinese 100 miljonom lüdi oslobojenje. 3. Vsaka cerkev, molitvar- nica ali sinagoga je lehko gnezdo tvojega sovražnika. 4. Sovražnik brezbožna naj se ti ne mili 5. Skrbi za to, da se tvoj tovariš tüdi v nevarnom položaji ne spove dühovniki. 6. Vsakši poiskus ropanja rerkev, molitvami ali sinagog se mora z oboroženov silov zatreti, kajti te morajo kak spomeniki preminočih časov ostati shranjene. 7. Ostani v bojni brezbožen i probaj svoje sovražnike prido- biti za brezbožno gibanje. 8. Po končanoj bojni bo svet popolnoma brezbožen. 9. Sovjetska unija ostane vsikdar čuvarica mednarodnoga brezbožnoga gibanja. 10.Brezboštvo ostane i bo zmagovalec. Pripomba. Nastane pitanje, zakaj ščejo boljševiki čuvati ka- toličanske cerkve, protestantske molitvarnice i židovske šinagoge na Polskom? Kakši spomeniki so to na nje? Zato je ščejo ču- vati, ka pri tem a) prišparajo na izdatkaj, ar te spremenijo v gle- dališča, plesne dvorane, skladišča itd. b) Obdrügim pa zato, ka ž njimi hujskajo proti Bogi: glejte, če bi bio Bog, ne bi dopüsto, da se njegove hiše onečaščajo. Šatanska agitacija so te gor- nje zapovedi. Krščenik naj ti od- prejo oči. Šatanska agitacija, štero sam pekeo vodi po dopüščanji Boga, da se kaštiga grešen, nepoko- ren svet. Kardinal Hinsley angleškim vernikom. Westminstrski nadškof, kar- dinal msgr. Hinsley, je te dni izdao pastirsko pismo, v šterom med drügim pravi: „V tom hipi preisküšenj sam ešče bliže pri vas. Želem, da bi vse, ka koli se bo zgo- dilo, sodoživlao z vami kak do- ber pastir, ki prebiva noč no den, v nemiri i miri pri svojoj čredi. Zdajšnji čas zahteva hrab- rost i močno vero. Zavedamo se, da je Bog, ki nas je stvoro, naš Oča i naš najbolši prijateo. Što koli je, za vsakoga izmed nas skrbi posebi. Vsakšega iz- med nas pozna po imeni. Nad- naravna batrivnost je sad naše katoličanske vere. Boža Previdnost nas vzdr- žavle i rešavle v bojni, kak v mirovnom časi. Če Bog zahteva zdaj od nas žrtev i nas preiskü- ša, se to zgodi, da nas približa križi; to je znamenje, v šterom bomo na slednje vsi zmagali. Opominam dühovnike i vernike, da je dužnost iskrene molitve zdaj še bole potrebna, kak inda. Spomnite se na moč svete meše i večkratnoga Sveto- ga obhajila. Pribežite h Kralici mira. Prosite božo modrost, da bo vodila našo vlado, prosite vseemogočega Boga, da bo po- delo zmago pravičnim. Molite za poglavara svete Cerkve, ki je vse včino, da bi preprečo bojne gro- zote. Molite tüdi za düše tistih, ki bodo spadnoli kak žrtev stra- hotnoga načina modernoga vo- jüvanja, za moške, ženske i deco, ki so bili že žrtvüvani Molohi. (Moloh je poganski bog, šteromi na čast so inda deco klali.) Vsi verniki so dužni, da se žrtvüjejo za blaženost domovine i poslüšajo vsa navodila za var- nost. Vsi smo dužni, da se str- nemo v enotnost i zavüpamo vi- šišoj gospod!. Tolaži nas skrb i delo za varstvo dece i sočüstvüjemo z bolečinov mater, štere so se to- čile od njihovih najdragocenejših kinčov. Naj bi vas Bog smilenja i Bog vse tolažbe sprijao v svoje mogočno varstvo, zdaj i v vseh dnevaj tmice, dokeč nas ne pri- pela k svetlosti i miri svojega nebeskoga kralestva." Stol sedmorice v Ljubljani. Zdaj, ka se vrejüje hrvatska Banovina, se vredi tüdi Sodnija. Mi smo najvišišo sodno oblast meli dozdaj v Zagrebi pri Stoli sedmorice. Te sodnije oddelek B se zdaj preseli v Ljubljauo pod imenom: Vrhovno sodišče v Ljubljani. Razgled po katoličanskom sveti Francija. V cerkvi Notre Dame v Parizi so se 11. i 12. sept. vršile molitve za mir. Na poziv kardinala Verdiera se je teh molitev vdeležilo vnogo lüd- stva. Svečano sv. mešo z asisten- cov je slüžo Mons. Verdier. Zdrüžene ameriške drža- ve. V New Yorki se je vršo kon- gres „Amerikanski katoliških mla- denkˮ šteroga se je vdeležilo veliko število članic. Začno se je s pontifikalnov sv. mešov, pri šteroj je bio podeljen papov bla- goslov. Na tom kongresi so ugo- tovili, da 11 miljonov ameriških žensk dela v fabrikaj, tak, da so 6 do 12 vör ne doma. 60% teh žensk ne zdržava samo sebe, nego tüdi svojo drüžino. Portugalska. V Caldasda Raihna se je vršo Euharistični kongres za lisbojski patriarhat. Kongresa se je vdeležo lisbojski patriarh, predsednik sabora kak zastopnik vlade, civilne i vojaške oblasti i velka vnožina naroda. Mesto je bilo okrašeno z držav- nimi i papovimi zastavami. Sküp- no sv. obhajilo, procesija, češ- čenje Najsvetejšega — vse to je dokazalo, da narod živo verje v Eucharističnoga Boga, Krščanski tisk v Španiji se krepi, čeravno je bilo med državlanskov bojnov vmorjenih tüdi 44 katoličanskih novinarov. Samo od znanoga bivšega kato- ličanskoga dnevnika „El Delateˮ je spadnolo 20 urednikov pod strahovladov marksistov. V Mad- ridi je pred bojnov izhajale 16 dnevnikov. Zdaj levičarskih nega več, ostali pa so se zdrüžili tak, da majo zdaj 5 dobro vrejenih krščanskih dnevnikov. Na Japonskom vzdržavajo redovnice 41 katoličanskih sred- njih i poklicnih šol. Na teh za- vodaj majo 11.170 vučenik. Med 1161 redovnicami jih je 672 Ja- ponk. Poleg šolstva zdržüjejo 15 bolnic i 50 različnih karitativnih ustanov. Gospod Stalin. Kak poro- ča „Cerkvena slüžbaˮ iz Moskve je bio nedavno ob priliki spo- minskoga svetka v Tifusi odkriti nagrobni spomenik, kronani s srpom i hamrom, Stalinovoj ma- teri, ki je vmrla 1937 l. Nagrob- ni spomenik nema nikšega iména, samo začetne črke matere rdé- čega diktatora,. ki je bila v živ- lenji globoko verna žena i štere Slednja žela je bila prosti nagrobni spomenik s križom." Kda (se je za Vüzem 1937. 1. zvedilo, da se je Stalinova mati Zagvüšno vdeležila cerkvenoga svetka vstajenja v Tilfisi, je Sta- lin pretrgao odnošaje s svojov materjov. Poslao je celo krajev- noj organizaciji zveze borbenih brezbožnikov pismo, v šterom je grajao stopaj svoje matere i po- leg toga očitao, da je delo brezbožnikov v Kaukazi izredno pomenklivo. Na konci toga pisma, štero je v tom časi tisk objavo, se glasi: „Moja mati je stara i njena vernost Bogi je za nas bedastoča. Znati pa moramo, da je zrasla v ozračji, kda je bila cer- kev potreba. Delati moramo zato, da se te vpliv ne razširi na mla- dino, ar bi potom bio naš ko- munizem zgübleni.