y
Pos*
-	J
J. tv	tn<^A44siftro **
JLce, t.-to	m
mt
W1W WV %*!***> t'V
Naroè	__________________
40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Irren Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-ratt ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ;
Poštnina plačana v gotovini.
ran ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ;	*“ure 9oyuuu p kn t i
Upravništvo sprejema naročnino, inserate Bleodoisen političen lisi %a slovensko ljudstvo Nezaprte reklamacije so poštnine
in reklamacije.	*	Telefon interurban št. 413.
,Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do
vračajo, proste.
Telefon interurban št. 113.
55. številka.
MARIBOR, dne 6. julija 1925.
I.
Za svobodo tiska.
(Govor poslanca gr. Josipa Hohn j e ca v zakonodajnem odboru.)
(Konec)
Kako bo s svobodo tiska v naši državi po predlogu * novega tiskovnega zakona? Ustava poklanja časopisju
13.	člen, ki začenja: »Tisk je svoboden.«
Ta izrek ni nobena specijaliteta naše ustave, marveč imajo vse moderne ustave demokratičnih držav to določbo. Niti nov ni ta izrek. Na Angleškem se je že v XVII. stoletju borila borba za in proti temu načelu in ta borba se je že proti koncu tistega stoletja končala s popolno zmago tega načela, ki se sicer ni zapisalo v angleško ustavo, marveč se je izvajalo v praktičnem zakon odaj st vu. V naši državi pa je citiran izrek v ustavi sama fraza, ki se doslej v realnem življenju nikdar ni realizirala in katero predloženi načrt o tiskovnem zakonu totalno postavlja na laž.
Predloženi zakonski načrt ponavlja oni ustavni izrek o tiskovni svobodi, ki tvori njegove prve besede. Vse določbe zakona pa so direktna negacija tega načela, vsled česar je upravičena in umestna sodba, da ta zakonski načrt začenja z grdo lažjo.
Člen 1 določa svobodo tiska kot »nesprečno izkazi-vanje misli u novinama.« Člen 2'ugotavlja, »da se ne može ustanoviti nikakva preventivna mera, koja sprečava izlaženje, predaju i rasturivanje (razširjanje) spisa i novina.« Toda že v čl. 5 je obsežena vsaj polupre-ventivna mera (napol prehodna ukrenitba). Tu namreč je določeno, da izdajatelj časopisa mora v početku izdanje časnika prijaviti policijski oblasti ter da ta oblast izda potrdilo o prijavi. Kaj pa, če policija noče dati tega potrdila? Po tem zakonu brez tega potrdila časnik ne bi smel začeti izhajati. G. minister dr. Srskič je v svojem govoru o tej stvari izjavil: »Na prijavu, koja se čini vlasti, ne čeka se ni na čije odobrenje, nego se odmah nesmetano nastavlja štampanje i rasturanje novina.« Ako je g. minister smatral za potrebno, temu svojemu mnenju dati z besedo izraza, zakaj ga ni izrazil v zakonu samem? Tako ostane sum, da so se tukaj pustila policijski oblasti odtplrta vrata za nastopanje proti časnikom.
V čl. 23 se zabranjuje ne samo razširjanje in prodavanje, marveč tudi izhajanje časnikov in listov, ako Izzivajo mržnjo proti državi kot celini, verski in plemenski razdor ali ako posredno poziva jo državljane, da s silo spremenijo ustavo ali državne zakone. Ta člen je posnet po čl. 138 ustave, ki pa nima ustavne sankcije, marveč je samo prehodnega značaja, vsled česar bi s tem zakonom moral prenehati'. Zakonski predlog gre pa dalje od ustave. V čl. 138 se navaja: »Predpis čl. 13, odstavka 3, o izvrševanju prepovedi velja tudi tukaj.« To .se pravi, da bi moralo oblastvo v 24 urah po izvršitvi prepovedi izročiti stvar sodišču. Zakonski načrt pa je to določbo črtal. Policijska oblast mòre suvereno in kon čnoveljavno odločevati o zabrani izhajanja časnikov. (Minister dr. Srskič in predsednik Ljuba Jovanovič: »Ispravičemo to.«) Vzamem to izjavo na znanje.
Je še več slučajev, v katerih je zakonski načrt šel preko in dalje od ustave.
Vobče je temeljna napaka tega načrta, da je prekoračil nalogo, dano mu po postavi, po kateri bi moral biti samo izvedbeni zakon za njene določbe o tisku.
Prekoračil je to' nalogo, ker. je dobro polovico tega zakonskega načrta pretvoril v kazenski zakon za krivična dela, učinjena s tiskom. Te določbe ne spadajo v tiskovni zakon, marveč v občni kazenski zakon. Dejstvo, da je kakšen delikt učinjen z gotovim sredstvom (s tiskom). ne more biti razlog, da se lak delikt izloči iz občnega kazenskega zakona ter se uvrsti v poseben zakon. Ni tudi pravilno, niti umestno, da kak poseben kazenski: zakon (za tiskovne delikte) izide pred občnim kazenskim zakonom, kojemu bi se moral prilagoditi, pa se ne more, ker novi občni kazenski zakon s kazenskim po-stopnikom še ne obstoji.
Osnovnim principom o svobodi tiska je protivna določa čl. 22, da se more policijska vlast proti sodni rešitvi o zabrani lista pritožiti apelacijskemu sodišču, v kojem slučaju se zabranjeni časnik pred rešitvijo priziva po apelacijskem sodišču ne sme razširjati. To je v zvezi s težkimi posledicami za zabranjeni časnik. List, ! ki ga je zabranila policijska vlast, kojo konfiskacijo je : dvignilo okrožno sodišče, mora še čakati nekoliko dni, j dokler dospe povoljna rešitev apelacijskega sodišča. Po tem ta številka nk več aktuelna ter se ne more razpro-dati. Ako policijska vlast večkrat na ta način postopa ; proti dnevniku, mu more prizadeti veliko škode, ako j ga ne celo upropasti, široko polje za šikaniranje listov ! od strani vlasti tvorijo členi 27 do 30 o popravku. Urednik je dolžan, da sprejme in natisne v listu vsak popravek, ki mu ga pošlje vlast. Vse mogoče vlasti v
naši državi morejo poslati popravke ter začenjati polemiko, urednik pa ji mora odstopiti dvakrat toliko mesta, nego je zavzemal članek ali notica, ki se popravlja. Najtežje in najpogubnejše pa so v celem zakonskem predlogu tri stvari, ki pomenjajo popolno uničbo svobodnega tiska, in te so: 1. odgovornost za delikte, učinjene s tiskom; 2. teža določenih kazni; 3. postopanje pred sodiščem.	-f
Kar se tiče odgovornosti, določa ustava: »Za kažnjiva dela, učinjena s tiskom, odgovarjajo: pisec, urednik, tiskar, izdajatelj in razširjevalec. S posebnim tiskovnim zakonom se odredi, kdaj, v katerih primerih in kako odgovarjajo katere izmed zgoraj naštetih oseb za kažnjiva dejanja, učinjena s tiskom.« Iz naravne interpretacije (razlage) teh besed sledi, da je odgovornost individualna (osebna), nikakor pa ne kolektivna (skupna), ker je ustavno določeno, da tiskovni zakon odredi, katera izmed naštetih oseb (ne pa vse skupaj) odgovarja in za katere slučaje. Zakonski predlog torej proti besedilu in duhu ustave razširja odgovornost na vse.
Odgovorni so potemtakem vsi: pisec, urednik, tiskar, izdajatelj in razširjevalec, in to za najtežje politične delikte, o kojih nimajo niti pojma, Kaj bo posledica? Ali ne bo nihče hotel izdajati, tiskati in razširjati političnih časnikov, ali pa bodo vsi trije zahtevali, da vršijo nad listom in njegovo vsebino trojno preventivno cenzuro. Kako naj vsi ti ljudje kontrolirajo vse,to, kar se piše v listih? Izdajatelj je dostikrat kakšen konzorcij ali delniško društvo. Tiskar je podjetnik, ki tiska reči najrazličnejše vsebine, kakor mu jih pač prinašajo stranke. Razširjevalec je kakšen invalid ali deček ali stara ženica, Kako naj vsi ti ljudje vodijo kontrolo pad pisanjem lista? To je absurdno. Navsezadnje se bo zgodilo to, da nihče ne bo hotel izdajati in tiskati časnikov, od katerih ima pričakovati samo neprilike, politične progone in vsestransko izgubo.
