Se. ® pmh imm ipMtitMi uranml mM w Trstu, v Mrtak 7. Januar!« 1996. Posamezna številka 20 cent. Letnik 11 iirmnii mk Ar A« računajo t tirokoati en« kolon« (72 mm.) — Oglasi trjovcev in obrtnikov rrvm po 50 c«nk osmrtnic«, zahval«, poslanica xn vabila po L 1.20, oglasi d«tvarnih zavodov rana po L 2.—. Mali oglasi po 30 c«nt. beseda, najmanj pa L X— Otflad naročnina in reklamacije t« poliljafo izključno upravi EdhiotU. v Trstu, uHo« »v. FranČiSka AsUkega lt«v. 20, I nad. — Telefon urcdniitva ki uprava U-3X Demol in parlamentarizem in njiju težave c Qran(iija in kvestorja nakar se je 40 avtorjev, med njimi svetovni politikij takoj podala v vilo Savoia. <—Ki^as m in istrski Ministrski predsednik Museolini se je vrnil v Rim ob 8.20. Predpoldne je imel daljši razgovor z on. Suardom in Federzonijem. Določili so, da se bo vršil pogreb v in socijologi, bivši francoski ministrski predsednik Painlćvč, francoski poslanik Blum, slavni zgodovinar in socijo-lot* \ulard, tajnik angleške Labour Pati v (delavske stranke) Henderson, politik lord Parmoor, angleški novinar socijalistične c. inke Hillquit, bivši nemški kanc^la. Sch oidemann, bivši j nemški minister Kocb, predsednik nemške skupščine Loebe, danski ministrski predsednik Slauning, čehoslova-Ški minister za vnanje stvari dr. E. Bo-neš, bivši ruski minister za vnanje si vari in zgodovinar Miljukov, nemški filozof F. VV. Foerster. anketi se sicer res nahaja kritika pondeljek ob 15. Pokojna kraljica mati bo prenesena v nedeljo 1z Bordighere v Kim, V cerkvi S. Maria degli Angeli bo izpostavljena narodu do pondeljka 14. ure. RIM, (i. Kakor že javljeno, bo'kraljica muti Margh er i ta položena k večnemu počitku v Pantheonu. Včeraj popoldne je bil v glavni železniški delavnici pri postaji Trastevere v par urah oprem- > Hi.ivcii ', / rV-^ i. a i i1 i j en poseben železniški voz za prevoz .sedanjega parlamentarnega lezima ali J v . .. . Rordil,h Pisno princa Karta {koncept brzojavke, ki jo je Eugen od- s katerim m odpoveduj« romunskemu Poslal svojemu bratu Edmundu v prnrtcin Hamburg. V tej brzojavki ga je svaril BUKAREflT, 6. Pismo, s katerim se ro- P^ed nadaljnimi posli Na podlagi tega munski princ Karol odpoveduje prestolo- dokaza je bil Eugen 01chvary aretiran nasledništvu, se glasi: m izročen državnemu pravdništvu. «S pričujočim pismom izjavljam, da sej Danes dopoldne je bil zaslišan tudi nepreklicno odpovedujem vsem pravicam. privatni ura(mik Štefan Winkler, inti naslovom in prerogativom, ki sem jih, v smislu ustave in pravilnika kraljevske hiše, užival do danes kot prestolonaslednik Romunske in kot član kraljevske družine Pri hišni preiskavi so našli pri njem tudi kovčeg z dvojnimi tlemi in kom-promitujoče pismo aretiranega Dezide- naglašajo se istočasno ludi njegove zasluge. Posebno viden branitelj evropskega parlamentarizma je bivši francoski ministrski predsednik Painleve, ki ugotavlja, da tudi parlamentarizem, kakor vsako javno gibanje, mora nale-tati na težave. Toda neumestno je, da se govori o krizi parlamentarizma v *asu, ko je došlo do podpisov dogovo-ov v Locarnu, ki so bili podpisani pred tolikimi očmi, kakor je bilo to v salonu angleškega urada za vnanje stvari? In ministri za vnanje stvari 6 držav, ki so sedeli okoli mize, so bili zastopniki svojih narodov, a tudi njihovega parlamentarnega režima. Demokratski duh j* Franciji od 1. 1871. do 1914. prebrodil vrsto zaprek in raznih nevarnosti, a tudi v bodočih časih bo moral premagovati in rešiti še mnoge krize. Nikoli »e ne smejo pozabiti besede predsednika Masaryka, da demokracija ni nekaj po naravi danega, ampak da se dosega z delom in trudom. Kakor kaj odločen pristaš demokracije nastopa tudi H en d er so n. ki vidi nevarnost za demokracijo deloma v komunizmu, deloma pa v fašizmu. V svo-"-jferu članku izraža uverjenje. da ho demokracija — kakor v Angliji, tako tudi na drugih straneh — imela v kratkem velike uspehe. Uverjenje o novih zmagah demokracije izražajo skoro vsi avtorji. Dr. Benoš vidi glavni problem demokracije v vzgoji demokracije, torej v vzgoji voditeljev in mas. Z demokracijo se še le vzgajamo, ker živimo na meji monarhistično-artstokratske in demokratične družbe. Demokracija je stopila iz prvega stadija, ali dovršenega drugega stadija Še ni dosegla. Gotova demokracija ne obstoji za sedaj. Demokracija so mora stalno ustvarjati, ščititi in ohranjati. Zato je demokracija vsekdar ideal, a pravi demokrat je junak, ki se za ta ideal vztrajno bori. Od demokratskega voditelja se ne zahteva smrt, marveč življenje in vztrajno delo. Težava demokracije je ravno \ potrebi objektivnosti njenih tvorcev. ki morajo odstranjati osebna na-ziranja na javnem delu. Nujna zahteva demokracije je v potrebi večje strankarske objektivnosti! Problem denio- visoke pokojnice iz Bordighere v Rim. Voz je razdeljen v dva oddelka. V prvem oddelku bo položena rakev z zemskimi ostanki kraljice matere, medtem ko je drugi določen