ˮ Malo časa za tem je Stalinova mati vmrla. Za- püstila je teštament, v šterom je zapovedala, da jo morajo cer- kveno pokopati i je svojo last- nino 9000 rublov zapüstila cerkvi v Tifusi. Stalin je prepovedao spuniti teštament. Pravoslavno dühovščino je pri sklepi pokopa policija odstranila. Berijt, ki je te bio šef GPU (policije) na Kav- kazi — zdaj je lüdski komisar za notrašnje zadeve i glavni šef GPU — je dobo iz Moskve na- ročilo, da naj razpüsti versko ob- čino v Tifusi i zgrabi njenoga voditela. 2 NOVINE 8. oktobra 1939. Nedela po Risalaj devetnajseta. Tisti čas gučao je Jezuš poglavnikom popovskim, i fari- zeušom po prilikaj govoreči: spodobno je včinjeno kralestvo nebesko k človeki krali, ki je napravo gostüvanje sini svojemi. I poslao je sluge svoje zvat poz- vane na gostüvanje; i ne so šteli priti. Pali je poslao drüge sluge, govoreči: povejte tim poz- vanim ovo obed moj sam pri- pravo, teoci moji, i tüčne stvari so spomorjene, i vsa so gotova: hodte na gostüvanje. Oni so pa zamüdili: i odišli so, niki na marof svoj, niki pa na trštvo svoje; ti drügi so pa spolovili njegove sluge, i z obšalnostjov ošpotane spomorili so je. Krao pa, gda bi to čio, razsrdo se je, i poslavši svojo vojsko, pogübo je lüdomorce one, i varaš njihov je požgao. Teda veli slugom svo- jim: gostüvanje je toti gotovo; ali ki so bili pozvani, ne so ga bili vredni. Ite zato vö na križo- potje, i šterekoli najdete, Zovte je na gostüvanje. I vö idoči Slugi njegovi na pot, vküp so spravili vse, štere so najšli, lagoje, i do- bre: i napunilo se je gostüvanje s sedečimi. Notri je pa prišao krao, da bi vido sedeče, i za- gledno je tam človeka ne oble- čenoga s svadbenim gvantom I veli njemi: Prijateo, kakda si eti notri prišeo nemajoči gvanta svadbenoga? On je pa zanejmo. Teda je velo krao slugom: zvežte njemi roke, i noge, i vržte ga vu zvünešnjo kmico: tam bode joka- nje i zobno škripanje. Ar so Vnogi pozvani; malo jih je pa odebrani^ (Mat. 22, 1—14.) * Gostüvanje v prenešenom pomeni je zdrüžene Sina božega s človečov naturov, to je včio večenje Reči bože. Začnolo se je gostüvanje, gda je prišeo Gos- podov angel v Nazaret oznanit Mariji Devici novo veliko skriv- nost, da postane mati boža. Spu- nilo se je pa, gda je Gospod iz- dejno na križi, rekoč: „Spun- jene je.ˮ K božemi gostüvanji so vnogi pozvani. Ar je Bog poslao svoje hlapce: K Židovom je pos- lao svoje poroke, potem zadnje- ga i najvekšega Poroka, Ivana Krstitela. Gda je bio obed že pri- pravleni, prišli so še apoštoli. Povableni pa so ne šteli priti. To je židovski narod. Ali v dug- šem pomeni so vsi tisti, do šte- rih pridejo v teki stoletij Gos- podovi odposlanci, pa so zavr- ženi i morebiti pomorjeni. Ali vse to Gospoda ne zosaga. Ar pozvani v krščansko občestvo neso šteli priti, je dao pripelati drüge. Kak se je Petrova mreža napunila z ribicami, tak se puni Gospodovo gostüvanje, sv. ka- toličanska Cerkev, z dobrimi i slabimi. Zdaj püsti Gospod oboje rasti do dneva žetve, gda de svojim hlapcom — angelom za- povedao, da ščistijo pleve z pše- nice. Dobre pa slabe zove Gos- pod, ki je prišeo iskat grešnike, ne pravičnike. Paster je, ki je prišeo iskat zgüblene ovčice, paster, šteri zgübleno ovco dene na rame i jo nese v ovčarno. „Dobre i slabeˮ vabi smileni Oča, ki gleda, odkec i gda pride zgübleni sin, da de njemi šo proti, ga obine i ga znova pripela v varen dom. Evangelij govori samo od ednoga, šteri je ne meo svatov- skoga oblačila. Mislo je na Ju- deža Iškarijota. Ali v tom ednom vidimo vse drüge, šteri nemajo svatovskoga obleča. Pride den, gda de Gospod prišo na gostüvanjski obed gle- dat svoje goste: pride den sod- be živih ino mrtvih. Teda de pitao tiste, šteri nemajo svatovskoga obleča: „Pri- jateo, kak pa si prišeo esi, i kak da nemaš svatovskoga obleča ?ˮ Prijateo, katoličan, dete ka- toličanski starišov, krščen i pre- rojen s Svetim krstom, navčeni telikokrat v sveti verski navukaj, navdüšeni po teliki lepi sveti zgledaj, kak je mogoče, da si tü brezi lübezni do bližnjega? Kak je mogoče, da si ne vzlübo svo- jega Zveličara, da se nesi nav- düšo za kat. Cerkev, da se nesi navdüšo za jakosti, za istino? Kak je vse to mogoče? Krivičen bo obmukno. Gos- pod pa je pravo hlapcom: „Zve- žte ga na rokaj i na nogaj i vržite ga v zvünešnjo kmico, gde bode jok i škripanje z zobmi.ˮ Zvezani na rokaj nemre več včiniti nikaj dobroga; zvezani na nogaj se nemre več vrniti k Oči, kak se je vrno zgübleni sin. Glasi z bojišča. Varšava se predala. Nemške bombe so vužgale vnogo hiš v Varšavi i spoklale do jezero nedužnih lüdi. Brani- telje Varšave so se borili še nap- rej do zadnjega i so odbili vno- go nemških napadov. Zavolo glada i zavolo toga, ka ranjence neso mogli kam spravlati, so mesto predali Nemcom. Baltske države v nevarnosti. Selter zvünešnji minister Estonske se je vrno potrt nazaj z Moskve. Rusija zbira vojsko na estonskoj meji i šče estonska pristanišča porabiti za svoje pod- mornice. Poleg Estonske bi Rusi zasedli še Latvo, Litvo pa naj bi zavsela Nemčija. Te načrt je stopo zdaj pred oči sveta. Eston- sko krivijo, da je dala zavetje polskoj podmornici Ožel (Orel), štera je vujšla. Rusi krivijo tüdi Estonsko, zakaj je neznana pod- mornica potopila te rusko ladjo „Metalistˮ. Rusija zahteva Oesel, Dago i Mon otoke od Estonske, štere šče v trdnjave spremeniti, ka bi vsem tüjim ladjam na te način onemogočila dohod k rus- kim vodam. Stalin je v toj za- devi nujno k sebi pozvao Rib- bentropa, nemškoga zvünešnjega ministra. Bitka med angleškimi bojnimi ladjami i nemškimi bombniki. Na Severnom morji je 20 nemških bombnikov napadnolo del angleških bojnih ladj. Edna ladja se vničila, edna pa se po- škodovala, eden nemški bombnik je dolstreljen i kotrige posad- ko so zgrablene. Hitler ponüja mir. Hitler je po radii ponüdo mir Angliji, šteroga naj sklene z Nemčijov i Rusijov potom, ka Polske nega več. Da če ga ne sklene, de ona kriva krvnoga preganja. Odlok glavnoga odbora JRZ. Glavni odbor JRZ stranke je meo sestanek v Beogradi, šte- roga se je z našega kraja vde- ležo tüdi dr. Klar, bivši poslanec. Odbor je skleno, da Jugoslavija ostane na stališči mirolübnosti i popolne nepristranosti. Vsa spravišča Prepove- dana na Hrvatskom. Ban Hrvatske banovine je prepovedao zavolo hujskarije i napadov nešternih neodgovornih lüdi vsa spravišča, tüdi zavüp- niški sestanki so prepovedani. Komunistična stranka v Franciji razpüščena. Vlada je sprejela sklep, da se v Franciji razpüsti komuni- stična stranka. Če bi francoska vlada to prle napravila, ne bi divjao boj niti prle v Španiji, niti zdaj. Podpiranje komunistov doma i obimanje komunistov v Rusiji, je