Čl. 42 se direktno protivi ustavi. V njem se določa, da morajo obsojene osebe denarne kazni, takse in stroške sodnij ski kasi plačati tekom treh dni, odškodninski znesek pa oškodovanemu tekom 14 dni. Ako obsojene osebe ne bi mogle plačati, plača izdajatelj, ako to ni mogoče, mora plačati tiskar. Ako se to ne zgodi v določenem roku, se izdajanje lista ustavi, akoprav ustava za to ne daje nobenega prava.
Osma glava, ki razpravlja o krivičnih delih (čl. 45 do 74), vzbuja vsled svojih drakoničnih kazni vtis, kakor da so jo sestavili epigoni (potomci) slaboglasnega atenskega zakonodajalca Drakona iz VII. stoletja pred Kristusom. Kazni na mesece so izjeme, navadno znašajo 1 leto, 2, 3, :> in 10 let zapora. Tako so tudi denarne kaz ni izpod 20.000 din. izjema, navadno se kretajo v višini do 50.000 din., celo 100.000 din., da, celo 300.000 din. Naš državotvorni zakonodavce predpostavlja, da so žur-nalisti v naši državi pravcati velekapitalisti, za katere so te ogromne svote bagatela.
Namen, ki je vodil našega dičnega zakonodavca, je dakako eminentno državniški: uničiti vse optozicionalno časopisje, zlasti one liste, ki se zavedla jo svoje vzvišene naloge kot organi javnosti.
Ako te določbe postanejo zakon ter se začnejo izvajati, mora onemeti in prenehati vse pošteno časopisje,
Politične vesti.
Srbski glas o RR sporazumevanju. Beograjske »Novosti« razmotrivajo o položaju tako-le: Dokler bo Pasic na mestu predsednika vlade, bo ostalo kritično stanje, kakoršno je, kajti Pašič noče in tudi ne sme stopiti v prava pogajanja, o katerih ne ve, kako se bodo končno za njega izvršila. Njegova visoka starost in bolezen je pri tem še nova in nepremagljiva težava. Na te okolnosti najbolj računa Pribičevič ter upa, da se do jeseni obdrži na vladi. V nastalem političnem preokretu Radičeve stranke je za Pašiča posebno težava še sam Stjepan Radič. Pašič je Radiča in druge člane strankinega vodstva zaprl v volilni borbi radi varanja srbskih in radi strašila hrvatskih voliìcev. To mu je prišlo prav, nova politika, ki so jo začeli Hrvati, ga je pa dovedla sedaj v izredno težak položaj. Če bi hotel resna pogajanja za sporazum, mu je napoti Radič v zaporu. S Hrvati se pogajati, Radiča pa imeti v zaporu — pomeni isto, ko da bi nekdo zaprl Pašiča, pa bi se potem hotel pogajati z radikali. Tako se Pašič radi zapitega Radiča nahaja naravnost v brezizhodnem položaju, če Radiča izpusti, pade nanj sum, da ga je kar tako samo iz politike zaprl; če ga pa pusti zaprtega, se pa s Hrvati ne bo mogel sporazumeti. Sedaj se mu vrača to, kar mu je pri volitvah trenutno pomagalo.
Objava službenega RR pogajanja. Ko se je za konec pretečenega tedna napovedoval že sklep in celo rezultat pravih »službenih« pogajanj med radikali in ra-dičevci, je pa bila v tem času izdana šele »objava« o začetku službenih pogajanj. Ta objava seveda ne pove
katero je v službi ljudstva in njegovih interesov. Na plan bo stopilo ter ostalo tisto časopisje, ki je ali slepo orodje v rokah vladajoče klike ali pa trgovsko podjetje v rokah brezvestnih špekulantov, ki so vsak hipi pripravljeni prodati se za denar, čitateljstvo pa bo ta tisk skušal priklenjati nase s tem, da bo svoje prostore polnil z bogato založeno rubriko: chronique scandaleuse iz sodnega dvora in z ulice, s kriminalnimi romani in s pornografičnimi spisi. Organov za pazno kontrolo in prostodušno kritiko javnega življenja ne bo več. Korupciji se obetajo zlati časi, ker javnost ne bo imela nobenega orožja zoper njo.
Da je dana najširša možnost za obtožbo časnikov in časnikarjev, je v tekst členov, ki so merodajni, vpletenih dosti nepreciznih izrazov ter širokih, nedoločnih in celo nepravniških pojmov, kakor n. pr. v čl. 48, kjer je določena kazen za objavo očigledno izmišljenih in neistinitih vesli, v čl. 50, kjer je določena kazen za tistega, ki izziva preziranje in zasmehovanje državnih u-redilev, in v čl. 53, kjer pojma: razžaljenje in kleveta nista precizno definirana, marveč se rabijo nejasni, raz tegljivi in nepravniški izrazi. Zato se čudimo, kako je mogel g. minister trditi: »U ovom zakonu neče biti dvo-mislica, neče biti praznine in nejasnice.«
Glava 9 o »Postopku« je primerno nadaljevanje o-nih brutalnosti proti časnikom in novinarjem, katere so predmet 8. glave. Vsak postopek ima kot cilj ustanovitev in utrditev materijalne istine. To postopek pa ide za tem, da vsak dokaz istine onemogoči. Vse se vrši ter se more dovršiti z največjo hitnostjo. Ko je tožba predložena sodniji, se mora isti dan izročiti preiskovalnemu sodniku. V teku 24 ur se dostavi obtožencu s pozivom, da mora za pet dni dati odgovor na tožbo ter predložiti vse dokaze. Na pozneje donesene dokaze se ne jemlje ozira, izvzemši, da se nanašajo na nova fakta, koja je tožitelj iznesel tekom postopka. Za 8 dni morajo biti zaslišani vsi svedoki. Ves postopek je tako urejen, da mora priti do obsodbe v teku manj kot mesec dni.
Ves postopek je takšen, da ne more priti do ugotovitve in utrditve istine. V tako kratkem roku ni mogoče predložiti vseh dokazov, zlasti v stvareh, ki so zamotane. Osnova in svrha tega postopka je taka, da obtoženi novinar mora vedno ostati kriv. Najhujši korupcijonist bo po tem zakonu vedno ostal zmagalee, časnikar pa ob sojeni klevetnik. Tako bo naša država postala pravcati eldorado za korupcijoniste in mračne tipe. Za poštene novinarje pa bo zemlja, kjer je njihov obstanek kot svo hodnega stanu v službi naroda ogrožen, ker določbe no-vega tiskovnega zakona stremijo za tem, da jih izpostavijo preziru in ponižanju.
Ves predlog tiskovnega zakona je tak, da mora, če se v istini uzakoni, škodovati dobremu glasu naše države. Država SHS ni na najboljšem gla^u kot pravna država. Taki in enaki zakoni pa služijo tistim, ki zlo-' voljno presojajo njen pravni značaj, kot dokaz, ria je to država sile in absolutizma.	. -
Kdor torej zavrne in odkloni la monstruozni zakon ski predlog, ta stori državi uslugo, ob enem pa izvrši5 kulturno delo v obrambi dobrega in poštenega časopisja, ki je ter tudi ostane velevažen kulturni faktor za narod in njegov napredek.
drugega, kakor to, da so se ob tej in tej uri sestali ti inr ti predstavniki obeh strank, izmenjali svoje misli ter, da se razgovori nadaljujejo. Sestanek se je vršil v kabinetu ministra Gjuričiča in tam se je spisala tudi tai objava. Ko so se iz kabineta vračali vsi trije zastopniki, radikalov, to je: Gjuričič, Trifkovič in Živkovič ter ra-dičevci: Pavle Radič, dr. Superbia in dr. Nikič, so jih novinarji zaprosili za izjave in ker so imeli fotografai s seboj, bi jih radi tudi slikali. Do izjav se RR šestorica, ni dala pripraviti, glede slikanja so pa vsi razven Ljube živkoviča, ki se je takoj umaknil, pristali na to, da se jih lahko fotografira, ko pridejo preko dvorišča. Novinarji so pozneje še posebej izpraševali HSS voditelje, ki so pa odgovarjali samo z besedami prej omenjene., objave.