za osebe, ki bodo spremljale rakev v Rim. V notranjosti je voz okrašen s cvetlicami. Stene so prevlečene s črnino. mni prijatelj aretiranega Marovskya. VVinkler je utihotapil na nizozemsko kovčeg, v katerem je polkovnik Janko Odpovedujem se obenem pravicam (ki iu-fvics prenašal ponarejene novčanice, hajajo iz obstoječih zakonov) do svojega t y i * — *« - -- sina in njegovega premoženja. Izjavljam nadalje, da se ne bom nikoli potegoval za pravfce, katerih setu se P™- ri a r^ tajnika princa Windisch- stovoljno in is, lastne .ietza. Na podlagi tega dokaza je bil ker se obvezujem, v dobro vsem, da deset | r o o let ne bom stopil na romunska tla in d* VVinkler priurzan v zaporu, se bom povrnil samo t dovoljenjem vla-s Kakor poročajo listi, so v političnih darja. — V Milanu, 28. decembra 1925.» i krogih mnenja, da bo vlada brez ozira BUKAREST, 6. Parlament je v svečanija osebnosti, ki so zamotane v to afero, seji vzel na znanje abdikacijo prestolonar)iavržUa 8Vojo d0lžn0Ht> Grof Bethlen je slednika Karla, prerios njegovin «« dal tozadevno voditeljem političnih princa Mihajla ter imenovanje /egenteke- ^^ ^^ pj^ ^ ytis je napravilo, da je ministrski predsednik pri tej priliki izjavil, da raje od stopi, kakor da bi ne razkril zločinov do dna. Vlada smatra ponarejanje francoskih novčanic za skupno kažnjivo dej. nje vseh, ki so bili kakorkoli zapleteni v zadevo, in je sklenila, da je Tržačan aretiran t Rimu, radi penever-jenja 34 tisoč lir RIM, ti. Policijski agenti so danes predpoldne aretirali dr. Augusto Bru-nija na stanovanju v ulici K. Quirino Visconti. Dr. Bruni je Tržačan ter je star 36 let. Sodišče v Firenzah je izdalo za njim tiralico. Bruni je bil uslužben kot uradnik pri zavarovalni družbi «Cosmos» v Firenzah. V preteklem no- j spendirani. vembru si je prilastil znesek 34 tisoč lir! Neecgiasja v grški vladi tudi ga sveta. Parlament je nato odobril nov pravilnik kraljevske hiše. Pline Karol bo še nadalje obdržal romunsko državljanstvo, izgubi pa vse politične pravice in se bo smel povrni*! na Romunsko samo s privoljenjem kralja ali pa regentskega sveta. Vzete so mu tudi vse očetovske pravice do sina Mihajla, bodočega kralja. --treba proti njim brezobzirno postopati. Konferenca o Steinbeissovih podjetjih To je vlada dolžna narodu in ugledu BEOGRAD, 6. Včeraj se je na Reki države. Niti grof Bethlen niti kdo dru pričela konferenca med italijansko in gi noče vsled dejanj nekaterih brez-jugoslovensko delegacijo o Steinbeisso-j veemežev prodajati svojo časti. Na vih podjetjih v zvezi s pristaniščem v!kompetentnih mestih naglašajo, da so fkbenikii. se dosedanji koraki vlade izvršili po- " , . ... (polnoma neodvisno od nekaterih fran-Pripceve no Mdnkclfe v Jugoslaviji j COAkih detektivov, ki so prispeli v Bu- BEOGRAD, 6. Zadnje dni se sestavljajo dimpesto. V oficijelnih političnih kro v vseh ministrstvih seznami onih državnih; _ smatrajo zadllje dogodke za znake nameščencev, ki se imajo reducirati. i6 J J - - BR^KA USTAVA SUSPENDIRANA LONDON, 6. «Daily Mail» poroča iz Aten, da so bili vsi členi ustave razen člena 1., ki določa ustanovitev republike, su- imenovane družbe ter je poleg tega po-tvoril tudi menico za 10 tisoč lir. Po izvršenem činu je zbežal v Rim, kjer je stopil v službo pri neki založniški družbi. Živel je v Rimu v najboljših krogih. Niti spomnil se ni več na svoje dejanje v Firenzah. Odveden na kveeturo je dr. Bruni izjavil, da si ni prilastil nikakega denarja zavarovalne družbe «Cosmos*>. Kljub temu zanikanju je bil oddan v zapore «Regina Coeli». V svrho nadaljnjega zasliševanja bo najbrž že danes zvečer odveden v Firenze. izjave note toftrske trtflde V Misiju Vlada dobila zaupnico SOFIJA, 6. Ministrski predsednik Liapčev je na današnji seji sobranja prečital deklaracijo nove vlade. Povdarjal je zasluge prejšnje vlade, ki je znala rešiti domovino pred polovnom. V izjavi je rečeno, da je Cankova vlada vzpostavila parlamentarni režim in da se je umaknila Šele tedaj, ko je bila prepričana, da je položaj konsolidiran. ATENE, 6. Listi javljajo, da je minister za narodno gospodarstvo podal ostavko. Tudi minister za mornarico ima baje namen podati ostavko, dal pa se je sedaj pregovoriti, tako. da bo Še nekaj časa ostal v vladi. Izjavil je pa, da bo tudi pozneje, ko se bo svoji funkciji odpovedal, podpiral sedanjo vlado. M mm o PKumref aferi Mlžmttli Miaretertcev fatstia Nadaljnje seozacijonalM aretacije Madžarska vlada t zadregi BUDIMPEŠTA, 6. Aretacija princa Ludvika Windischgraetza iu šefa deželne policije Nadossya je vzbudila v javnosti velikanski vtis. Listi soglasno odobravajo energično postopanje vlade, ki dokazuje, da je odločena brez ozira na osebnosti končno razčistiti verigo zločinov. Kakor poročajo, je bilo proti vodji budimpeštanskega geografskega instituta generalu Laškoviesu i»-dano zaporno povelje. General je brez sledu izginil iz Budimpešte. Govorice o aretaciji barona Sigmunda Terenjra in policija. Soglasno ugotavlja evropski tisk, da bi madžarska oblastva hotela potlačiti ta razsežni komplot, naperjen proti varnosti okolnih držav in miru v srednji Evropi. Dokazana je soudeležba madžarske vlade, upravnih oblastev in poznanih politikov in korporacij v tej aferi. , To je pravi svetovni rekord sramote. *Je to madžarsko iredeutistično gibanje, .naperjeno proti evropski varnosti. 