nedogledne žalostne posledice rodilo. Komunistični spisi se tüdi več ne smejo širiti po Franciji. Mesto Sokola Junake. Razpüščeno Sokolsko drü- štvo na Hrvackom se je Zglasilo po svojem bivšem vodstvi pri predsedniki vlade dr. Mački, da bi ga prosilo za naklonjenost do Sokolskoga drüžtva. Dr. Maček se je izjavo proti Sokoli, štero drüštvo ne domače i je priporá- čao drüštvo junakov, štero je hrvacko drüštvo. Anglija i Francija odkla- njata mir Nemcov i Rusov. Angleška i francoska vláda odklanjata od Nemcov i Rusov predlagam mir, v šterom naj od Polske niti guča ne bi bilo. An- glija i Francija se ščeta boriti, da potereta nadvlado Nemčije, štera jemle sloboščina malim državam. Amerikanske bojne ladje v Europi. Okoli sto amerikanskih boj- nih ladj je odplavalo v Lisbono v Portugaliji i se bodo v Europi zdržavale, dokeč ne mine bojna. Estonska klonila. Estonska je prepüstila Ru- siji za vporabo otoke Dalem, Osel, Kijumaja i Dago pa poleg Revala prostor za letališče i boj- ne ladje. Na Baltiškom morji je Rusija najmočnejša vodna sila s tem postala. Pogodba trpi 10 let. Ruske čete so se zdaj odmek- nole od estonske meje na ro- munske. Romunija se boji za Besarabijo i še tri letnike zove pod orožje. Podpišemo. V Čarnom okviri je prineso neki list znak ruske komunistične države: srp i klepač. Nad zna- kom je bilo zapisano: Dol ž njim. Pod znak pa: Mi pod Krištušo- vov zastavov stojimo. V popol- nosti podpišemo. Ka pomenita srp i klepač? Srp: sekaj glave i Klepač: razbijaj blagajne vmor- jenih. Kaštige za znake i krike. Naš g. ban je izdao pre- poved, v smisli štere se ne smejo nositi znaki niti kriki glasiti, šte- rih namen bi bio širjenje mržnje proti šterojkoli vojsküvajočoj se državi ali pa širjenje navdüšenja za šterokoli vojsküvajočih se dr- žav. Mi smo nepristranski i se v boj v nikšo formo ne mešamo. Ki bi se proti prepovedi zagreši, plača do 200 Din. kazni ali se kaštiga z 20 dnevnim zaporom. 10 zapovedi nemškoga vojaka. Nemški.vojaki so dobili do rok sledeče 10 zapovedi: 1. Nem- ški vojak se bori viteško za zma- go svojega na- roda. Zverinstvo i jalovo razbija- nje ne vredno nemškoga voja- ka. 2. Vojak mo- ra biti uniformi- rani. Prepoveda- no se je boriti v civilnoj obleki. 3. Prepovedano je bujti sovraž- nika, ki se je vdao. Ravnotak je prepovedano bujti vpornika ali vohuna, ar bo te dobo svojo kaštigo po sod- noj poti. 4. Pre- povedano je sla- bo ravnati z boj- nimi zgrablenci ali jé žaliti; vzeti jim trbe orožje, načrte ali ris- be. 5. Krugle dum-dum so prepovedane. 6. Rdeči križ je nedoteklivi. Z ranjenim sovraž- nikom trbe ravnati človeče. Vo- jaških dühovnikov i bolniškoga osobja ne sme nišče zavirati pri zvršavanji njihovoga pozvanja. 7. Civilno prebivalstvo je nedo- teklivo. Vojaki je prepovedano pleniti. Posebno mora prizana- šati zgodovinskim spomenikom, zgradbam i cerkvam. 8. Prepo- vedano je stopiti na neutralna tla i povzročiti mejne spopade. 9 Če pride nemški vojak v rob- stvo, pove svoje ime i svoj čin. V nikšem primeri pa ne sme iz- dati nikaj od svoje vojaške enote i ne sme gučati od vojaških, po- litičnih i gospodarskih razmer v svojoj domovini. 10. Ne sme se upirati zapovedam svojih višjih. Sv. Oča tolaži Polake Pod vodstvom kardinala Hlondá se je poklonila sv. Oči sküpina Polakov. Pri toj priliki je sv. Oča povzdigno plemeni- tost i junaštvo polskoga naroda, šteromi so večkrat že napove- dali smrt, a on je vervao v vsta- nenje i to je tüdi vsele dobo. Tak bo tüdi zdaj. — Kardinal Hlond pa v svojem pastirskom pismi tolaži svoj narod i ga opo- mina, naj le ostane veren svojoj katoličanskoj veri. Potüvanja v Moskvo. Po zgledi Nemčije se edna država za drügov obrača na Moskvo. Komaj sta odišla nemški i estonski zvünešnjiva ministra, že je podpisala pogodbo z Türčijov Rusija. Zdaj se gospodarsko poslanstvo z Latve pripravla na pot. Rusko-nemška zveza, štera je prej tüdi že vojaška, sosed- nim državam Rusije nalága nove izvide v politiki. Nova prijatelska pogodba med Rusijov i Nemčijov. Sept 28. je nemški zvüne- šnji minister podpisao novo po- godbo z Rusijov. Po toj pogodbi bo Rusija Nemčiji dobavlala su- rovine, ta pa Rusiji industrijske izdelke: stroje itd. Zednim sta določili stalno novo mejo na Polskom. Največ Polakov okoli 21 milijonov dobi Nemčija, okoli 2 milijona pa Rusija. Čast skazana branitelom Varšave. Nemško vojno povelstvo je junaškim branitelom Varšave do- volilo, da lejko vsi podčasniki i prosti vojaki idejo domo v svoje domove, oficirje obdržijo svoje sable i neso nigdi zaprti, nego se prosto giblejo. Te pogoje so sta- vili Polaki i Nemci so je sprejeli. Vmori. V Zagrebi je nekak z sed- mimi streli vmoro policaja Savo Nikšiča. — V Kranji je Bučan Ciril v Savo vrgeo svojo ženo i jo vtopo. — Pri Siski je 16 letni pastir Dangubič Jožef z nožom vmoro 17 letnoga pastira Turo- poljec Adama iz srdov. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Nekdi god nad Goricami se je zébralo nekaj domačih deč- kov v goričkoj kleti, veselo so spevali pa juvkali, da so njuvi glasi vdarjali na vüha Lipič!. „Idemo prek k dečkom, tü je preveč tužno,ˮ je pravo Lipič, ki ne mogeo zdržati na mesti. „Ita vüva, müva prideva včasi za vama,ˮ je pravo Janček. Mogoče zadnjikrat guči z Lizi- kov i so stvari, štere njoj more na samom povedati. Tüdi Lizika je bila vidno zadovolna, da nje- mi lehko na samom pove to, ka ne bi rada pravila pred drügimi. Janček si je seo na klop kre stola prek od Lizike. „Nekam tužna se mi vidiš gnjes,ˮ njoj je pravo Janček, gda sta že oviva šla po klanci gor. „Slovo je pred dverami i žmetno mi je zapüstiti vse to,ˮ ga je poglednola z globokimi očmi. Štelo se njoj je, da bi od- prla dverice svojega srca na ste- žaj i sipala vse bogástvo svoje düše v njegove roké. „Janček, zakaj so lüdje ta- kši, da verjejo jeziki Salajove Manke i zdaj mené kunéjo. Jaz dobro znam, da se ti s svojim visikim razumom ne smeš darü- vati za mené, i jaz samá se ni- kaj menje ne radüjem tvojem cili, šteroga maš ti pred sebov, kak tvoja lastivna mati pa oča. Zato mi je žmetno, da ravno pri teh lüdeh ne najdem razmevanja. Zato se ognem, ognem daleč v svet. Kak bo tam, ne vem. To me na rahi plaši, a krepi me za- vest, da je moja vest mirna i so moje roké čiste, gda idem zdomi. Vüpam Janček, da me bo tvoja topla reč pa razmevajoča düša sprevajala v neznane kraje,ˮ je pravila z mehkim glasom Lizika. Jančeki je bilo, gda je po- slüšao té njene mehke reči, da bi zajuvkao na glas, a páli, da bi žalostno zajokao, da je vse to moglo tak priti. Čüdo se njoj je, da je gučala tak zrele reči, nadehnjene s tužnostjov. Čelo se njemi je nagrbalo i gledao je vednako pred sébe pa pravo: „Lizika, dobro si vgonila. Meti prijatela na sveti, ki bi delio tvoje trplenje i se veselio tvojoj sreči, je redka drá- goča na poti živlenja. Dosta- krat pa more človek svoje gló- Ruski i nemški častniki v pogovori od vojaških namenov. 