Po svetu.
Anglija kol jerob Evrope. Nedavno se je oglasil znameniti nemški publicist Maksimilijan Harden, ki ga cela Evropa pozna po njegovi medvojni veliki bojevitosti proti tedanjemu nemškemu imperijalizmu in proti carskemu režimu. Harden je bil v najtežjih časih silno odločen ^i neustrašen prvoboritelj za novo republikansko Nemčijo. Danes zopet piše ter razmotriva zelo d uho ' ' vito o položaju evropskih držav. Današnji položaj v Evropi primerja's položajem, kije nastal po veliki bitki pri Trafalgar ju, v kateri je znameniti angleški admiral Nelson potolkel združeno francosko-špansko floto. V tej bitki je slavni admiral zgubil življenje, Anglija je; pa pridobila jerobstvo nad evropskim kontinentom, kil
*ga je zadržala celo stoletje do začetka bagdadsko-islam ske politike nemškega cesarstva, če se uveljavi sedaj ženevski varnostni pakt, to je, če bo sprejet od Belgije, Nemčije, Francije in Anglije, bo Anglija zopet pridobila nov Trafalgar in jerobstvo nad Evropo. Ženevski pakt se na srednje in male države niti ne ozira ter prepušča samo velikim, da opravljajo z Evropo. Ko je zagrizeni Poincaré zasedel Porurje, so Angleži takoj uvideli, da imajo od tega lahko posebno velike koristi, ker bi jim bil direktni sporazum med Francijo in Nemčijo samo v škodo. Veselili so se seveda tudi škode in nepri-lik, ki jih je Francozom zadala okupacija in meli so si roke, ko se je vsled Porurja posebno podžgala mržnja med Francozi in Nemci. Ko se je okupacija dovolj utrdila in poglobila kot zapreka francosko-nemškega sporazuma, so si pa Angleži potom Dawesovega odškodnin skega načrta zagotovili glavno' besedo v evropskih zadevah. Vsak francoskonemški dogovor bi pomenil oslab ljenje Nemčije in ojačanje Francije in zato je potreben tak varnostni pakt, ki zmagovalce in premagance splete v eno kolo. Direktni sporazum med Nemčijo in Francijo bi ustvaril tudi podlago za združene države Evrope in tega Angleži tudi fte marajo. Kakor je Napoleon Bonaparte po potih preko Rusije in Indije skušal Evropo rešiti angleškega jerobslva, tako bi se moralo tudi danes delati na zbližanju Nemčije, Francije in Rusije, da se odpre tudi pot v Azijo, To Hardenovo mnenje se torej popolnoma strinja z znanim zunanjepolitičnim govorom sovjetskega komisarja čičerina, ki je tudi trdil, da mora priti do zveze med Francijo, Nemčijo in Bu-
■^Sijo, w ^ronske države nočejo pasti pod angleško nadoblast.
% Tred novimi volitvami na češkem. Ker se je vladna večina na čehoslovaškem pričela krhati, misli vlada parlament razpustiti in razpisati nove volitve, Parlament bo sklican še na kratki seji v juliju in septembru, nove volitve se bodo pa vršile dne 18. oktobra.
Kitajski upori. Položaj na Kitajskem se še ni spremenil in v vseh evropskih mestih, kjer so interesiram na obstoju dosedanje tuje nadvlade nad Kitajci, se ved no bolj vznemirjajo ter računajo še z večjim ustajnim razmahom, češ, da so kitajski dijaki in visokošolci sedaj v počitnicah zapustili mesta ter se razkropili po deželi, da kmalu ne bo več pokrajine, kjer se ne bi delala propaganda za listajo. Ta bojazen v Evropi je pač v zelo čudnem nasprotju z neprestanim zatrjevanjem angleških in amerikanskih listov, da povzročajo nemire samo »zboljševizirani« kitajski delavci. Strah in priznanje, da sedaj popolnoma evropsko šolani kitajski visokošolci širijo revolucionarno gibanje po celi državi, je najboljši dokaz za to, da, so najprimitivnejše zahteve kitajskega delavstva samo en del vsega lega, kar zahteva kitajsko ljudstvo sploh. Širijo se vesti, da pripravlja amerikanska vlada konferenco Vseh v Kini interesirali ih sil, ki naj bi se posvetovale glede ukinjen ja dosedanjih privilegijev raznih tujih oblasti na Kitajskem. Ko so angleškega zunanjega ministra o tem vprašali v zbornici, je odgovoril, da se res pripravlja konferenca velesil glede kitajskih dogodkov, a da se bo na tej konferenci najprej posvetovalo glede odgovora na kitajsko spomenico. Dalje bi šla angleška vlada le tedaj, če bi kitajska vlada enkrat ustavila vse akcije proti tujcem.
O VOJNI BODOČNOSTI.
Poleg vself varnostnih pogodb ter mirovnih in raz-■orožitvenih konferenc je po takozvanih zmagovitih državah v največjem razmahu delavnost kemičnih ip tehničnih laboratorijev, ki izdelujejo v veliki mnoihh najrazličnejše bombe, pred vsem pa strupene pline. Sn u pèni plini so glavno orožje bodoče vojne.
Iz kemičnih delavnic pride prav malo v javnost, iker čuva vsaka država strogo tajnost glede svojih priprav za bodočo vojno, toliko se pa le dozna, da se z gotovimi kemičnimi sredstvi pripravlja najstrašnejši zločin nad človeštvom. Doznavajo se tudi imena posameznih strupenih plinov, njih učinki, v tajnosti je pa to, kako se sestavljajo in kako jih bodo posamezne zračne flote uporabljale. Med novimi strupenimi plini se imenujejo v prvi vrsti: kloracetofenol, difenilaminklorozin, dikloretilsulfid in levizit. Zadnji je arzen-strup ter se ho rabil v dveh vrstah in sicer prva vrsta kot takozvani žgoči plin. ki vse požge, ljudi in rastline, druga vrsta bo pa skozi vse maske in zapreke prodirala v kri ter bo vse zastrupljala, žgočega plina se napoveduje več vrst in tako se imenuje ena vrsta solzni plin, ker bo tako učinkovala, da bodo ljudje za nekaj časa izgubili vid. Druga vrsta ho zopet vse radikalno požgala in sicer bo zadostovala ena sama večja bomba takega plina, da spremeni na večjo razdaljo vse v pravo puščavo.
Slika bodoče vojne s plini bo n. pr. sledeča: Živahne ulice velikega mesta obda naenkrat čudno omami j iv vonj ,ki začetkom ni neprijeten in bi se dal celo zamenjati z močnim vonjem cvetlic, naenkrat pa postane težak, dušljiv in neznosen. Omamljeni ljudje ne vedo, odkod to prihaja, na jasnem nebu ni niti oblačka, v celi pokrajini ni sovražnika, njegovo orožje pa vendar učinkuje in če letalci okrog 5000 m nad zemljo ostanejo pri prvi dozi svojega strupenega plina, bo večina mestnega prebivalstva za dalje časa samo omamljena, če pa svoj plin stopnjujejo, pa v par urah v četen mestu ni več žive duše.	■ •
Neki amerikanski publicist je z natančnejšimi podatki o novem orožju združil tudi strašno statistiko in nekaj primerov. Zrakoplovstvo je danes že tako daleč, da ni mogoče niti opaziti, kaj še le preprečiti tujih zrakoplov o, ki plovejo 5—6 km km nad površino zemlje. Ti zrakoplovi bodo opremljeni z najrazličnejšimi strupenimi plini v bombah in bodo to orožje tudi čisto po
svoje uporabljali, če vzamemo, da ima Francija 2500 ! zrakoplovov takozvanoga »mirovnega« staleža in da ■ nosijo ti zrakoplovi od 600 do 3000 ton, si lahko pred-( stavljamo, kaj se da s to zračno floto storiti, ko je 120 ton strupenih plinov potrebno, da se uniči celo ogromno mesto London. Za uničenje tega ogromnega mesta bi bilo potrebno kakih 250 letalcev, ki bi pa lahko vzeli s seboj ne samo 120, ampak celih 500 ton.
