KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 29 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. OKTOBRA 1923.
PATENTNI SPIS ŠT. 1302.
Profesor Dr. Emile Bronnert, industrijec, Miihlhausen, Elsass.
Finopredilni postopek za izdelovanje niti iz rastopine surove viskoze z uporabo kislih solnih
rastopin kot tekočine za izoborno kopel.
Prijava z dne 28. marca 1921.	Velja z dne 1. januarja 1923.
Prvenstvena pravica z dne 23. januarja 1919. (Nemčija).
Pri izdelovanju finih nitk pod 6 denieri iz surove viskoze z uporabo nakislenih koncentriranih kopeli iz soli, moremo pridržati za prejo krupnih niti od 8 — 12 denierov običajne predilne oprtine kakih 010 mm pro-mera vseskozi za vse številčne stopnje niti, ako prilagodimo v časozni enoti predilnim odprtrnam tačasno dovajano množino viskoze teži one mase niti, ki jo imamo v dotični časovni enoti presti, in skrbimo za to, da uberemo množino kisline natačno na nitno jakost. Uporabljati moremo kot tekočino za kopel nitne jakosti od 6 — 2 deniera na pr. kislo alkalisulfatno ali zemnoalkalisulfatno raztopino, ki vsebuje 20% titrable žveplene kisline in služi pri navadni temperaturi kot tekočina za predilno kopel. To tvori predmet neke prejšnje prijavilčeve prijave (holandska patentna prijava št. 13993 Ned) in samo zase ne tvori predmeta predležeče prijave.
Našlo se je pa, da je podvržena tako vsebina svobodne kisline v predilni kopeli, kakor tudi vsebina solij zakonu, katerega je prijavitelj uporabil v tem izumu Ugotovilo se je namreč, da ne sme dodatek kisline za določeno številko ntti podkoračiti popolnoma določenega minimuma. Ta minimum na množini kisline odgovarja tem večji koncentraciji, čim finejša je nit, ki jo imamo presti, in ga moramo nastaviti za vsak nitin titer posebej.
Solna koncentracija tekočine za izoborno kopel pa nima, — nvsproti opazovanjem, ki smo jih napravili pri preji hrupnejših niti —
nikakega opazljivega vpliva na spredilno zmožnost najfinejših niti in zato ni niti prednostno, da bi gnali solno koncentracijo previsoko.
Ako pronajdemo posameznim številkam niti odgovarjajoče koncentracije kisline eksperi-mentelnim potom in če primerjamo tako dobljena števila med seboj — koncentracije kisline izraženo v g pro liter tekočine za izoborno kopel, številko niti izraženo svojemu litru primerno, potem dobimo sledeči zakon:
Ako je minimum kisline a za številko niti o pronajden, potem je za poljubno številko niti p k temu spadajoči minimum kisline
v u 1
I' p
To spoznanje uporabljamo praktično v novem postopku, pri čemur moremo zdaj iz ene za odrejeno nitno številko enkrat s praktičnimi poskusi ugotovljene potrebne minimalne kis-linevsebnosti predilne kopeli na osnovi pravila brez nadaljnega zračunati minimum kisline, ki je potreben za kako drugo nitno številko.
Sledeči primeri naj služijo kot rokovodi, kako se to zgodi:
Primer I (primerjalni primer):
V kopel, ki ima 360 gr. natrijevega sulfata in 120 — 140 gr. žveplene kisline na liter stlačimo viskozo od 8 — 9° zrelosti (klora-monove stopnje), (Ch. Ztg. 39, 119/1915) na znan način skrozi običajne odprtine 0 10 premera pri odvlečni hitrosti 40 — 50 m na minuto in odmerjenju dovajanja viskoze primerno
Din. 1*—
tej odvlečni hitrosti i nitini številki 772 denierov. Poizkusi, da bi dosegli finejše nitke, bi imeli pri tej sestavi kopeli le neuspeh. Nastopilo bi odtrganje nitk in zamašenje šob.
Primer II.:
Kopel, ki ima 360 gr. žveplenokislega natrona na liter, se udesi tako, da vsebuje ob enem 170 — 190 gr. žveplene kisline. Ako nato ude-simo dovajanje iste viskoze na enak način na niti le 4 denierov, potem moremo pridobiti iz istih odprtin 010 mm nitke 4 denierov v rednem pravilnem delavnem hodu.
Poizkusi, da bi dobili nitke še finejšega titra, bi bili zopet brezuspešni.
Primer III:
Ako udesimo raztopino 360-ih gr. žveplenokislega natrona na liter tako, da vsebuje istočasno 250 — 280 gr. žveplene kisline in ako je dovajanje viskoze odmerjeno tako, da odgovarja sedaj na enak način nitim le 2 denierov, potem se dajo doseči vsled zvišane množine žveplene kisline nitke le dveh denierov gladko iz istih odprtin 010 mm, ne pa nitke še finejšega titra. Kot temperaturo predilne kopeli uporabljamo svrhishodno tako 40 — 50° C.
Natrijev sulfat moremo na znan način nadomestiti popolnoma ali deloma z drugimi alkalijevimi ali zemno-alkalijevimi sulfati. (Pri
amonovem sulfatu so potrebni še posebni, na drugem mestu opisani koraki). Tvoritev niti se ne izpremeni bistveno, ako vzamemo odmikajoče se množine sulfata ali drugih soli.
Opredeljajoča in bistvena je koncentracija kisline v kopeli.
Patentni zahtev:
Finopredilni postopek za izdelovanje finih nitk pod 6 denierov iz surove viskoze in kislih solnih kopeli z uporabo relativno širokih, na pr. za prejo krupnih niti 8 — 11 denierov običajnih predilnih odprtin nekako 010 mm promera za vse številčne stopnje niti z reguliranjem množine viskoze, dovajane predilnim odprtinam tačasno v časovni enoti, odgovarjajoče teži one mase niti, ki jih imamo napresti v eni časovni enoti, s tem označen, da uporabljamo solne kopeli (izvzemši take z amonijevimi solmi) tako, da za vsrko nilino številko, ki jo imamo napresti, množina kisline pro liter predilne kopeli ne podkorači gotovega minimuma, kateri minimum znaša za nitino številko 4-ih denierov nekako 180 (170 — 190) gramov v litru in je dan za poljubno drugo
nitino številko s formulo x = —•
I P