8. oktobra 1939 NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za tretjired sv. Frančiška je 15. oktobra v Čren- sovcih po večernicaj. Večernice ob 2. Napredüvao je g. Vatovec Rajmund, orožniški kapetan I. kl. v Soboti za majora i premeščen v Ljubljano k štabi. Čestitamo. V bogoslovje je stopo g. Kreslin Martin iz G. Bistrice v Chieri v Italiji. Novi bogoslo- vec je kotriga drüžbe sv. Ivana Bosca. Bog daj stanovitnost. Črensovci. Zapüstili sta nas gd. Petrič Elizabeta i Neža Olim- pija vučitelici. Prva je premeš- čena k sv. Vrbani pri Ptüji, drü- ga pa je dobila dopüst, da se dopuni v znanstvi na višjoj pe- dagoškoj šoli. V Črensovce je imenüvana vučitelica g. Žižek Katica domačinka. — V Ljubljani v bolnici je vmro bivši vučiteo Križner. Molimo za njega. Veselje v Franciji. Gospod Camplin nam pišejo 22. sept., da jih je obišlo veliko veselje, gda so te den dobili do rok Novine od 10. i 17. septembra i septemberski Marijin list. Z toga vidimo, da naše pošilatve dobivajo izseljenci v Franciji, samo ka kesnej. Zato pa če se Vaši tožijo, ka ne dobivajo lis- tov, razlagajte tak, da je ne mo- rejo kak prle pravočasno dobiti, dobijo je pa kesnej. Držimo zveze ž njimi. Trnje. Vrnola se je k nam na svoje prvejše slüžbeno mesto gospa Grašaničova, vučitelica. Naše molitve prosijo je- zeri zapretih, preganjanih kato- ličancov, med temi tüdi vnogi dühovniki, celo cerkveni visoki dostojanstveniki, ki trpijo velike krivice zavolo boja. So med njimi takši, ki so se vdeležili krasnoga kongresa Kristuša Krala v Ljubljani i zdaj v vozi ječijo. Molimo za nje. Žižki. Smrt občinskoga pred- sednika óče. V 81., leti starosti so zapüstili to skuzno dolino Hor- vat Antona predsednika čren- sovske občine oča Ivan. Pokojni so bili mirne narave, človek, ša- livec, dober, zgleden krščenik i vseskozi zaveden Slovenec, ki so v tom dobrom dühi vzgajal, tüdi svojo deco i pasterke. Naši krščanski listi so kak dobri pri- jatelje v toj hiši od negda. Spre- vod se je vršo z velikov vde- ležbov naroda v nedelo 1. okto- bra. Pokojnoga düšo naj reši Rožnovenska Kralica trplenja v očiščilišča, njegove domače pa potolaži. Naše sožalje ostalim. Trnje. Na Rožnovensko nedelo se je v Hancovoj pinteši ponovila bistrička igra— kome- dija — i to brez dovolenja oblasti. Nesreča mladoga Slo- venca v Steeltoni v Ameriki. Lonis Dervarič, mladi Slovenec, ki dela v fabriki v Steeltoni, si je pri deli zvino nogo, tak da mora nekelko časa ostati v po- steli. Želemo njemi skorašnje ozdravlenje. Don Boscove vzgojne metode ob priliki 50 letnice njegove smrti. Napisao Josip Radoha v hrvatskoj reviji „Životˮ. Glavna njegova skrb je bila skrb za mladino. Prva reč, štero je čüo gojenec, kda je vstopo v zavod, je bila: „Reši svojo düšoˮ. Ta reč je bila zadnja tüdi te, kda je go- jence zavod zapüsto. Svojim po- močnikom je večkrat ponavlao, kak najležej dosegnejo uspehe pri gojencih. Glavna skrb je bila vučence meti vsikdar pred očmi. Pa tüdi sam je skrbo za gojence. Vsakoga je meo na skrbi, za vsakoga se je zanimao i karao, če je vido, da ne na pravoj poti. Sv. Ivan Bosco je šteo, da se njegovi gojenci ravnajo po rečaj sv. Pisma: „Slüžite Gospodi v veselji". Zato je v .vsakšem za- vodi skrb: Strah Boži, telovno delo, marlivo včenje, a pred vsem sveto veselje. Pri raznih veselih igrali je sam rad prišeo med go- jence i se ž njimi igrao. Svoje gojence je vodo z v srce sega- jočimi navuki, vodo s svojim zgledom. Posebno pažnjo je meo na gojence med prostim časom. Kda je opazo več gojencov vküp, je pozvao zdaj toga, zdaj onoga i ga na kakši način zaposlo. Sam je začno kakše nedužne šale i na te način zbrao okoli sebe vse i je na te način zaposlo tak, ka so nikaj slaboga ne mogli misliti. S svojim mirnim nastopom je znao vsikdar pomiriti tüdi naj- hüjše nasprotnike. Svetnik pa se je oprijemao posebnih sredstev. To so bila: Razni navuki ne sa- mo, da je je gučao, nego glavne misli je napisao na male listke i je razdelo med gojence. Gojen- com je pisao lepa pisma, na štera so njemi gojenci odgo- varja ji i se njemi razkrivali. — To so načini Don Boskove vzgo- je. Kak v prvom zavodi, tak tüdi v drügih, šteri so se ustanovili po njegovoj smrti, se poslüžüjejo voditelje teh zavodov teh nači- nov i ne Čüdno, da majo takše uspehe. V vsakom zavodi se pač gojijo najlepše kreposti: neduž- nost, skromnost i krsčanska lü- bezen. — Gospodi Radohi, bo- gatomi sotrüdniki naših listov, se toplo zahvalimo za poklonjeno razspravo i želemo, da bi düh sv. Ivana Bosca napuno mladino Slov. Krajine. Gomilice. Za novomešniški dar č. g. Jožefi Gjurani so darüvali iz Brid- geporta: Po 2 Dol.: Rev. M.J. Golob, župnik, Čeh Marija, Raj Marija; po 1 Dol.: Štefanec Ana, Žalik Martin-Bara, Tivadar Štefan št. i ml, Dominko Barica, Raj Ivan-Klara, Ritlop Jožef-Ana, Za- gorec Jožef-Margeta, Radoha Bara, Horvat Jožef, Horvat Štefan-Ana, Ber- den Frank-Verona, Tratnjek Janoš-Ve- rona, Hozjan Jožef-Bara, Horvat Štefan Zverov, Zver Ivan-Ana, Ošlaj Štefan- Magda, Gosar Vida, Virag Štefan-He- lena, Špiclin Matjaš-Marija, Horvat Martin-Roza, Zadravec Martin-Kristina, Tkalec Matjaš, Premoša Marija; po 50 centov: Ferenčak Marija, Zelič Matjaš- Treza, Smej Peter-Bara, Antolin Jurij- om, Zadravec Kata, Tkalec Štefan- Terezija, Taljan Mihal, Gerič Jožef, Kühar Janoš-Ana, Ošlaj Štefan-Katarina, Pücko Ana (Pohanica), Lutar Jožef (Le- barov), Kocet Ivan-Bara, Hozjan Mary- Rose, Hozjan Julija, Tratnjek Jožef, Krašovec Ivan-Bara. Zadravec Ivan- Treza, Pücko Jožef-Marija, Mesarič Ivan-Marija, Vegi Jurij-Marija, Čizma- žija Ivan-Bara, Matjašič Štefan-Marija, Gerič Jožef-Ana, Stavnitsky Marija, Šümen Štefan-Julija, Horvat Orša, An- tolič Agata, Bohnec Magdalena, Bojnec Jožef-Ethelka, Collins Thomas, Horvat Alojzija, Nemec Frank-Marija, Borko Barica, Ungvarsky Julija, Horvat Štefan- Marija, Markoja Štefan-Marija, Ferčak Štefan-Bara; po 25 centov: Malačič Frank-Ana, Legen