In vse te priprave za bodočnost spremljajo lepe besede o miru in miroljubnosti . . .
Dnevne novice.
JUGOSLOVANSKI KLUB ZA OLAJŠANJE DAVČNIH BREMEN.
V finančnem odboru je pri razpravi o dvanajstinah Jugoslovanski klub med drugim slavil tudi sledeče predloge:
Invalidski davek.
»Dohodnina z državnim prebitkom v Sloveniji1, v Dalmaciji, Hrvatsk in Slavoniji ter Vojvodini se upošteva pri odmeri invalidskega davka v toliko, v kolikor zadeva dohodke, ki nišo zavezani nobenemu dntgeipu davku kot dohodnini,«
Bivše deželne doklade, ; j :	j ,	|
»Tisti del enotnega-državnega prebitka, ki nado-mestiije bivše deželne doklade, se nè upošteva v podlagi za odmero invalidskega davka in enotnega državnega prebitka. Avtonomne doklade, ki se plačujejo na pri-dobnino od podjetij, zavezanih k javnemu računovodstvu, se smatrajo- od 1. januarja 1925 po odmeri tega davka za režijsko postavko,«
llišno-najemninski davek. '
»Davčna stopnja hišne najmarinč	izza dnè i.
januarja 1925 določa na 8 odstotkov1 brez vsakega popusta.« Hišno-hajemninski davek je v Sloveniji naj-hujši davek. V Ljubljani znala 20 odstotkov obdavčene najemnine, v ostali Sloveniji 12 odstotkov. 8 prebitkom invalidskega davka v Ljubljani nad 50 'odstotkov, v os-, tali Sloveniji nad 30 odstotkov.
Dohodnina.
1.	»Izjemoma se za L 1925-26 oproščajo plačevanja dohodnine tisti davčni, zavezanci, katerih dohodek ne presega na leto 15.000 din. 2. Davčna lestvica par. 172 zakona o osebnih davkih se namesto v kronah bere v dinarjih. Utemel jitev eksistenčnega minima je vsled devalvacije naše vaMe žć daleko presegla predloženi dav čiri minimum. VsTéti načela, da se naj plača dohodnino samo, če dohodek presega eksistenčni minimum, je potrebno, da se Eksistenčni minimum zviša na najmanj
15.000	din.«
Davčni plačilni nalogi.
»ČL 204' finančnega zakona za 1. 1924-25 se razvelja vi.« S tem so se odpravili v Sloveniji plačilni nalogi, kar povžroča velike težave, ker nimajo ljudje nikakega pregleda o davčnem predpisu.
Davek na zaslužek telesnih delavcev.
■Čl. 56 dvanajstinskega proračunskega zakona naj se razveljavi.« Ako se hoče izenačiti obdavčenje službenih prejemkov pred uveljavljenjem izenačenega zakona ‘ b neposrednih davkih, naj se izvrši na pristojen način.
Finančni minister
je izjavil, da ne sprejme nobenega predloga, ki bi zmanj seval dohodke, češ, »če bi se sedaj razni đavlu odpravili ali zmanjšali, ljudje sploh ne bi hoteli več plačevati.«
Govorniki Jugoslovanskega kluba so opozarjali vladne poslance, naj se vendar začnejo zavedati, da vodi taka
davčna politika do gospodarskega propada.
Žerjav ovce so še posebej spominjali na to, da tudi njihovi pristaši protestirajo proti neznosni obremenitvi Slovenije, ko je pa prišlo do glasovanja, so pa vladni zastopniki, radikali in samostojni demokrati, med njimi seveda tudi dr. Pivko — brezobzirno preglasovali zastopnike opozicije ter sprejeli dvanajstine.
Društvo katehetov' za lav. škofijo je imelo dne 2. t. m. v Mariboru občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov in drugih stanovskih tovarišev. Predsednik,
kan.	dr. M. Araber, se je spominjal uvodoma umrlih članov, posebno monsig. dr. Antona Medveda, bivšega podpredsednika, s katerim je zgubilo tudi Društvo katehetov zelo veliko. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da šteje Društvo katehetov za lav. škofijo 296 članov, in da je kljub raznim opiram dokaj živahno delovalo. Imelo je dva večja sestanka, na katerih sta predavala prof. I. Vreže in katehet A. Rezman, pet rednih sej in šest izrednih radi novega katekizma. Poslovna knjiga izkazuje 103 dopisov. Odbor je reorganiziral dekanijska poverjeništva v katehetske odseke, ki bi naj širili po dekanijah zanimanje za katehetsko stanovsko organizacijo in delovali v smislu društvenih pravil kolikor le mogoče samostojno in živahno. Dekanije Celje, Gornji-grad, Jarenina, Konjice, Velika Nedelja, Videm so že poslala zelo lepa in razveseljiva poročila o ustanovitvi in delovanju svojih katehetskih odsekov. Druge dekanije bodo, kakor upamo, isto kmalu storile, tako da bo vsaj do konca avgusta to reorganizatorično delo dovršeno. Delo za ureditev učnih načrtov je nekoliko zaostalo in bo treba počakati, da dobimo, ustaljene šolske razmere in nov katekizem. Dokler ne dobimo novih, so obvezni stari učni načrti. Novi katekizem pripravlja
Društvo katehetov ljubljanske škofije. Pomaga tudi lav. katehetsko društvo. Delo napreduje, vendar bo treba še mnogo truda, da dobimo nov katekizem. — Blagajnik
A.	Rezman poroča, da je imelo društvo v pretečeni poslovni dobi 2092 din. dohodkov, 1860.60 din. izdatkov, celokupni promet je bil 3952.60 din. Premoženje 244.40 din., v blagajni naloženo 2807.50 din., skupaj 3051.90 din. Z varčnim gospodarstvom hočemo zbrati fond ine vsposobili I). K/ tudi v tem oziru za vsestransko, široka potezno in vspešno delo. Odseki naj porabijo od članarine le toliko, kar je nujno potrebno za kritje stroškov. Ostali denar, posebno zaostalo članarino, naj vpošljejo čimpreje osrednji blagajni in sicer ne samo denar, tem več tudi imena članov,-za katere vplačajo, ker sicer ni' mogoče voditi pravilno blagajniške knjige. Društvena knjižnica; si je nabavila na novo tri strokovne liste in tie L tij knjig iz zapuščine g. dr. Medveda. — Pri voltivi.
'1° *fV°Pen na m<;sto rajnega podpredsednika msgr. di. Medveda g. dr. Somrek, profesor bogoslovja. — V stanovskih zadevah je storilo društvo svojo dolžnost?. Sodelovalo je pri sestavi izpreniinjevalnih predlogov za novi ljudskosolski zakon, zahtevalo je ponovno na vseh piistojnih mestih, da se izplačajo katehetom že- vendar enkrat zaostale nagrade. Glede železniških legitimacij: za katehete v dušeskrbju so se že storili potrebni koraki, toda malo upanja je, da bi se v tem oziru kaj doseglo' — Na občnem zboru zbrani katehetje lav. škofije so od,-ločno protestirali proti izjavi ministra dr. Žerjava, s katero jih’ dolži, da so nelojalni naprarp državi. To je ža-lliev lil ‘krivica najhujse vrste, ki je katehetje za svoje težko delo v šoli ne zasluži j h Preldgi, ki so bili stavljeni na občnem zboru k tčj zadevi, se bodo izvedli. Ker postaja delo in sliiibèh položaj katehetov v šoli vedno bolj težaven» in bi bilo potrebno se porazgovoriti še o; marsičim, zato seje sprožila na občnem Zboru misel, naj bi se priredilo še v letošnjih počitnicah večje zborovanje katehetov, ali katehetskP dan, na katerem bi se o delovanju v šoli, o nalogah stanovske organizacije m službenem položaju katehetov natančneje pomenili Jra»' sklepali. Ta predlog je bil z veseljem soglasno sprejet; in se je naročilo odboru, da pripravi referate in izderi program za katehetski dan, ki bi se naj' vršil v Celju proti koncu počitnic in sicer dne 25. avgusta. Prireditev mora biti našemu stanu in delu primerna manifestacija, ki bi nas naj v strokovnem vsposobljenju spopolili];},-poživila medsebojno stanovsko zavest, opozorila javnost na važnost in potrebo našega dela in nam dala smeri in novih moči in veselja za nadaljno delo. Že sedaj prosimo vse stanovske tovariše, da pridejo polnoštevilno na to zborovanje v Celje. — Tako je občni zbor D. K, za lav. škofijo v Mariboru zopet pokazal, da hoče stanovska organizacija'katehetov krepko delovati.