'Skandal je tem strafinejši, ker se vztrajno širi glas, da so bile francoske novčanice po 1000 frankov ral^ii icii a-ne v madžarski državni tiskarni in v madžarskem geografskem zav&uu. V tem se tiskajo tudi iredentistične mape in druga tajna dela. Francoski detektivi so ugotovili, da tista vzvišena oseba», ki je bila v zvezi s sleparji, prijetimi v Ilolandiji, ni bila nikdn dru^i, nego Pavel Tolozci, bi v-i mini^n ki predsednik in predalnik imnl/. r-Uij_a geografskega zavoda. 11 dve tu :oii navedeni dejsivi sta porazni za moralo madžarskih vodilnih krogov. Razkritje potvorbe francoskih iiovča-nic je preprečilo pripravljeni (>r«>gtas diktature z Albrehte iu M a '»shuiškim. na čelu in madžarski puč, ki so je imel izvršiti povodom božičnih praznikov. Vstajo je imel voditi minister Csa« ky, sorodnik aretiranega fal&iilka-terja Jankovića. In ta je kot sorodnik ministra -- imel zveze z ;iai-vpiivnejšimi in najbogatejšimi imidž? r-skimi krogi. Ugo!ovlj« uo je tudi. da M ni falsificira! novčanic \ lastno korist, kakor bi hoteli stvar predstavljali madžarski vladni listi, nai več Kot eksponent madžarske mafije, ki je pripravljala monarhistički puč in vojno preti sesadom. Potvorjeni franki so s«- l»aje izplačevali tudi l»ivši cesarici Žiti. ki o je obiskaval tajnik Ludovika \\ in-dischgraetza dr. Rab. Kakor poroča dunajska «Neue Freie Presen je bil tudi knez \Vindischgraetz aretiran, ki da je priznal, da je bil voditelj falsifikator-ske akcije. Razumljivo je torej, za ki' bi madžarski vladni krogi hoteli i«, škandal potlačiti in bi se jim to morda ludi posrečilo, če bi jim ne bila za hrbtom francoska iu holandska policija in vsa spremembe sistema. V splošnem za upajo besedam ministrskega predsednika in čakajo nadaljnih korakov vlade. Čim bo vlada nadaljevala svoje delo razčiščevanja, jo bodo tudi vsi ti krogi podpirali. _ Prijateljske pogodite med TurtKio, Lltvsftsko in Finsko ANGORA, ti. Zbornica je ratificirala j«'ijateljs4te pogodbe, sklenjene v Varšavi med Turčijo, Litvansko in Finsko. Francoski vrhovni vofni svet za 1. 1926-, evropska jttV,iost. Radi bi, ker so sedaj PARIZ, 6. V vrhovni vojni svet aoUmi S4Uni razgaljeni do nagote in pa, bili za leto 1926. imenovani marSali la zločinska afera kaže vsemu sve-Francije .foffre, Foch, Petain, Liautey, tu so Ma(iža^ i v svojem besnilu proti državam-naslednicum sposobni tudi za najhujše zločine. Dokazano je, da io madžarsko iredeutistično gibanje na-pei'jeiio pfoti svetovnemu miru. \ »eni pogledu ima la rekord sramote tudi svojo kaj dobro stron. VP2IAŠANJE PRAVNEGA PRIPO-ZNANJA SOVJETSKE RUSIJE je sedaj stalno na dnevnem redu az-pravah vsega češkega tiska. Drugim izjavam, ki smo jih mi že omenili, se pridružuje sedaj «Pražsky Večcriii!:. s D*Esperey, Faiolle in divizijski generali Vourad, Rertolet, Guillaumar, De-b«ney, NoHrt, Dupert, Targe, Degoutte, Wagrnnd. Maršal Petain bo v 1. 19S«. irvriieval posle podpredsednika vrhovnega vojnega sveta. Turško popuščanje v mesulskem vprašanju LONDON, li. Listi poročajo, da je Turčija v svojem odgovoru Angliji, ki je že prispel v London, izjavila, da je v načelu pripravljena voditi razgovore glede mosulskega vprašanja, toda ne tehtno argumentacijo. Ta list sicer ms samo glede gospodarskih vprafiunj. j dvomi na tem, da je sedanji režim v Anglija mora uvideti, da ima. Turčija ; Rusiji nasilen, vprašuje pa: kje je '»o-vzroke, da je s sedanjimi razmerami doča velika demokratska Rusija/ Hu- Kracije je luttrj > ^IVL viiafi' zanimala. Ta so: amnistija, Itrih voditeljev, ki imajo predstavljati t n M , . ' resnično mišljenje naroda. Toda goto-1 ?*rilla eno cez vse, Kar se j \o je, da se nego je v resnici. [bivšega poslanca, velikega župana Ju-«Nova vlada, — pravi deklaracija —j nja Szinrecsanyja, niso resnične, ki je izšla iz parlamentarne večine, je! Kakor poročajo listi, je policija zasli-stopila k državnemu krmilu, ker jo je;šaia tudi 12 poslancev. To zasliševanje poklicalo zaupanje vladarja». | se je izvršilo v stanovanjih prizadetihr Deklaracija našteva nato glavna'da ne bi vzbudilo preveč pozornosti. Po vprašanja, za katera se bo nova vlada preiskavi v kartografskem zavodu je k racije je torej v mnogem problem do ev, 1 resnično mišljenj« etwia~lklbsti z^odiio' in bo odprla pot k po- cija zaprosila dunajsko policijo, naj Iz- teonja zni uoij ' mil jenju; skorajšnja rešitev begunske-i vede v dunajskem stanovanju princa ki bo poje v preto- bil aretiran tudi vodja tega zavoda Goro. Kakor se nadalje poroča, je poli- vprašanja, ki postaja z Prager