Orša, Markoja Kla- ra, Horvat Jožef, Kozma Marija. Iz Clevelanda: Gerič Matjaš, Trnje, 10 Dol. — Vsem Slovenskim rojakom iz Ame- rike, ki so se me spomnili za mojo novo mešo z dari, se iz vsega srca zahvalüjem. Posebna zahvala naj vala gdč. Raj Mariji, ki se je nájveč trüdila i Rev. M. J. Golobi župniki. Vsem vkü- per Bog plati. Jes se Vas pa spominam večkrat pri sv. meši i za Vas molim, naj Vas Bog ohrani tam v deléšnjem sveti: — Gjurán Jožef, novomešnike D. Bistrica. Naša ves je začela preci živo delati. Nasta- vili so nekše novo drüštvo, v šterom ščejo prej izobraževati dijaki, ki so ko- munističnoga mišlenja nas kmete. Pritegnoli so mali broj ne- premišlene mla- dine, štero na svojih sestankaj navdüšüjejo z govori i dekla- macijami sumli- vo vsebine. Vno- go zanimivoga smo že na tej sestankaj čüli. Posebno se na tej sestankaj od- liküje naših par dekeo, ki edna od drüge zna lepše deklame- rati. Edna pravi v svojoj dekla- maciji: da mi „gospodé neče- mo!ˮ A one. Par mesecov so bile v Nemčiji i jih vidite na vulici z odrezanimi i onduleranimi vlasmi, v novo formo zašitimi dindličkami i kaputami i z nap- hanimi taškami. Mi tem našim gospodičnam povemo samo to. Če so one kmetske hčere i se na- vdüšüjejo za bolšo bodočnost kmetskoga stana, se naj k tomi primerno oblačijo i oponašajo. Nikak ne paše vküp: „Mi gospo- do nočemo!ˮ same pa baronico igrajo. — Dolnji bistričanec. Na podporo Novin je da- rüvala Smodiš Marija, Ižekovci iz Francije 16 Din. Bog povrni! Keliko naših se je vrnilo z Francije. Gospod Camplin, izseljenski dühovnik nam pišejo 22. septembra z Pariza, da jih je do tistimao šlo domo okoli trijezero. Potom jih je tüdi nekaj prišlo, tak, da jih je doma že nad trijezero. Približno teliko jih je tam ostalo. Ki so prišli, so bili že od g. Camplina za verske sestanke organizirani. Trnje. V tork je pelala Vinčec r. Sobočan Roza snopje na njive h Kocetovoj mlatilnici. Sedela je na vozi, gda se je žrd zlomila i sama tak nesrečno spadnola, da je vsa krvava ob- ležala na tleh. Spravili so jo taki v bolnico. V. Polana. Naš g. župnik so našo. mladino na predganici opomenili, naj se ne da zapelati od komunistične dija- ške mladine, štero jo vabi v neko drü- štvo. Naša mladina jih popolnoma boga. V krsti krvi. Angleži je svet fabrika. Francozi salon, Nemci vojašnica; što pa za cerkev božo? Anglež hlepi za dobičkom, Francoz za slavov, Nemec za oblastjov; što pa hrepene za žrtvijov? Anglež šče meti od človeka hasek, Fran- coz njemi šče pokazati, ka je, Nemec ga šče komandirati ; što pa nešče nikaj drügoga, kak samo bratsko lübezen? Ta bratovska lübezen je evangelij bodočnosti. Ona je velika, jakostna protisila lažlivoj misli o nadčloveki i državi, štera sloni na sili. Samo tisti krščanski človek, ki je no- siteo evangelijske sküpnosti, je tisti, ki more osloboditi člove- čanstvo zmote človeka, ki je nad vsemi drügimi i zmote vnožine, ki je vednaka živalskoj čredi. Te krščanski človek, šteroga po- doba šče dnes sveti skoz časov- ne zmešnjave na vzhodi, bo premagao malika, tak zvane sa- mostojne osebnosti, šteroga je postavila na tron renesansa. Te krščanski človek zanika prisilno drüžbo lüdi i njej postávla na- proti slobodno občinstvo düš, ki so Zdrüžene z Bogom i po Bogi z vesolstvom. Naš čas primerjajo vnogi misleči s koncom staroga Rima. Po pravici! Pri tom pa nesme- mo gledati samo na sence, ki so sküpne onoj dobi ino našoj. Mamo tüdi svetle spodobnosti. Tüdi tistokrat so se merile sile zaho- da i vzhoda z usodnov močjov. Grčki i egiptovski navuki so prodrli do Partov i do Kitajcov. Staroindiska umetnost je preko- račila Nil, blago vest Jezuša Kris- tuša pa je prišla do prestolnice vsega sveta, sedeža vse pokvarje- nosti. Kak tista doba, je tüdi dneš- nja doba nasprotij, tokov i proro- kov, razpadov i prehodov, pokvar- jenosti i vmirala, pa tüdi mesi jan- skih oblüb i pričaküvanj. Bliža se obsodba sveta, nato pa nje- govo vstajenje. Človek, ki se je v svojoj prevzetnosti oddalio od svojega večnoga izvora, da bi dosegno vrh z golimi svojimi naravnimi silami, je zaznamüvani od smrti, ki je začnola svoj krvavi ples na vseh fronta). V krsti krvi se na- raja znova krščanski človek, kak je počivao na prsaj božega Vu- čenika. Schubert. Objavleno v 210. it. Slovenca sept. U. Viničarski red. Dolžnosti vinlčarja. § ti. Viničar je dolžen nastopiti službo ob določenom času z dogovor- jena številom delovnih moči in do- govorjena številom živine. Dokler ima vinogradnik na pósestvu dele, mora imeti viničar pogojeno število ljudi in živine na razpolagQ izključno za dela na pósestvu. Vinogradnlška dela mora opravljati Strokovno pravilno in ob pra- vem času ter dolžen vestno izpolnje- vati vse odredbe vinogradnikove in nad- rejenih uslužbencev, ki se tičejo nje- gove službe. Viničar je glede vinograd- niškega posestva vinogradnikov zaup- nik; takoj mora naznaniti vinogradniku vsako poškodbo na zemlji ali poslop- jih in mora zastaviti vse svoje moči, da obvaruje vinogradnika vsake škode, posebno škode po požaru, po tatvin! na grozdju, sadju, krmih, drveh, stelji, orodju itd. Brez vinogradnikovega do- voljenja ne sme viničar nikomur od- dati svojega stanovanja. § 12. Viničar in njegovi ljudje se morajo proti svojemu vinogradniku ve- sti dostojno in njemu in njegovim lju- dem izkazovati primerno spoštovanje. Dolžnosti vinogradnika. § 13. Vinogradnik je dolžen vi- ničarja sprejeti v službo ob določenem času, mu izročiti dogovorjeno stanova- nje in deputatno zemljo ter mu dajati dogovorjene prejemke za opravljeno delo. Izplačilo sa mora vršiti konec vsakega tedna, § 14. Viničarjevo stanovanje naj po možnosti obsega kuhinjo, shrambo in za vsak zakonski par viničarjevlh družin po eno sobo, pri rodbínah, ki imajo več kot štiri delovne moči, pa dve sobi. Stanovanje mora ustrezati splošnim higienskim zahtevam in ne sme biti slabše, kakor so druga kme- tijska stanovanja v dotičnem kraju. Tudi za pogojeno število živine morajo biti na razpolago primerni hlevi. Posestnik mora primerno popravljati in vzdrže- vati poslopja na svoj račun. boko trplenje skrivati v najbole skriti kot svoje düše. Vnogi lüdje ne vejo, da je mladost cvet, šteri more na svetlost pa toplo sunce. Hrepenenje našega srca, štero se razširi včasih v neskončnost, mi siloma tajimo i skrivlemo celó pred svojim sosidom, kak da bi bilo to nekaj pregrešnoga. Lüdje mislijo, da se vsakši smejoči po- gled zamaže z nečistov mislijov i vsakša reč zasmrdi po grehi. Lizika, samá sva zdaj i si lehko poveva, da nikdar ne bilo med nama kaj takšega. Žrtve pa, štere si prostovolno nalagaš na svoje rame, znáj, da Bog ne pozabi. Trplenje dostakrat okrepi člo- veka. Obogatena z novim spoz- nanjom i pogloblena s trplenjom boš konči páli najšla svojo srečo domá.