Zopet eksplozija razstreliva in ročnih grknat. Neštetokrat so že eksplodirale cele zaloge ročnih granat in. raznovrstnega razstreliva. Te nesreče so se doslej godile po raznih vojaških garnizija#, na vežbališčih mi' tudi na transportih. Tokrat je bila pa eksplozija poleg samih strokovnjakov na pirotehniki na Humu pri Sarajevu. Doslej so strokovnjake iz sarajevske pirotehnike pošiljali preiskovati na razna mesta nesreč, tokrat p» imajo strokovnjaki nesrečo z ročnimi granatami kar doma. Kar na lepem popoldne je eksplodiralo nad 8000 ročnih granat in okrog 800 kg dinamita. Delavcev v magacinih ni bilo, ker ni bil delavni čas in je postal žrtev eksplozije samo vojak,, ki je stal daleč proč na straži. V samem mestu Sarajevu je od eksplozije popokate mnogo šip. Sedaj preiskujejo in domneva jo, da je slučaj povod nesreče. Na to pa še vedno nočejo priti, da povzročuje take in lako česte nesreče zanikrni ost prš shranjevanju tako nevarnega vojnega materijala.
Otrina razstava v Ljutomeru. Odbor obrtne razstave v Ljutomeru se je sporazumel z odborom kola jahača in vozača v Ljutomeru v toliko, da je preložil prireditev razstave na dne 9. avgusta t. 1., ker priredi Kblo jahača i vozača istočasno tudi konjsko razstavo in jubilejno konjsko dirko. V svrho preložitve razstave se jo podaljšal tudi prijavni rok do 15. julija t. 1. ter še je-dovolilo obrtnikom sosednih srezkih krajev', se te razstave kot razstavljalec udeležiti, katerim je v informacijo-na razpolago tajništvo obrtne razstave v Ljutomeru. Posebno se opozarja vsé obrtnike na oddelek vajeniške razstave, kjer so prostori pristojbine prosti. Vsem vajencem naj bode dana možnost se razstave udeležili, ker čast vajenca je ob enem čast in ponos učnega mojstra. Predpriprave za razstavo so v polnem teku in je že število prijavljenih razstavljalcev precejšnje. Razstavno blago bode imelo po železnicah 50% popusta, pc-setniki razstave pa polovično vožnjo po železnicah.
Redka slovesnost. V Varaždinu bodo letos dne 12. avgusta slavili 1751etnico obstoja tamošnje uniformirane ter oborožene meščanske garde, ki je bila ustanovljena s poveljem leta 1750. Da bo proslava 1751etnice lem veličastne j ša, se je sestal poseben pripravljalni odbor, ki vodi priprave za to slovesnost.
Povratek Meštroviča. Slavni kipar Meštrovič se je vrnil s svoje ameriške turneje v Zagreb. V Ameriki je razstavil v vseh večjih mestih svoja dela ter žel ogromno slavo in priznanje. V Zagrebu bo pripel s postavitvijo Strossmajerjevega spomenika, ki je vlit po njegovem modelu iz brona ter bo eden najlepših spomenikov v naši državi.
Odlikovanja. Zagrebški listi javljajo: Odkar si je prilastil PP režim monopol na državotvornost, deli mted svoje priganjače in pristaše nagrade v obliki vseh mogočih ordenov. V zadnjem času je postalo trošenje in razsipavanje odlikovanj med samostojne demokrate na Hrvatskem pravi sistem. Kar cele čete Pribičevičevihi policajdemokrafov se proglašajo za odlične narodne de lavce, med katere začnejo nato deževati ordern vseh mo-
gočih stepenov. Že zgleda lako, kakor bi pri nas delil odlikovanja sam Svetozar Pribieevič in nikdo drugi.
Javna varnost v Bosni. Iz Gacka.in sicer iz občine Borac so te dni -poročali listi, da so tamkaj neznani razbojniki ubili tri ugledne muslimane in nato neznano kam izginili. Ravno v gackern glavarstvu je bilo od 4 tisoč tamošnjih muslimanov v dobi od prevrata do danes ubitih 20 turških glav, a niti v enem slučaju ni oblast izsledila zločincev. Oblast se enostavno izgovori, češ, ubijalci so črnogorski hajduki, ki od časa do časa uderejo na hercegovska Ila, tamkaj ropajo in pobijajo ljudi.	-
Težke turistične nesreče v avstrijskih Aliplhh. Pretekli teden so ob priliki dveh praznikov pohiteli na planine številni avstrijski turisti. Vsled silno hudih viharjev se je zgodilo v gorah več težkih nesreč. V Ennslalu je zmrznilo v snežnem metežu sedem turistov. Pogrešajo še deset hribolazcev, katere je najbrž zadela ista usoda.
Borza: Italija 2.06—2.08, London 279.25, Newyork 57.20, Praga 170.25, Dunaj 8.07, Zürich 11.14. Dinar notira v Zürichu 8.98.
SVOJCEM PADLIH IN POZABLJENIH VOJAKOV, POKOPANIH NA MARIBORSKEM MESTNEM POKOPALIŠČU NA POBREŽJU,
občinam, društvom, meščanom avtonomnega mesta Maribor, prebivalcem mariborskega okraja!
5 Že več kot deset let je, kar so legle prve žrtve iz svetovne vojne na mariborsko mestno pokopališče na Pobrežju, Pokopani so bili tja sinovi našega naroda, lam spe trpini drugih narodov, vsi padli za groznimi ranami ali strti po neizprosnih boleznih.
> Danes leže pozabljeni, zapuščeni v hladnem objemu slovenske zemlje, le tupatam porosi kaka solza na njihov prah, tupatam grobovi malo požive, kakor da bi spvetela iz njih junaška kri, drugače pa je tam molk, strašna tihota, pozabljenost , , ,
Drugod žrtvujejo svojci, državne oblasti, občine, društva in drugi znatno več kot pri nas za prelepe spomenike iz kamna, brona ali železa, ki jih poslavljajo padlim vojakom, svojim sinovom, bratom. Množice romajo z globoko iskrenostjo k ostankom žrtev svetovne vojne, krasijo njih grobove s piramidami rož in vencev — pri nas pa, kakor da za nje ni spomina, kakor da je divjala vojna mimo nas . . .
Čas pa je, Mariborčani in drugi, da se zdramimo, čas je, da popravimo, kar smo toliko cäsa odlašali, čas je pokazati, da v pijeteti do mrtvih svojcev in tujcev, ki počivajo-pri nas, nočemo in ne moremo zaostali.
Zato na plan! Kakor Drava valovi skozi naše mesto vedno nemoteno naprej, tako naj vzvalove naša srca v ljubezni, požrtvovalnosti in usmiljenju do vseh pozabljenih, pokopanih na Pobrežju, a tudi drugod, kjer večno snivajo sinovi našega naroda. Kdor le more — in kaj ne premoreta ljubezen in požrtvovalnost! — se pač odzovi temu klicu v obliki primernega denarnega prispevka, bodisi na nabiralnih polah, bodisi na drag način, ko polrkamo na plemenita srca. Urediti hočemo naše vojno pokopališče, gomile naših sinov, grobove tujih vojakov, teh v zavesti, da bodo ludi tujci naše sinove, ki počivajo v tuji zemlji, počastili enako dostojno Odlikovanje, ki ga hočemo pripeti na junaška prsa vsem brez razlike, vsem znanim in neznanim, pa bodi v obliki spomenika, ki stoji njim v spomin.