Presse» je na podlagi došlil, bQ|j nujnQ Da {>ospeši fillan^no|dft odgovorov mogla v svojem uredniškem zaključku ugotoviti zanimivo dejstvo, da v sedanjem času ne gre za krizo parlamentarnih in demokratskih načel, marveč le za krizo parlamentarne in vladne tehnike. Ta kriza ni novega izvora, marveč se je že pred *20 leti »lično pojavljala., četudi v drugih obli-kah. Tedaj so bile napadane vlade, danes se napad prenaša na demokracijo, čeprav gre le za nedovršenost vladne tehnike. V parlamentarni krizi gre tudi pred vsem za pomanjkanje Inicijativnih oseb, ki se vidno kaže skoro \ vseh parlamentih. K niveliza-ciji parlamentarnega življenja so pripomogle po velikem delu politične stranke s svojo rivalitetu. Nesposobni politiki so večinoma slika nesposobnih volilcev. V večini dežel volilci v zadnjem Času niso politično vzgojeni. vsakim, Windischgraetza preiskavo, ali se mor-tudi tam ne nahajajo falsifikati obnovo, kateio hudo ovirajo težke obveznosti, ki jih je Bolgarska prevzela z mirovno pogodbo, namerava nova vlada, poleg potrebnega štedenja, poiskati finančno pomoč v inozemstvu, da pospeši narodno proizvodnjo. Izjava povdarja. da je sedaj valuta stabilizirana in da se vrednost denarja ne bo višala. H koncu je rečeno, da bo nova vlada previdno ravnala in da bo storila vse, kar bo v njeni moči, da zagotovi mir, katerega bo narod lahko vesel. Vlada upa, da jo bodo vsi državljani podpirali v njenem stremljenju, da ?e taka francoskih frankov. Princ Wiudi»chgraetz je preživel prvi dan zapora precej nemirno. Ko je stopil \ drugem nadstropju jetnišnice v celico it. 26, je bi! bled kot zid in popolnoma potrt. Ječar, ki je od časa do časa pogledal skozi odprtino v celico, je videl princa Še eno uro pozneje sklonjene glave stati sredi celice. Ob 5. popoldne mu je sluga prinesel dine. Princ je zavžil le malo jedi: Ko so pospravljali posodo, je zaprosil, da bi se mogel tudi nadalje sam prehranjevati, kar je preiskovalnim jetnikom dovoljeno. Nato jrn je dalje hodil semintia po celici nezadovoljna. Radi včerajšnjega praznika je izostalo dane« telefonsko poročilo iz Jugoslavije. mirovna politika udejstvi in da pride!Ob 9. zvečer, ko morajo vsi jetniki v do prijateljskih odnošajev s sosednjimi drŽavami. P ričela se je nato razprava o vlad.iih izjavah, nakar se je sobranje izreklo za redlagajo se jim izgotovljeni politični zaupnico novi vladi. Vršile so se r.ato rogtami in sugerira se jim mišljenje, volitve predsednika in podpredsednika a v nolitiki razumejo vse in morejo sobranja. Bivši ministrski predsednik P da v politiki razumeti. Iz vsega tega je treba izvesti posledice. Potrebno je stremljenje po spo-polnitvi parlamentarne uredbe. Vlade •e morajo demokratizirati. Stranke se ne smejo boriti za moč, marveč s pogledom na gotov problem. Narodni volji se mora dati pot, a vladne krize se ne smejo izzivati nepotrebno. Demokracija je danes edino nujna in možna vladna oblika. Naraščajoča izobrazba in samozavest proletarijata onemogočata vsak drugi način. V sedanjem Pr Cankov je bil izvoljen za predsednika, bivši finančni minister Todorov pa za podpredsednika. Sobranje je bilo odgodeno na' dne 26. januarja. kjer dolgo vzdržati. Sedanja parlamentarna uredba je prvi korak k vzpostavi prave demokratske uredbe, je pa tudi edino možna podlaga za ohranitev pravnega reda in svobode v družbi. Zato se razvoj tudi kljub raznemu od- posteljo, ga je ječar na to opozoril, kar je princ takoj ubogal. Danes zjutraj so Politične vesti FALSIFIKATORSKA AFERA V MADŽARSKI V obširni preiskavi povodom velike falsifikatorske afere — izdajanja po-tvorjenih francoskih novčanic prihaja vedno jasnejše na dan, da je bila ta falsifikacija" izvršena v velike politične namene. To pa ni zasluga policijskih oblastev — ki bi hotela to afero očividno potlačiti — marveč opozicijskega tiska, ki z vso pažnjo zasleduje preiskavo in odločno graja neodločno postopanje vlade in policije. Na podlagi teh opozorite v so se izvršile že razne nadaljnje hišne preiskave. Imena are-tirancev pa se držijo v tajnosti. Le toliko je znano, da dotični aretiranci pripadajo visokim budimpeštanskim krogom. Značilno je, da je madžarska policija izvajala na Dunaju preiskave na mestih, ki niso bila nikakor sumljiva in kjer se ni moglo nič najti. Ni pa šla za sledovi, ki bi mogli dovesti do cinko-grafskih delavnic, kjer bi se bili utegnili izdelovati falsifikati. Tako je spet večina hišnih preiskav ostala brez mu dovolili eno uro sprehoda po dvo- uspeha, rišču. Z rokami na hrbtu in sklonjenol Budimpeštanski socijalist, list «Nep-glavo se je sprehajal po dvorišču jet-!gZava» ostro obsoja tako potajevanje, klanjanju vsekako zopet povrne k de-Času se nobena diktatura ne more ni- mokraciji. nišnice. Po razburljivih dogodkih včerajšnjega dneva so se duhovi na policijskem ravnateljstvu deloma pomirili. Zaslišali so številne osebe, ki so bile v zvezi z intelektualnimi povzročitelji afere. V