ˮ Janček si je globoko od- dehno i se na rahi dotekno nje- ne roké. Za časek je páli pravo dale: „Ravno zdaj me obhaja mi- seo i najhitrej si že tüdi sama spóznala, da so krotke žele na- jine mladosti bili znabití samo zapelivi posvéteki, šteri bi tebé pa mené znali zapelati v pogübo. Mogoče je biló vse to nevarno kak brv brezi opore. Spoznao sam pa, da je bože pozvanje v meni močnejše i za tem morem iti, če ščém osrečiti sebé pa drüge. S tem, se mi vidi, da je postav- leno med naj šörko morje, na šterom se nemrejo več srečati najne želé. Vse to je moglo priti, gda se je to spoznanje bole vi- dilo. Od telkih lepih pa nepoza- blenih hipov sküpne radosti nam ostane šče samo spomin kak sve- teo sunčni trak v kmičnih vöraj našega živlenja ...ˮ Držao je njeno roko v svo- joj roki. Tak topla je bila. Tiho sta sedela. Za časek se je brid- ke nasmehnola Lizika: „Zdaj te ne bom več „me- šalaˮ, Janček. Tak dugo ostanem zdóma, dokeč ne zrasté pri lü- deh trdno osvedočénje, da jim nikak več ne zbegneš. Tüdi to je boža vola.ˮ Janček je sprevido, da ga je ona dobro razmila i tüdi Lizi- ka je čütila, da je Jančeki žmetno. „Lizika, če mi Bog da do- ségnoti té cio, bom proso Boga, naj rosi blagoslov pa srečo ná pot tvojega živlenja.ˮ Lizika ga je zahvalno po- glednola. Znate je, da guči z srcá. Nato sta se zdignola i šte gle- dat grozdje po goricaj. Lizika je dveri zaprte pa zaklenola za sebov. Stopala sta pomali vdiljen po goricaj od trsa do trsa, gde je biló vse puno naklajenoga zre- loga grozdja. Poglednola sta zdaj i té trs, zdaj onomi odščipnola ne- kaj jagod, a malo dale sta se stavite i odščipavala vtrgnjeni grozd. Vse puno je bilo grozdja: rdeče, belo, čarno, lipovina, mo- drina pa rizling. V senci šörkih rjavih listov se je skrivalo vse nabito pa dišeče. Na trsje je si- pavalo zahajajoče sunce večerno zarjo i z grabe nasprotnoga bre- ga pa je raseo mrak. Samá sta ne znate, gda sta prišla na vrh. Lepi razgled se njima je ódpro pred očmi, razgled, ki ga šče Lizika dozdáj nikdar ne opa- zite, čeravno je že večkrat bila tü. Na robi zapadnoga neha so se raztegnoli rdeči oblaki, ščista malo nad njimi pa je žarelo kr- vavo sunce. Od zhodne strani je prihajao hladen veter, listje na jegnjedaj se je razgibalo, se trga- lo, sükalo i kapalo nakla. V da- lečini se je srebrna pa blesketala Müra v sunci; duge krpe njiv so se vlekle po ravnici i nad nji- vami se je razvlekla nisika me- gla i cestni prah se je vlegao po senožetaj kak dim. Negdi visiko na nebi sta brodila dva maliva oblačka. Mrak je zakrivao breg pa ravnico. Po cestaj so hodili lüdje ali švigali s potačami. Od ne- ked se je oglasilo veselo juvkanje. Sunce je šlo k enádi. Velka, rde- ča krugla je žarela nad žarjavimi oblaki. Skragnji rob nasprotnoga brega, vsega obraščenoga z lo- gom, je zlatila žarka svetloba, da se ves lesketao. Srebernkasto li- stje visikih jegnjedov kre ceste je drgetalo. (Dale.) Polski tank za dva moža se je zarino v zemlo i ga preiskavajo. 4 NOVINE 8. oktobra 1939. Martin Kreslin, Torino, Ita- lija. Preč. g. Klekl! Pozdravleni! Hvala stokrat na rednom poši- lanji vaših Novin i Marijinoga lista. Tüdi v tom bojnom časi smo je vsikdar dobili se v Tu- rin, kde sam jaz. V zahvalo za to veliko dobroto vsakikrat, kda idem v bazilike Marije Pomoč- nice (sam daleč kak Bistrica od Črensovec), prosim Marijo Po- močnico milost, da naj vas šče ohrani vnoga leta, da bote vsik- dar več düš v dobrom živlenji držali z Vašim tiskom. Naznanim vam lepo vest, da 30. septembra odpotüjem v Chieri, kde bom začno bogoslovje, zato bi vas proso, da mi ta pošilajte vaše lepe i dobre Novine, štere me zaistino vežejo z domovinov i z vsemi dragimi. Tüdi g. Ritlop me je proso, da bi vam napisao v njegovom imeni, da tüdi on redno vdabla Novine. Za to dob- roto se vam zahvalüje i vas poz- drávla. Pozdravlam vas ešče ed- nok i vam želem vse dobro. Benko Ivan, Turin. Poz- drave vam pošilam tüdi jaz pod- pisani redni čitateo vaših listov i vam izrekam vso mojo hvalež- nost za najlepše domovinsko delo, štero vi tak lepo delate z Novinami. Novine čtem pri g. Ritlopi i se vam zahvalim za to, da je pošilate. Tej listi nas ve- žejo najtesnej s predragov do- movinov i posebi s Slovenskov Krajinov. V teh težkih časih pač naš mali narod potrebüje dob roga voditela, da njemi kaže pot i cio i te voditeo ste Vi, g. Klekl, pravi poznanec našega lüstva. Ferčak Jožef, Valence en Bele. Velepoštüvani g. urednik! Vu imeni Jezuša i Marije vas pozdravlam iz te dalne tüjine. Zednim pa prosim lüboga Jezu- ša, naj vam podeli to lübo zdravje, štero je najvekši Zaklad na tom sveti. Naj vas lübi Bog ohrani šče dugo let, da nam bote vre- jüvali te naš dober slovenski list i ga pošilali nam izseljencom pa nas ž njim tolažili, ki smo v toj hladnoj tüjini. Pošilam pozdrav vsem izseljencom v Franciji. Pozdravlam svoje domače i celo ves Renkovec. Pal Janez i žena Barica, Tkalec Matjaš i sestra Ana, vsi od Lipe, zdaj v Franciji. Pozdrav pošilamo g. uredniki Novin. Hvalen bojdi Jezuš Kristuš, s temi rečmi pozdravimo g. Urednika i vam Želemo vse dobro od Boga. Lepo se vam zahvalimo na red- nom pošilanji listov, ki so nam na velko veselje i tolažbo v toj žalostnoj tüjini. Pozdravlamo tüdi g. dekana Jeriča i celo törjanske faro, najbole pa našo rojstno ves Lipo i naše starše, brate, sestre i vso rodbino. Daj se nam dragi Bog včakati, ka bi mogli ešče ed- nok vsi zdravi i veseli vküp priti. V Bridgeport v Ameriko je srečno prišeo Bojnec Martin iz Bogojine. Starši so se jako razveselili prihoda svojega 9 let staroga sina, ki se je pripelao z ladjov Ile de France. Na farnoj večerji v Brid- geporti je bilo vse jako veselo i zadovolno. Najlepša hvala vsem, ki so pripomogli, da se je vse tak lepo izteklo. Na njej se je po- biralo za potne stroške g. kap- lani, ki pride na pomoč betež- nomi g. plebanoši. Odprla se je tjedenska verska šola v Bethlehem!. Poz- vani so starišje, naj pošlejo deco v to šolo. 13 letnico zdavanja sta obhajala v Ameriki v Bethlehemi našiva domačina g. Trajber Frank i žena