Lep, mogočen in dostojen mora biti ta spomenik, zato se pa poprimimo dela vsi. Žrtvujmo denar, sodelujmo m to brez razlike strank in jezika, stanov in starosti, da bo čimprej,,izvršen naš načrt, vsem padLim in pozabljenim vojakom v slavo, mestu Mariboru in njego venni okraju v čast, potomcem pa v dokaz, da so njih predniki ljubili svoje sinove tako v življenju kakor v smrti.
Bodimo bratje in kakor bratje in sestre izvršimo skupno to delo!
V Maribora, na Vidov dan 1925.
Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni prem inolim vojakom v M a r i -
b oni,
Za Udruženje vojnih invalidov, podružnico Maribor: Anton Krepek, predsednik.
Za mariborsko mestno občino: Jože Stabej, obč. svetnik. Za vojaško oblast: Dr. Matej Justin, san. podpolkovnik.
Katoliški vojni kurat: Pavel Zavadlal. Pravoslavni vojni kurat: Peter Trbojevič. Odborniki: Franjo Geč, kapetan-invaiid; Tone Gmaj-ner, urednik; Anton Gvajc, profesor; Anton Golež, Martin Pravdič, Jožef Žagar, profesor, Jožef Fras.
Iz Maribora.
Odhod zaslužnega nadučitelja v pokoj. Na deški ljudski šoli se je preteklo nedeljo vršila poslovilna prireditev, ker je stopil njen zaslužni vodja, nadučitelj g. Vabič v pokoj. Vršil se je družinski sestanek staršev in sklepna skušnja šolske dece. G. nadučitelj Vabič si je kot iskren Jugoslovan pred osvoboditvijo nakopal huda preganjanja. Po prevratu je z navdušenjem posvetil vse moči svojemu poklicu ter dosegel na svoji šoli krasne uspehe, kar je prav posebno pokazala zadnja javna skušnja.
Bojevite ženske. Včeraj je imela mariborska rešilna postaja opravka s samimi ženskimi ranjèhci. Prva se je
zatekla po pomoč Žunko Marija, vdova iz Rajčeve ul. 2. Imela je na levem spodnjem laktu precej veliko rano od noža in tudi drugače je bila poškodovana. Raje jo je napadel njen dolžnik, katerega je terjala za denar. Rešilni oddelek ji je ranjeno roko obvezal, nakar je otišla domov. — Drugi slučaj je bil bolj resne narave ter se je dogodil v bližini kolodvora. V ambulatorij na glavnem kolodvoru je neka družba privedla pomožno delavko Marijo Pongračič iz Mlinske ulice. V družbi se je nahajal neki pi jan mesar, ki je zadal omenjeni več težkih udarcev po glavi. Poškodbe Pongračičeve so bile težke, da so jo morali prepeljati v bolnico.
Čudna želja bogate Dunajčankc. Na Dunaju je limila pred dnevi bogata Dunajéànka, ki je pred prevratom večkrat obiskala naše lepe pohorske kraje. Po njeni smrti so odprli testament in v njem je bilo naročeno, da jo naj zagrebejo nekje ob vznožju Pohorja. Duna j-čanko so prepeljali v Maribor in iz Maribora v Ruše, kjer je bila včeraj pokopana na tamkajšnjem pokopališču.
Sklep šolskega leta na državni realki v Mariboru. V letu 1924-25 je bilo vpisanih 428 učencev in 41 učenk, skupaj 469. Ob koncu leta je še ostalo 420 učencev in 37 učenk, skupaj 457. .lagosiovenov je bilo: 401 (87.7%), drugih Slovanov 11, Nemcev 44 (9,6%) in 1 Italijanka. Pravoslavnih je bilo 7, evangeljskih 9, vsi drugi so bili katoliki. Učni uspeli: odličnjakov 43, vrlo dobrih 16, dobrih 261, skupaj 320 (70%,'lani o tem času samo 61.1%). Nezadosten uspeh 25 (5.9%). Ponavljalni ali razredni izpit imajo 103 učenci (22.6%), neredovanih je bilo 7. Za leto 1925-26 je v I. razred že sprejetih 99 učencev in učenk, odkar obstoji zavod, letos prvič več kakor na tukajšnji gimnaziji.
Drž. borza dela v Mariboru. Od 28. junija do 4. jul. je bilo pri lej borzi prijavljenih 275 prostih mest, 185 oseb je iskalo službe, v 50 slučajih je borza posredovala uspešno in 12 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 4. julija pa je bilo 3660 prostih mesi prijavljenih, 5155 ,oseb je iskalo dela, v 1483 slučajih je borza posredovala uspešno in 376 oseb je odpotovalo. — Za tovarno vagonov v Srbiji išče borza dela tudi 70 strojniških ključavničarjev, 70 mizarjev, 20 d ikarjev-pleskarjev in 6 črkoslikarjev.
Pobrežje pri Mariboru. Na številne prošnje, ki jih je razposlalo prostovoljno gasilno društvo na Pobrežju za avto-sklad, prispeli so prvi darovi od sledečih gospodov in podjetij: zavarovalnica »Donava« 300 din.; po 100 din.: dr. Ravnik, Al. König, Franc in sinovi, Fr. Hohnec, T. Götz in H. Wögerer; po 50 din.: dr. Barle, dr. Boštjančič, Kreditna banka, A. Domiceli, Fr. Der-wusohek, B. Kovačič, R. Pečlin, S. Pihlar, L. Guzel, G. Hausmaninger in J. Hutter; dr. Pipuš 40 din., dr. B. Ipavic 30 din., A. Tončič 25 din., P. Alabneži 20 din., dr. Mulej in M. Obran po 10 din. Vsem darovalcem izreka društvo najlepšo zahvalo! Stodinarski in večji darovalci prejmejo od društva posebne priznalne diplome dokler zaloga ne poteče. Vse druge, ki so tudi prejeli naše prošnje, pa priloženih položnic do sedaj niso porabili, pa prosimo, da se tudi spomnijo našega avto-sklada. Dvakrat da, kdor hitro da!
»Zarja« v Pobrežju ima v nedeljo, dne 2. avgusta, svojo poletno veselico v gostilni g. Balon na Pobrežju. Toliko v ravnanje vsem drugim bližnjim prirediteljem.
Književnost.
»Kazan, volčji pes.« Spisal James Oliver Curwood. Poslovenil P. V. B. Ljudska knjižnica, 19. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izvodu 18 din., trdo vezanemu v platno 30 din. — Ta kanadski roman je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko senzacijo. Preveden je bil takoj skoro v vse civilizirane jezike in je povsod imel nenavaden uspeh. To je živalski roman, a pusti daleč za. seboj živalske pripovedke Angleža Setona Thompsona, ali pa Ruyard Kipplingove povesti iz indijske džungle. Kazan ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih kanadskih pustinjah, temveč je obenem tako napet roman, da ga oni, ki ga je začel citati, ne more odložiti, predno ga ni prečital do konca. Kar se tiče napetosti, se more kosati z vsakim modernim detektivskim romanom. Opozarjamo bralce na izredni užitek, ki jim ga bo nudil ta roman.
»Zaročenca« (I promessi sposi), milanska zgodba iz 17. stoletja. Odkril in prenaredil Alessandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrej Budal. Izdala in založila narodna knjigarna v Gorizi v Čilu 1925. Tiskala Narodna tiskarna v Gorici. Ceha broširanemu iztisu 30 lir, vezanemu 34 lir, po pošti 3 lire več. Za Jugoslavijo (franko) broširanemu iztisu 85 din., vezanemu 95 din. Obsega 576 strani in 36 ilustracij. Velikost 18—25 cm. — Slovenci : smo s to izdajo dobili izboren prevod italijanskega romana »Zaročenca« (I promessi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1842 po 20 letih dela na svetlo dal sloveči italijanski romanopisec Alessandro Manzoni. Prva italijanska izdaja tega romana je bila takoj razprodana in sloves Manzonijevih »Zaročencev« je zavzel ogromne dimenzije navdušenja ter prestopil tudi državne meje. Veliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike in tako je postal roman »Zaročenca« prava duševna hrana vsega naobraženega sveta. V sami Italiji je la roman dosegel že nad 150 izdaj. Polne so ga ljudske, srednje in visoke šole zbog svoje visoko-kulturne, moralne in vzgojne vsebine, kakor tudi zbog napeto zanimive snovi, ki je vzeta iz življenja milanskega ljudstva v strašnih dneh kuge, vojske, ropov in požigov od strani razbrzdanih plemičev. Delo je prevedel profesor dr. Andrej Budal, znan poznavalec romahskih jezikov.