zaporih je bil pridržan tehnik Eugen v. 01chvary, čigar brat, letalski poročnik Edjnund, je bil pri izdajanju ponu-rejenih francoskih novčanic v Hamburgu aretiran. Pri zasliševanju so našli pisma, iz katerih je razvidno, da je bil Edmund 01chvary stalno v zvezi z Budimpešto. Policija je izvedla hišno preiskavo tudi pri bratu aretiranega Eugena in našla med Korespondenco ki ga označa kot «sramoto» ter zahteva pojasnila. Zahteva najradikalnejši obračun z «obupanci» madžarske nacijo-nalne politike, ki pod krinko plemenitih patrijotičnih namenov VrSijo kažnjiva dejanja tudi na škodo lastne dežele ter zastrupljajo življenje vseh poštenih, delavnih in mirnih ljudi. List «Vilag» pravi, da policija namenoma kvari preiskovalno akcijo, da bi krivci mogli pravočasno odstraniti vse dokaze njihovih zločinov. Sploh posveča ves evropski tisk veliko pažnjo temu falsifikatorskemu škandalu, oziroma razkritjem, ki jih je podala še le francoska in holandska ska emigracija je tako nuni raztrešena po vsem svetu in se izčrpa-,va v neplodnih razpravah. Mi nimamo pravice do vmešavanja v notranje razmere Rusije. Politika pa se ne sine graditi na prerokbah, marveč mora računati z dejstvi. — Rocoi: Izid 7-1 v prid Primorju se razveljavi ter da zmaga Primorju 2-0, ker je v četi Rocola igral član drugega Nogometnega Saveza. T. V. N. si pridržuje pravico nadaljnega postopanja sporazumno z O. S. V., proti Grun-tar-ju Danilu in eventuelno kapetanu «Ro-cola» ter članici «Rocol» radi ponaredbe izkaznice S. U. Kapetan «Rocola» se poziva, da se javi pri O. S. V. danes točno ob 20. Ukori: Igralcem: strogi: Tominc (Obzor), Mahne (Adria), Keber (Rocol). Navedni: Glafcar (Rocol), Markovič (Rocol). Četam: navadni: «Rocol» radi nediscipline, Prosek, ker ni javila pravočasno forfait-a. A . Koledar zadnjih treh nedelj turnih tekem I. Divizije. . VII. nedelja 10. januarja 1926. Igrišče Adria ob 14: Zarja-Volga, igrišče Obzor ob 14: Obzor-Sparta, igrlSče Gorica ob 14: Go-rica-Adria. Počiv*: Prosveta. VIII. nedelja: Igrišče Adria ob 14: Pro-sveta-Zarja, igrišče Obzor ob 14: Sparta-Gorica, igrišče Volga ob 14: Volga-Adria. Počiva: Obzor. ; IX. nedelja: Igrišče Adria ob 14: Zarja-Sparta, igrišče Obzor ob 14: Obzor-Gorica, igrišče Volga ob 14: Volga-Prosveta. Počiva: Adria. __ Koledar IV. nedelje turnih tekem II. divizije. t .x, IV. nedelja 10. januarja llgb- Igrišče Adria ob 10: Rocol-Magdalena igrišče Adria ob 12: Tommaseo-Adria, ig«šče rti-___i- io. D^Atr.Primnne. IgTlSČe Pl 1- svojih občinskih zastopov. naj bi občine j zopet kaka nenadna «rešitev», kakor1 zakon razlikuje od kr. --------------------------------. . . ki je do sedaj discipliniral tisk Italije. lirj Ker sestanek zelo važen, je udeiez- Fna takili razlik je v tem, da prizna- jm obvezna za vse članstvo Sprejemali se - ii. J_ . » . ___i r.l« ^i Pi'aHconmk uja odgovornili urednikov no bodo dajali več prefekti, temveč generalni državni pravdniki pri prizivnih sodiščih. Druga važna razlika je v določbi, da bodo od sedaj dalje odgovorni (civilno) za sodne stroške, odškodnine, na katere bi bil list obsojen radi prestopkov potom tiska, tudi lastniki lista. Stroji, črke in druga oprema tiskarne tvorijo jamstvo za tozadevne svote. Oprema tiskarne pa se lahko osvobodi tega bremena, ako vplačajo lastniki lista posebno kavcijo, ki jo določi predsednik tribunala, v katerega področju list izhaja. Važna je končno določba, ki se tiče ustanovitve posebnega časnikarskega reda (ordine di giomalisti), kateri bo imel v bodoče svoje stanovske zbornice. in sicer po eno v vsakem mestu, kjer se nahajajo prizivna sodišča. Ista določba predvideva dalje seznam časnikarjev. C asnikar bo mogel biti le tisti, ki bo vpisan v ta seznam. O sestavi seznama napoveduje ista določba posebne predpise, ki se izdajo v tozadevnem pravilniku. morje ob 12: Prosek-Primorje, morje ob 14: Grad-Jadran. Popolni prihodnjič. Uredno redoven)«. koledar II. divizije objavimo Trgovinske šole začnejo današnji dan zopet z rednim poukom V ponedeljek 11. t. m., na dan pogreba kraljice matere, ne bo pouka. Isto velja tudi za tehnične, obrtne in kmetijske šole. __ Pouk na šolah se jutri spet prične Agencija «Stefani» poroča, da je minister za uk odredil, da se ima jutri, v petek 8. t. m., spet nadaljevati pouk na vseh šolali in zavodih. Na ljudskih M-ednjili šolah, dekliških zavodih in j bodo novi člani. — Predsednik. — M. 35. šparta — Skedenj. Danes ob 19 30 uri se vrši sestanek s predavanjem. Vabljeni so tudi prijatelji društva. — Odbor. — M D. «Zaria» — Rejan. Danes točno deljo 10. t. m. svoj IV. redni občni zbor v novih prostorih Roiano Moren št. s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, Z. prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, Sporočilo odbora. 