Ana, rojena Miholič. Za- konca živeta od prvoga dneva svojega zakona v istinskom krš- čanskom dühi i lübezni. Bog njima daj, da bi se včakala v najbolšem zdravji i zadovolnosti še dosta ženidbeni obletnic. V Bethlehemi je bila ope- rirana na slepiči Kovač Gizela. Operacija se je posrečila i je vüpanje, da Gizela v kratkom časi popunoma ozdravi. Ka je čüo naš naglejüvač. Lepi, septemberski dnevi so me spravili pokonci i začeo sam premišlavati, da bi malo odrino po sveti. Tak sam se ednoga lepoga dneva Spravo i šo proti B ... Pa prle kak pridem v to ves, Začüjem, da negdi daleč v zraki ropoče eroplan. Zatem včasi opazim edno žensko, štera strašno prestrašena beži po pol- skoj poti z bremenom na glavi. Premišlavlem, ka naj bi to po- menilo i Počakam žensko, ki je med tem časom breme z glave že ta ličila. Vsa zasopla pribiži do mene i začne na vse grlo kri- čati: gospod, gospod, bežite. be- žita za božo volo. Ka se je pa zgodilo, ženska, za božo volo, da tak kričite, jo pitam. Pa ne- vidite, mi kriči, tam gori, tam gori, je kazala vsa prestrašena proti nebi. To je nikaj, sam njoj začno dopovedavati, ali nikaj sam njoj ne mogeo dopovedati, brez prestanka je klepetala, tak da sam ne mogeo do reči. Na to je prišla kcoj edna drüga žen- ska i začnola se je prava tekma med gučom. Nazadnje sam se že navolo toga klepetanja i kri- čanja, z šteroga sam nikaj ne razmo i sam njivi začno kregati rekoč: da je to grdo, da pot- noga človeka ne püstila do reči, sam njima dopovedavao, da ne- mam časa, da morem iti naprej, a da pa vse edno bi rad znao, ka je kaj novoga pri njij. Znajo gospod, kakša nesreča se je zgo- dila pri nas, pravi ta prva. Znajo gospod, mam botro, ka je rodila dete, pa znajo gospod, kak je prinas navada, da botra more nositi jesti, pa znajo gospod, da se brez mleka nikaj neda napra- viti, pa naj pomislijo gospod, kakša sükešina je zdaj za krmo, tjeden dni sam vküper cedila mleko, da bi botri spekla gra- nico, spravila sam dvá litra vrnja i ga djala v klet na lado, kak mam to vsikdar navado. Pa znajo gospod, gda zajtra ščem nücati vrnje, ka najdem notri v vrnji? Nesnago grdo nesnajžno pod- gajsko, ka je samo dugi rep vö držala, znajo gospod, malo sam ne omedlela od nevole. Pa to šče te ne zadosta znajo gospod. Mož me je zavolo toga tak zbüo, da sam vse čarna po levom kraji, bar naj poglednejo gospod, O ne nebom gledao, sam se opra- vičavao na vse pretege, vej jes to tak vse verjem. Ka pa drügo kaj novoga pri vas? Znajo ka gospod, pri nas vse gučijo, ka de lekaj bojna, znajo gospod, naš amerikanar, ki je jako bogat mož, on ma nekše novine, pa znajo ka je pravo, da šče par dni pa nas vse spokolejo. Znajo, pravo je, da iz zraka doli stre- lajo i če kde koga vidijo na nji- vaj, da ga zraven doli strlijo. Zato sam tüdi jes tak bežala doli ž njiv. Pri nas je več ame- rikanarov i šteri je to, pita ta drüga ženska. Ve pa to je te kak njemi pravijo skresani, pravi prva. Te, vej te nanč čteti neve, pravi začüdeno drüga, ne ka bi kaj znao, te se samo dosta slini pa trga pa sam nevej zakoj, on znam čaka V... na, ne zaman, ka lüd- je takše nimake tüdi poslüšajo, mislijo ka tisti, šteri majo dosta penez pa bogástva, ka tisti vse znajo. Kabi, nori so kak tikvi, mislijo, ka či je velki pa pun blek, ka je te glava tüdi puna, kabi pa, glava je trda pa zabita kak keunica. Liki ka sam jes čüla znajo gospod, pravi ta drü- ga. Pa gospod, to ja lejko vör- jejo, to je pravo tisti... znajo on je büo štiri leta v bojni i je meo velko šaržo, že ne vem na pamet kelko zvezd je meo na vsa- kom kraji, liki jih je meo dosta. Pa šteri je to, jes ga nemrem poznati. Eh ti nimača nora, ve pa to je tisti prsasti, ve ga pa ne poznaš? Na pa ka on pravi, sam se vmešao jes v reč. Ja znajo gospod, to vam nesmim vse povedati, samo to vam po- vem, ka je pravo, ka či v našo ves prileti edna štükova krugla, ka mu te vsi kmesti fertik. Pa znajo gospod, ka je šče pra... Eh, ka on zna, njoj zgrabi za reč ta prva. Te človek, začne kričati prva, on, on nikaj ne ve, to je edno velko i zapleteno omelo. On drügo nikaj ne ve kak črevle zbiksati pa mustače sü- kati, on je v glavi vouteo kak püjtra, vej pa on nikaj neve kak se svet süče, či pa nikdar nikaj nečte. Tü sam prekino ženski i se poslovo od njevi, zato ka sam se že navolo jivi poslüšati i sam nadalüvao svojo pot na- prej. Napravo pa sam si svojo lastno sodbo, da vsi tisti, ki do- sta gučijo, tüdi dosta lažejo. Ka more edna doraščajoča deklina znati. Lübezen do dela. Ne bodi tak nespametna, da bi vervala, da je delo póni- ževalno! Nasprotno, če njemi mi damo od Boga določeni pomen, nas poplemeniti. Kakšokoli izobrazbo maš, skrbi, da boš se pri vsakoj priliki razmela na ženskom deli v hiši i tüdi detečoj sobi. Če se na to ne boš razmela, si neprilična, ne moreš voditi živlenje žene. Ali si čemerna, če te tvoje male ob- veznosti zaposlüjejo? Ali si ne- voščena na svoje brate, šteri po končanom pouki popoldne ne krpajo svojih nogavic i nemajo nikšega opravka? Prva župa, štero samostojno pripraviš, prva jedila, štera postaviš pred svoje goste, so dragocenejša kak tak zvane dühovite Obravnave i po- govori. Hitro boš spoznala, da ver- nost do dužnosti rodi uspehe. Boš doživela, da odženeš z zdra- vim radostnim delom najhitrej mračno, težko razpoloženje. V tvojoj starosti se to gostokrat pojavla, da žalost obide düšo i mrtvi telo. Čisto brez vsake pod- lage. To pomeni, da podlaga leži v tvojem telovnom razvoji. To so nevarni časi. Najbolše sredstvo, da je premagamo, je delo. Žena, mlada deklica mora biti vsikdar razpoložena ne samo zavolo sebe, nego zato, ar more po svojem bitji vse lüdi okrepiti i razvedriti. Njim zlasti vala opo- min sv. Pavla: „Veselite se vsik- dar v Gospodi; pali pravim: Ve- selite se! Vaša blagost bodi znana vsem lüdem. (Philip. 4,4,5.) (Dr. Csaba Margit.) Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Puhan Števan i Golob Šte- van, telefonista 13. pešp.z Bo- gójine. 1917. 