Najbrže je to največje slovensko delo, ki je po vojski izšlo med Slovenci to in onostran sedanjih državnih mej. Nič ne pretiravamo, ce trdimo, da so Slovenci V Julijski Benečiji ponosni na to knjigo, ki bo pričala tudi poznim rodovom, kaj zmore žilavost in duševna na rodna vztrajnost, četudi po številu malega narodiča, ki živi v mejah velikega italijanskega kraljestva. Italijanom pa je s tem znova podan očiten dokaz, da se Slovenci želimo pobliže seznaniti s pravo italijansko kulturo, da jo visoko cenimo in skušamo dovesti obe v deželi živeči plemeni do tega, da se bodete medsebojno druga drugo podpirali in vzljubili. Oprema knjige je prav okusna, ilustracije jasne, papir dober, kar dela čast Narodni tiskarni v Gorici, še bolj pa Narodni knjigarni, ki je založila ogromen kapital v to, da je na svetlo dala to impozantno knjigo. Društva, šolske knjižnice, sezite po nesmrtnem romanu slavnega italijanskega pisatelja Manzonija!
»Mati vzgojiteljica.« Uprava dekliškega lista »Vigred« je založila v drugi predelani izdaji lepo vzgojno knjigo za naše matere z zgorajšnjim naslovom. Knjižita vsebuje dragocena navodila, kako naj matere prav vzga j a jo deco. Služila pa bo prav dobro tudi vsem mladenkam in vzgojiteljicam sploh, da se seznanijo s pravimi načeli vzgoje mladine in samega sebe. Knjižico toplo priporočamo. Naroča se pri upravi dekliškega lista »Vigred« v Ljubljani.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
V.	poglavje.
26
V r a g n a d el u.
Ko je naslednjega jutra Pasolti spil belo kavo in do pol enajstih premišljeval načrt za lov, je poklical gospo Barbaro, ki je spala v drugi sobi. Zakaj kontrolor, — tako ga je ona ponižno imenovala — ni mogel prenesti njenega smrčanja. »Prav ima«, je rekla revica, »to je res zoprna navada, ki jo imam.« Bila je starejša od svojega moža in drugič omožena. Prinesla mu je malo. premožen je, na katerega je on že dolgo škilil in ga sedaj užival. Kontrolor jo je imel rad na svoj način, silil jo ■ je, da je delala obiske, izlete s čolnom in sprehode po gorah, kar je bilo zanjo muka, norčeval se je iz njene gluhosti, morala je hoditi okrog oblečena v svilo in peresa, doma je. pa morala delati kakor dekla. Kljub vsemu tema pa ga je častila in služila »kontrolorju« kot sužnju, z velikim strahom, pa vendar ne brez ljubezni. Če ga ni klicala »kontrolor«, mu je rekla »Pasotti«. Nikdar pa si ni upala imenovati ga s kakim bolj prisrčnim
imenom.	^ ’
Pasotti ji je ukazal s kretnjami in s strogim obrazom satrapa, naj mn da iz omare svežo srajco, iz predala napol praznično suknjo in s police par čevljev. In žena je iskala tu in lam, vsa trepetala in se vsak trenutek obrnila, da bi sledila z očmi kretnjam svojega gospoda. Čisto jo je zamenjal z beštijo, ko je odprla usta, da bi z njimi ujela vsako besedo; ko je vse pripravila, je stegnil Pasotii noge s postelje in rekel:	1
»Tu!«
Gospa Barbara je pokleknila pred njega in mu začela obuvati nogavice. Kontrolor pa je stegnil roko do nočne omarice, vzjel tobačnico, jo odprl, vtaknil vanjo: dva prsta in nadaljeval svoja prejšnja premišljevanja. Hotel je napravili nekaj poizvedovalnih obiskov, a v kakšnem redu? Z ozirom na to, kar mu je rekel njegov najemnik, bi mogoče Marjana, služkinja gospoda Giacoma Putluiija, ali pa sam gospod Giacomo kaj vedela o don Francu; nekaj pa bo gotovo tudi zvedel v Castellu. V tem, ko mu je gospa Barbara zavezovala drago pod-vezžnico, se je Put tini- spomnil, da je torek. Gospod Giacomo gre vsak torek s prijatelji na semenj v Lugano, oziroma pravzaprav v gostilno Lordo, z namenom, da primeša tedenski kozarec pristnega vina vsakdanjemu vinu Grimelli. In večkrat se vrne domov v veselem in odkritosrčnem razpoloženju. Bolje je torej, da gre k njemu pozneje, med četrto in peto uro. Pasotti je že videl v duhu, kako ga drži v krempljih, kako pleše po njegovi vol ji. Vzel je prste iz tobačnice in se zlobno nasmehnil. In kar je preveč zajel, je stresel na tla. Z velikim zadovoljstvom je njuhal, izposodil si od svoje žene robec in se ji zahvalil na ta način, da je v lem, ko je zganil robec, s prijaznim obrazom zagodrnjal: »Uboga ženska! Ubogi vrag!«
Ko je po polurnem delu oblekel in zapel suknjo, je resno vzkliknil: »Za vraga, kakšen napor!« in stopil je pred ogledalo. Sedaj jo je njegova žena hotela popihati in je boječe rekla:
»Ali lahko grem?«	v
Stran 4.
»NASA Si KAZA«.
6. julija 1925.
Pasotti se-j« obrnil,-namršil obrvi, ji oblastno mignil s prstom, naj stopi k njemu, in označil nad njo in okoli nje s štirimi kretnjami klobuk in ogrinjač. Z odprtimi ustmi ga je gledala in ni razumela, Uprla je kazalec na njegove prsi ter z očmi in dvignjenimi obrvmi vprašala, kakor da dvomi, da so njemu te stvari potrebne. On jo je na isti način trikrat sunil s kazalcem: »Ti, ti, ti!« Nato je stegnil roko in tako označil, da mora iti z njim ven. Vsled začudenja in ugovarjanja se je dvakrat ali trikrat stresla, odprla neznansko široko oči, ■in vprašala z glasom, ki se je zdel, ko da prihaja iz kleti:
»Kam?«
Kontrolor je odgovoril samo z bliskajočim pogledom in s kretnjo: »Pojdi!« Drugih pojasnil ni hotel dati.
Gospa Barbara se je nekoliko obotavljala.
»Nisem še zajtrkovala«, je rekla. Njen mož pa jo je prijel za rame, jo potegnil k sebi in ji zavpil v usta:
»Boš pa potem.«
Šele v Spodnjem Albogesiu, pri cerkvi Marijinega oznanenja, ji je povedal, kazajoč s palico na kraj, da gresta v Cadale, k zapuščeni stari gosposki hiši, ki stoji ob jezeru med Casaricom in Albogesiem. Ljudstvo je imenovalo to hišo »palača«. Tu sla samotno živela v sobah najvišjega nadstropja duhovnik Giuseppe Costa-barbieri in njegova služkinja, ki so ji rekli »Marija iz palače«. Pasotti je za oba dobro vedel, da imata vedno poostrena ušesa, a držita jezik za zobmi. Hotel ju je drugega za drugim potipati, ne da bi to zapazila, in če bi se mu zdelo ugodno, ju potem priščipniti. Vzel je ženo s seboj, ker je upal, da mu bo koristila pri tem previdnem poslu pri enem in pri drugem. In ona, uboga nedolžna revica, je stopicala za njim z majhnimi koraki po stodevetindvajsetih stopnjicah, ki so se imenovale Calcinerà. In niti slutila ni, kakšna zlobna vloga ji je bila določena.