4. poročilo odsekov, 5. poročilo revizorjev, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti. Začetek točno ob 10. uri zjutraj. Vabljeni so vsi člani, prijatelji društva ter zastopniki bratskih društev. — Odbor. ■ — N. D. «Zarja» — Bojen. Danes točno ob 20 uri sestanek hazenašic; radi važnosti sestanka je obvezna prisotnost vseh; vabljene so tudi druge tovarišice. — Turistični odsek mladinskega druStva Magdalena*. Načelništvo opozarja člane in prijatelje društva na četrti izlet, ki se priredi v nedeljo 10. t. m. na Rifcano. Kot zbirališče je načelništvo določilo kraj pri Sv. Ani, in sicer pred gostilno «ex Subieta». Opozarjamo vse člane in prijatelje društva ki se nameravajo udeležiti izleta, na potrebo točnosti, ker je načelništvo določilo da se odkoraka z omenjenega mesta točno ob 6. uri zjutraj. Udeležite se v čim številll! Načelništvo. I. divizije: Obzor Adria Gorica Prosveta Volga Zarja Sparta II. divizija: Jadran Mag>?i? nakelskega iupanstva^ Na sDlošno pa se morajo učiti naši davko- plačevalci le kozjih molitvic ker drugega jim ne privoščijo om gospodje, ki ima o take in podobne knjige po rokah. Da bi vedeli nekateri slov. pisatelji prejšnjega stoletja, kaj nas čaka, bi nikdar ne upo-rahi\ v svojih delih gori omenjenih mo-- ne s utvic. Bi li nam kaj pomagalo to sedaj? - - Pa pojdimo raje nazaj k iiem se omejim sedaj na ono iz Nabrežine v Gorjansko - Ker bo kmalu obletnica ge že ni minila, odkar je ta cesta potrebna popravila, stavim dva predloga, kako si pomagati. Vsak, ki gre mimo naj prinese vra eno lopato kamenja ali grušča, kot č potrebno, in naj zasuje oziroma za-— podlagi samopomoči. ne utegnejo ustav-tam morajo itak po-naj se oglasijo pri kaki zavarovalni družbi za vozila in za življenje. Ce si polomijo kosti, bodo imeli vsaj naslado gledati tako redke tisočake. Še komenska korijera, ki vozi vsak dan dvakrat mimo, je spravila nekoč pred časom svoje potnike v neprijeten strah, ker se je nekam čudno nagnila. Nasprotno — Kar je res je pa res — so nekatere ceste po Krasu skoro vzorne, kar pa ni čudež za naš Kras, ki je naravnost ustvarjen, da bi se belile po njem le bele krasne ceste, vzdrževane z malenkostnimi stroški. Pomislite, v teh Časih ni to šala, pač pa je to dejstvo, ki je dobro znano ne samo gospodom inženirjem, temveč tudi našemu Z DRUŠTVO «IPAVA» V MIRNU se zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da sta društveni prireditvi na Silvo-strovo in dne 3. januarja tako dobro uspeli. Posebno se zahvaljuje onim, ki so priskočili na pomoč pri vzpostavitvi odra, med temi v prvi vrsti g.u Alojziju Pahorju za žaklje. BUKOVICA V nedeljo, 3. januarja 1926, se je vršil v prostorih ljudske šole redni letni občni zbor tukajšnje Vzajemne zavarovalnice goveje živine. Iz podanih poročil je sledilo, da zavarovalnica dobro posluje ir* izborno stoji. Članov šteje sedaj 118, ki imajo zavarovane živine za okroglo svoto 40C.U00 lir. Nesreč je bilo v zadnjem poslovnem letu mal '. kar kaže tudi lep prebitek v blagarjni. V prvih letih po vojni je bil o nesreč mnogo. S pičo je živina požrla marsikateri strupen ostanek bojnega o-rodja, žičnih ovir itd. Takrat zavarovalnica m raosla shajati z rednimi zavarovalninami Najela si je posojilo in zvišala zavarovani odstotek celo na 396 cenjene vtednosli posamezne zavarovane glave, le da je mogla članom poravnati škodo. A kljut temu so v*i čiani trtio vztrajali pri zavarcvainiri in pristopali fco tudi vedno še novi. Danes je zavarovalnica plačala vse dolgove in znižala zavarovalni odstotek na in ima tudi Ife nekaj gotovine v rezervnem zalogu To ;c lep dokaz, kako se morejo s skupnim, vra.i^mnim delom premagati vse ovire v zboljšanje gospodarskega položaja. Občni zbor je tudi sprejel nova pravila, ki so prikrojena po predpisih italijanskega zakona o vzajemnih zavarovalnicah živine in ki jih je obširno in lepo razložil zbranim Članom g. Goikič iz Gorice. Iz njegovega predavanja smo posneli, da o-stanejo or e točke, ki naše živinorejce najbolj zanimajo (zavarovalni prispevek, iz-niera odškodnine in vodstvo zavarovalnice), ravno take kot prej. Onim posestnikom, ki se iz kateregakoli razloga držijo Še izven zavarovalnice, pa kličemo: pristopite tudi Vi. Ce je 118 živinorejcev spoznalo zavarovalnico za dobro in pravilno društvo, storite to lahko tudi Vi, ki Vas je le mala peščica. SVETO PRI KOMNU V nedeljo dne 3. jan. 1926. se je vršil občni zbor našega «Bralnega in pev- n. pr. ona, o kateri so poročali časopisi zadnje dni lanskega leta, namreč rešitev glede dodatnih ur. Sicu" pa se kr* ha Čast naše metropole. Glejtel Za me* tropolo se pri tiče n. pr. izvoljeni župan*« na katerega naslov smo ravno Kra-ševci tako ponosni, da častimo svojci nekdanje župane še vedno z naslovom g. župan, čeprav je bila za njim že celin vrsta drugih županov, ki jim ostane ravnotako vsem ta čast in je torej ni mogoče izpodriniti kakor županski stolček. Sicer po. ni dedna ta Ča^t. Kako' bo pa sedaj, ko nam bodo dali «pote-štata»? Za metropolo »e kaj takega na spodobi, to je eno; a drugro župani, kli so bili z nami v zvezi že v daljni preteklosti, bodo