27. V. Hvaljen bodi Jezuš Kristuš! Pozdrav pisani na risaosko nedelo. Zglasila se je pesem po širokom sveti, na sa- mo risalsko nedelo, gda je spad- nola rosa na zeleno travco. Pri- di, pridi sv. Düh pa nam v pa- meti kralüj, pošli to roso tüdi na nas, ká nas okrejpi vsaki čas. Ta rosa risaoska naj bo vseli v naši srcaj zmagajoča, naj obla- damo vsaki stopaj, šteri bi nas pelao v grej nazaj. Zato prijdi sveti Düj, pa nam v pameti kra- lüj, naj sprevidimo dobro i odü- rimo hüdo. Zajtra, gda se je zvonilo Zdravo Marijo, te se je zbüdilo tüdi najno srce. pa naj polijejo skuze, hitro staneva ino poklekneva, se prekriživa vu imeni Oče, Sina i svetoga Düha. Nadale Prosiva sv. Düha, naj nam dare poda, blaženega mira i presveti pamet vsega sveta. Gda molitev opraviva, vstaneva i si pogovarjava, kak zdaj doma se vse veseli, gda sv. Düha časti, najno srce se pa žalosti. Liki edno naj li veseli, ka naj sveti Düj ne zapüsti. Zato si zaspev- leva pesem, štero sva čüla spe- vati vu našoj máloj cerkvi na risaosko nedelo: Pridi, pridi sv. Düj, pa nama v pameti kralüj, naj preženeva vse sküšnjave, šte- re do naj premagale. K sv. meši sva nej mogla iti, ar nama je slüžba ne dopüstila, liki mesto risaoske predge si vzemeva naše Slovenske Novine v roke i tam odnet si prečteva spisano pred- go, štera naj nama okrejpi srca. Zatem si pa vzemeva malo kni- go molitveno, z štere moliva za povrnenje narodov, za najne lübe stariše, štere sva z žalostjov os- tavila i za vse naše dühovne pastire. Posebno za njij reditela, šteri ste nama poslali po svoji trüdaj Novine i cejloga leta sno- piče, šteri nama dosta pomagajo na düši i tejli. Nadale pa poz- dráviva vse Slovence i čtevce Marijinoga lista, brate, sestre, zatém skleneva te mali pozdrav, šteri je pisani tam daleč nindri v Erdelskom. Ostaneva z lübim Jezušom na vekomaj. Amen. Z Bogom naj ostanejo. DOBRO VOLO IN BISTRO GLAVO. Mikloš pride v oštarijo i si zapovej župo. Oštarjaš pridrega v hižo. Pogledne skoz okno, po- gledne gosta i pravi: „Po déždji dišiˮ Mikloš vrže žlico z rok i zdejne: „1 tüdi ték ma takšiˮ * Žakóc: „Vido sam takšega, ka se je pogrozo pa je pou vö- re zdržao pod vodovˮ Prša: „Ka je tou. Jes sam vido takšega, ka ga je sploj več nej vö biloˮ Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Štürcer Jožef, hlapec v Žepovcih št. 22, ki je dne 4. marca 1939 vozil s senom naložen dvovprežni voz po ba- novinski cesti iz Stogovcev v Žepovce ter se pri prehitevanju pešca .Škofiča Avgusta, delavca iz Mahovcev, ki je hodil v isto smer po svojem krajnem desnem robu ceste, premalo izognil z vozom proti sredini ceste tako, da so desne robne ročice voza le-tega obdrs- nile in ga podrle na tla tako, da mu je kolo voza šlo preko leve noge ter s tem iz malomamosti tako ogrozil varnost javnega prometa na cesti, da je s tem povzročil nevarnost za življenje in zdra- vje ljudi, ker je Škofič Avgust pri tem, ko mu je kolo pregazilo levo nogo, zadobil težko telesno poškodbe, zaradi koje poškodbe bo ostala leva noga, torej Važen del telesa, trajno skažena, — je bil obsojen na 1 mesec in 10 din zapora, na plačilo zneska 1000 din Škofič Avgusta za bolečine in na po- vračilo ostalih zdravniških stroškov. Lüčo Vilma, r. Krčmar, polje- delka v G. Petrovcih št. 2, ki je dne 4. maja 1939 pred Okrajnim sodlščem v M. Soboti kot priča, ki ni prisegla, lažno pričala, je bila obsojena na 2 meseca strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo enega leta. Vsem delavcem v Franciji in njihovim svojcem na znanje. Na prizadevanje izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, je minististvo financ, odredilo, da bo na naši Ob- mejni želežniški postaji na Rakeku, zastopnik ministrstva za socijalno po- litiko i narodno zdravje, odkupoval francoske banke od naših izseljencev, ki se vračajo iz Francije in sicer po kurzu 110 din za 100 francoskih fran- kov, brez odbitka. Izseljenci vračajoči se v domovino, naj imajo pripravljene dokumente, s katerimi se izkažejo, da so legalno, L j. kontraktom in rednim potnim listom zapustili našo državo ter se vračajo v domovino. Prosimo vse domače naših iz- seljencev, da obvestijo o tem vse svoj- ce, ki se nahajajo v Franciji in se bo- do vračali na zimo, v domače kraje. Našim sezoncem in njihovim svojcem v vednost na znanje. Z merodajnega mesta je prijela Zveza poljedelskih delavcev v M. So- boti vest, da je nemška Vlada po pri- zadevanju naših merodajnih oblasti do- volila Pošiljanje denarja preko banke „Verechnungskasseˮ v Berlinu, tudi tis- tim delavcem, ki so ilegalno brez pot- nih listov prekoračili mejo in odšli na delo v Nemčijo. In sicer vsem brez iz- jeme po 40 RM mesečno. Dalje smejo vsi delavci brez izjeme, nahajajoči se v Nemčiji, vzeti s seboj Čez mejo 10 srebrnih RM, ki jih bo Jugoslavensko barbarsko drüštvo d. d. v Mariboru in na Jesenicah in Putnik odkupovalo po 10 din. Prosimo vse svojce, ki imajo ljudi v Nemčiji, da jih o tem obveste, ko jim bodo pisati. Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti. Pošta. Sreš Martin, Bratonci. Sreš Te- rezija ma 27, Kavaš Marta pa 23.50 din. duga. Cvörnjek Augustin, Jerksheim. Pri nas doma je mir i samo ništerni so šli kak vsako leto na mujštre. Ne tre- be vervati lažem. To verjemo, ka je hrana slaba i je dela dosta tam, ali pogodbo spunite, nede že dugo i te dobite bár plačano. Če bi pa prle pri- šli domo, ne vam je vért dužen nikaj dati. Odgovorite nam, kak ščete: ostati, ali priti brez zaslüžka. — Zrim Franc,;. Kuzma. Helndler Antoni je ostalo lani v Franciji 4.50 din. Telko letos menje plača. — Krčmar Helena i pajdašice, Negernbőtel über Bad - Segeberg, Nemčija. Pošlite nam naslov svojih domačih, da nam oni plačajo naroč- nino. Novin ne moremo pošilati, če ne vemo, što plača. Parkrat je pošlemo, te pa stavimo. — Rigač Jožefa. Sv. Ju- rij p. Rogaševci. Letošnja naročnina plačana, na 1940. I. ostane 12.50 din. — Sračnjek Viktorija, Sv. Jurij. Za Šinko Viktora, Nemčija, plačano za 1938. 1. 16 din, na letos ešče nikaj nesmo dobiti. — Gomboc Jožef, Tešanovci. Lepoša Štefan je plačao pri nas 40 din. za Novine i M. list za letos. — Bakan Jožef, Dokležovje. Fras Alojz je s po- pisom plačao Novine za 1938. i 1939. Na 1940. 1. njemi ostane 16 din. — Poredoš Andrej, Melinci. Za Balažic Ano sin plačao Novine i M. list za le- tos. Oboje mora dobiti. — Magdič Marija, Male Sredice 15. Na letos vse plačano i na 1940. I. ostane 36.50 din. — Farič Franc, Tropovci. Bejek Pe- tri od deleža zračunali 40 din za Ietos{ ostane njemi 75.60 din. naprej. Javi nam, jeli je pri tebi naročen ali je pri g. dekani dobo izplačano. K nam ne nikaj javo. — Gider Joško, Vančaves. Za Bežan Ivana i Šoštarec Jožefa naj- šli legitimacije, tak da je vse vredi. - Cigüt Jožef, Renkovci. Litrop Jožefi je ostalo za 1937. I 32 din. — Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.