Jezero je bilo mirno kot olje. Don Giuseppe, prijazen duhovnik, majhen, debel, z belimi lasmi, rdečimi lici in žarečimi očesci, je stal poleg figovega drevesa v svojem vrtu. Na glavi je imel črn slamnik in okoli vra tu bel robec. Lovil je lipane, funt težke lipane, stare in prekanjene. Vrtili se se tu okoli radi fig, sukali se počasi, počasi, radovedno in zvito kakor duhovnik in njegova služkinja. Bogve, kje je sedaj ta. Pasotti je dobil hišnat vrata odprta, zato je vstopil, poklical dona Giuseppeja, poklical Marijo. Ker se ni nihče oglasil, je posadil svojo ženo na stol, sam pa je šel na vrt in sto7 pai naravnost proti figovemu drevesu. Ko ga je don Giuseppe zagledal, iz same uljudnosti ni vedel, kaj naj bi storil. Vrgel je trnek proč, s katerim je lovil, šel Pa-sottiju naproti in klical: »O gospod, o gospod! Vi tukaj, jaz pa tak-le! Pojdimo gori, pojdimo gori! Moj ljubi gospod kontrolor! Takšen sem. Saj mi boste oprostili, kajne? Prav lepo prosim!« Toda Pasotti ni hotel ničesar slišati o tem, da bi »šla gori«. Na vsak način je hotel ostati tu. Don Giuseppe je začel klicati: »Marija! Marija!« In veliki obraz Marije se je prikazal ob okencu v zgornjem nadstropju.
Don Giuseppe ji je zaklical, naj prinese doli stol. Sedaj je gospod kontrolor razkril tudi prisotnost svoje žene. Obraz v oknu je izginil, in don Giuseppe je zopet dobil napad vljudnosti.
»Kako? Kako? Gospa Barbara? Tu je? Oh gospod, pojdimo gori!« In hotel je teči proč, gnan od spoštovanja, toda Pasotti ga je prisilil, da je ubogal in ga je
naprej kar držal za roki, nato pa mu rekel, da bi rad videl dvoje ali troje teh orjaških rib. 'In četudi je don Giuseppe s svoje strani ugovarjal: »Sedaj jih ni več dobiti. Vse so proč!« je vendar moral vreči trnek Pasotti se je delal najprej, kakor da z zanimanjem gleda, nato pa je še on vrgel trnek.
Začel je s tem, da je vprašal dona Giuseppeja, koliko časa že ni bil v Castellu. Zvedel je; da je bil tam prejšnji dan, na obisku pri svojem prijatelju, župniku Introiniju. In dobri Tartuf, ki ni mogel videti Introini-ja, ga je začel sedaj na vso moč hvaliti. Kakšen, biser je ta župnik v Castellu! Kakšno zlato srce ima! Ali je bil don Giuseppe tudi kaj pri Bigeyevih? Ne, gospej' Tereziji je preslabo. In sedaj je začel peti hvalo gospej Tereziji in Luizi. Kakšna izredna bitja! Kakšna modrost, kakšna plemenitost, kakšna dobrosrčnost! In Maironi-jeva zadeva? Gre dalje, kaj ne? Je že zelo daleč?
»Nič ne vem, prav nifi ne vem«, je šepetal don Giuseppe in se ves nagnil čez ograjo, stisnil palico in bulil v vodo, kakor da hoče ribo zagrabiti. »Riba!«
Tudi Pasotti jezen pogleda v vodo in izjavil, da ničesar ne vidi.
»Izmuznila se je, toda dotaknila se je baš z glavo. Gotovo je začutila trnek«, je vzdihnil don Giuseppe in se vzravnal. Tudi on je začutil ost trnka in se je skušal izmuzniti kakor riba.
Pasotti je skušal še enkrat napasti, a zaman. Don Giuseppe ni ničesar videl, ničesar slišal, ni govoril o ničemer, ne ve ničesar. Pasotti je molčal kratko odgovoril don Giuseppe,
(Dalje prihodnjič.)
Večjo prazno ako mogoče solnčno sobo v mestu išče sta rejši vpokojeni duhovnik za takoj. Upravništvo »Naše Straže.«	303,
Čevljarska delavnica na Pesnici % orodjem in stroji se daje dobremu deželskemu čevljarju proti jamščini za orodje v najem. Poizve se pri: Sjnonig Maks. trgovina, Pesnica.	306
Najpopolnejši Stoewor šivalni stroj
o
s
«6
S
e
I
S
»S
*
s pogrezljivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, vezenje ali šivanje.
UUDOVIK BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6/1.
Oddaja ključavničarskih (okna) in kleparskih del pri zidanju nove cerkve pri Sv. Juriju (Prekmurje). Ponudbe vložiti do 15. julija 1925 na tamošnji župni urad, pošta Rogaševci. Natančna pojasnila se dobijo istotam.	249 2—1
Odda sé v ljubljanski okolici posestvo v najem brezplačno, obstoječe iz hiše, hleva, travnika, gadonosnika in 5 njiv, rodbini, katere en član bi bil proti plači za konjskega hlapca ali delavca na žagi ter 1 ali 2 ženski proti plači kot stalne poletne delavke pri kmetiji. Naslov v uprav-ništvu.	296 3
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo* venska premogokopna družba z o. z. v Ljublj ani.Wolfovs* ulica št. 1—I.	107
Suha bukovina, rezana, drugovrstne kvalitete, v poljubnih močnostih, se kupi: Mariborska lesna industrija Koroška cesta 46.	292 6—1
Hoške klobuke
*
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Tràun, Maribor« Grajski trg I
Opr. št. 3974/24
Dražbeni oklic.
V četrtek, dne 9. julija 1925 ob 9. uri dopoldne prodajo se v Mariboru, Tržaška cesta 5 po javni dražbi sledeči predmeti:
Različna železnina in drugo trgovsko blago, ki spada v konkurznp maso umrlega Henrika Primus, bivšega trgovca v Mariboru.
K dražba n j 11 se bo začelo pozivati še le pol ure po zgoraj navedeni uri, med tem se lahko te predmete ogleda.
Okrajno sodišče Maribor,
odd. XL, dne 18. junija 1925.
as^fKKasBSBanassBsssssEisnnsssssB
Predno odpotujete
preskrbite se z potnimi kovčeki, kasetami, nece-sari, torbami, listnicami, nahrbtniki i.t.d. Vse to dobite v veliki izberi in .zmernih cenah samo pri
Ivan Kravos, Maribor,
Aleksandrova cesta 13. - Telefon 207
^im«iniM^aBB«8IHRHBBBHRIBBiBH»
70 strojnih ključavničarjev, 70 mizarjev, 20 slikarjev-pleskarjev in 6 črkoslikarjev
rabi za takojšnji vstop tovarna vagonov v Srbiji.
Sprejmejo se pred vsem taki, ki so že delali v kakšni tovarni vagonov, ali pri sličnem delu. Zglasiti se je takoj osebno ali pismeno pri državni borzi dela v Mariboru, Slomškov trg 3. Pismene ponudbe morajo vsebovati natančen popis vrste sedanjega dela in pri kom. Natančnejši pogoji se bodo zvedeli v sredo, dne 15. julija t. 1. dopoldne pri državni borzi dela v Mariboru, kjer bosta sprejemala delavce dva zastopnika tvrdke. Kdor se pravilno pismeno javi, dobi tudi pismen odgovor in ni treba nikomur hoditi vprašat osebno, ker vozni stroški v Ma- ^ __ ribor se ne povrnejo.	304 ^B
Državna bona dela v Mariboru.
n i r.N r.i ri rm^ i m i	i r/. r.N r.N r.N i n j m m j m j n r* j r ^ j r n i r n j r** j r^\r ^ r i j
kV I k'i I k.y 1 kV 1 kV 1 k J |-k j.j vV 1 k'i ! kV ! kV| ki ! ti ! kV J kV ! kV kV kVIkV I kV kV ! kV t kV I kV kV LkV ! kV !
SIV" najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Maribora,
Stólna ulica st, 6	r. z. z n. l	Stolna ulica št 6
ki obrestuje bramine vloge po
i% h lO?«
oziroma po dogovoru.

SBS!

Somišljeniki, širite naše Uste!
** fVRjIVU ii k i k i
'	mi

Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaju konzorcij »Naše Straže«,