izumrli in ostal bo le sladek spomin nanje, če se n*1 bo ka i pre-drugačilo. Pek, ki je prišel pr«Hi par meseci v vas m je vzbudil pri domačinih take' upe, da so bili nekateri mnenja, da bodo jedli boljši in celo 1 tretjino cenejši kruh kot do njegovega prihoda, je zapustil svoje cenjene odjemalce ravno pred prazniki. In da bi ne bilo še treh pekov v vasi, bi ostali Komenci v tako vzviSenih dnevih na cedilu. Rekli so, da se kaj tfkega ne spodobi, češ kdor je bil z nami v petek, naj bo tudi v svetek. Po toči zvoniti pa... Pa, da bi bilo samo to, bi ne bilo nič slabega, a Čast metropole je zopet okrnjena, ker je na glavni ulici ena važna obrt in trgovina manj. Pravijo, da se vse to zopet obnovi, a hudomušneži pa so ta k« j nagajivi, da povedo kar v naprej: ne bo Šlo! No pa bomo videli spomladi in pozneje, kdo ima prav. Božičnih drevesc je v Komu vedno več in več. Pred vojno so bila v celi vasi 2—3 drevesca; a sedaj se lahko pomnoži in to mirnim srcem kar z desetimi, Če ne še več. Priljubljena postajajo božična drevesca iz brinja, to pa, radi tega, ker je po «gmajnah» mnogo, brinja in celo prav lepega in primernega za take prilike. Sicer brinje malo; zbada, pa saj je smreka le malo boljfta; v tem oziru! Kad vse lepa je ta božična družinska navada in zato ni čuda, daf se širi in priporoča tudi po onih krajihfj kjer je skoro niso poznali pred svetovno vojno in kamor se je razširila v: glavnem od Nemcev. Za praznike so imeli odborniki raznih društev, ki imajo sedež v komen-skem županstvu, precejšnje skakalico* da so mogli pravočasno zadostiti vabilu in pozivu podprefekture v Gorici glede prijave društev itd. Kljub raznim večkratnim in natančnim opominom v «Edinosti» so odlagali s temi stvarmi do zadnjega. So pač najbrže mislili, da bo šlo vse tako le za šalo. No sedaj pa že lahko privoščimo vsem tem odbornikom, da se oddahnejo po tej težki lm-logi. 3. t. m. je bilo v Komnu prostovoljna vpisovanje onih vojnih obvezancev, k$ hočejo skrajšati rok aktivnega vojaškega službovanja pri polku za ^ mesece, katero dobo pa morajo odslužiti pri miliciji domačega ali bližnjega, kraja pa le ob nedeljah. Ta obveza v* se raztegne baje na delj Časa. O uspehu vpisovanja mi ni znanega več kot to, dn, ni doseglo zaželjenega uspeha, ker j« bil odziv jako neznaten. Silvestrov večer se nam je izjalovil, ker je bila fcigonova dvorana, katero s« je vzela v ta namen v najem, odpovedana par ur pred nameravanim začetkom. Mladina je pa prišla le deloma na svoj račun z razigranim veseljem v skednju, ki bi se dal z malenkostnimi stroški popraviti za podobne prireditve, ker je precej velik (12 X 6) in primerno dovolj visok. Dne 1. januarja smo imeli tudi v Komnu 'potres, ki je povzročil precej strahu, tako da so nekateri ljudje preplašeni bežali iz hiš, drugi pa pričakovali nadaljnih dogodkov prav hladnokrvno pri mizah ali za ognjiščem. Škode ni ni kake, ker je bil ta potres malenkost za Kraševce, ki trde, da je Kras na vzmeteh in votel, tako da mu potres kot celotni masi ne more škodovati v veliki meri. Se ve, če bi bilo kaj hujšega, bi moral zapisati tudi drugačno mnenje. Sedaj je bil menda porušen en del starega obzidja, ki se je imel posuti radi starosti že skoro sam od sebe; nadalje je padlo nekaj ometa na tla v skega društva Draga*. Občnega /bora_____ ^ _ so se udeležili skoro vsi člani in čla- godniji. Prekucnilo se je nekaterim par ekli vaz in kii>ov. Pozneje sta bila se dva niče, ki so dosedanjemu odboru izi pohvalo in zaupanje, nakar so se zv-Šile volitve za novi odbor. Za pred ;'cinika je bil enoglasno izvoljen g. Alojz Krmolj, ostali odbor je pa ostal isti. Po končani izvolitvi se je novoizvoljeni predsednik zahvalil za izkazano mu zaupanje in izjavil, da bo vedno deloval v prospeh društva, tako da bo to res napredovalo. Odbor in člani so pa izjavili, da se bodo oprijeli dramatičnih predstav in petja; v to svrho se namerava uprizoriti v najkrajšem času veseloigra s petjem. Izrekamo novoizvoljenemu odboru popolno zaupanje, od «Zveze prosvetnih društev v Gorici* pa upamo, da nam bo še za nadalje ostala naklonjena. — Člani. IZ KOMNA (Metropola — Pekarne — Prijava dru-gtev __ Učiteljstvo — Vpisovanje k milici — Silvester — Potres). Nekoč so mi znanci pokazali v nekem malenkostna potresna sunka. TRSTU kmetu, radi česar je ta predlagal, potom gasnikU govor o Komnu, kjer se temu oporeka laskavo ime: «metropola do- *) Važno je povdariti, da so skoro vse |en^eKa Krasa«. Da ne bo zamere pri . , J kraške občine, kar se tiče proračunov.! J B .. temu s e vedno oporekajo, Jim Karjevega «rvi ».ja > dalu okroglo svotico 300 lir m jo seveda, skoro v večini slučajev pasivne, kajti kjer ^ , . . vidiku Še rr ^»~ ^ obta8tll^ kega graha iz Nemčije, rdeče okrogle in podolgaste redkvice, cvetočega karfijola, salatne pese, radiča, špinače, salatine, glavate solate, vrzot, ter raznega poljskega in vrtnega semena iz Nemčije. Detelje in trave raznih vrst. Posnemalnike: tvrdke «May/arth - /.a 130 1 na uro. , Kmetijsko orodje in stroje. Slamorezui- ce, pluge in razno ročno orodje. Umetna gnojila: Superfosfat, iomazevq žlindro, kalijevo sol in amonijev sulfat. Krme: Orehove tropine mlete in y Rosin, koruzo, ptičjo krmo, klajno apno itd Med. Naravni domači m.d la debelo >o n&C epi jene trte in sadne drevesa kratkega ^ale slamoreznic« znamke «Mayl«i»rtb imajo ▼ zalogi: V Sežani: ▼ trgovini Goljevšfiek. V Trnovem: Mlekarska zadrugo, kater« ima tudi v zalogi večjo izbero plugov rna* tvrdke »Cervinka in Cihak«. Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torrebianca 19. ne V Trstu, dne 7. januarja 1028. «EBINGST» in kovne manjšine v Nemčiji (str. 372); Benešlgrudi in naj ustreza tudi povrh vsega še J POSESTVO v sredini Trsta, Edvard: Problemi slovanske politike; zahtevam odrske učinskovitosti. Pregljevi1 ,A'—" Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pi osveto. Urejuje Fran Albrecht. Last in založba {Tiskovne zadruge v Ljubljani. Letn. 1925. riIxxlnp ^oliščine itd Leposlovni de. nadvladuje roman JuSa ~ pol^-e itd. .Tin: .0° «"«»•«« danske« Hajn Alojs: Zaščita manjšin in Slovan-stvo. Prohaska Dragutin: Srbohrvatska literatura poslednjih tridesetih let. V prevodu je Slovanski Pfehled objavil nekatere pesmi Šantičeve, dalje tudi iz pred nami. Vendar pa se more že .daj f*™^'"**' Casoplsf" Gleda" jMU da je «Šentpeter» za «Kontrolorjein m^z^njii;gstevilkah ,anskcga letnika £krobarjem~ prvi večji riajan. ki je mo k^ec omenjenega članka o srbo- Ilterarao delo. Razgibanost dejai krep- hrvatpkih peSnikih. Posebej se govori o ko risanje značajev in sočen jezik so g uć gtefanoviču, Panduroviču, Pet-glavne vrline te epopeje « polpreteklih h) VojWavu mću miajšem. Ča^ov ljubljanskega predmestja Zanimiv ie Jir&skov članek: «Leninova Jerabov .Suženj demona« je ^e o ki je! ^ diktature., Podane so glavne vzbudilo razne kritike za in proti, kakor, w«oiogija proletariatu, buržoaziji po navadi vsa dela, ki obravnavajo zgolj J-«"1"^' ""f" v spolno vprašanje. Kdo se ne spominja,}111 g^enceV se tiče Vugov članek: Koroški kakšno pozornost je vzbudil Sanin Arci-J njih usoda pred razpadom Av- baševa pred vojno! I speli takih del pa je ^^ "febiscita in po njem Posebno navadno hipen po prvem zanimanju pa-J^ ™ £ £dnje poglavje ki govori o dejo v pozabnost; tudi je treba on^eniti d^annmvo Je manje p K g^ je pisatelj včasih brez potrebe delo pL^c dokazuje z raznimi dejstvi in sta- ra ztegm i. x . I tističnimi podatki, kako grdo ravnajo Zgolj spolno vprašanja-obravnava tudi ^^^em drobcem slovenskega naroda. Cerkveni kova tragedija «\ vrtincu«.. Sploh ; £ ikova - Papouškova piše o sodobnih se opaža, da so se nekateri pisatelji vrg i pesnicah; Jan Slavlk o ruskih po- »a to vprašanje s preveliko vnemo m pri-,£ Jk h ^£ah za svetovne vojne, dalje stranostjo Po mojem je to nezdrav Pojav n , a,,fl fikrajinskem vprašanju, ki vodi v dekadenco Tudi sedanja *«oven-,Je *e slovanskem življenju je ska slovstvena umetnost kaže da omembe vreden članek o Ju- Ija slovenska meščanska družba neko . . se govori tudi o zadnjem Učno dobo ludiv « Ljubljanskem Zvonu« «£6]no3i* in posledicah tega pogrešamo trdnih smernic, zakaj v njem t . J J n »flrtnnanp imvsom si nnsnrntnioče dejanja. Obširen je zlasti pregled o so so zastopane povsem si nasprotujoče ' Rusiji in o slovanskih manjšinah. ustvarjajoče osebnost i i J J ocenami knjižnih izdanj naj ome- karlc, Kocjan«? hodi popolnoma svoja Jjela«ć: Ruska revoiu- j.ota. Njegova < \ ecna plamenica« je eks-'™£ £ SSsMo, Zagreb, str. 194; trakt globoke miselnosti podane v tako |VaVenskJ renl^i l780-1848, napisal jedrnatih in utežnih stavkih, da imam ob- «Kairiposteijski romarji« so v bistvu romantični, v jedru slovenski, v izpeljavi) skicirani in v slogu koncizni, v dejanju j prebogati, odnosno prenatrpani, v karak-.j terizaciji ohlapni. Mistika veže dejanje z lo^I11Cj VUIB dejanjem, molitev in živa vera je dom H Vsaka številka ima te-le oddelke: Član-; nanta igre in glavna misel: «A Bog oči mu j - - " ■ življenja; vzel in dal, ko se je prav skesal», stran! kri sna lega, POROČNA SOBA, bukova, masivna, kuhinja, vse novo, se proda po nizki ceni. It Mizar, So lita rio 2, vrata 9 10.000 m3 zemljišča, z moderno urejenim sistemom za zalivanje, cvetličnjaki za gojenje cvetlic se odda popolnoma ali1 ■ --—--- polovično samo specijalizirani družini I BABICA, diplomirana, sprejema noseče na za gojenje sadja, cvetlic in zelenjave. dom. Ljubezniva oskrba. Govori sloven-Posredovaici izključeni. Ponudbe pod sko. Via Madonna del mare 19/11 1» «Posestvo na upravništvo 8 61. Zato bo igra prav došla tudi podeželskim odrom. Vloge niso težke, ker so naravni! značaji risani okvirno, tako da se bo igralec lahko iz svojega izživel na odru. Samo napad morskih razbojnikov na ladjo «Santa Fe» se bo moral izvršiti za kulisami, ker bo sicer težko uprizorljiv na malih odrih. Posebno bo ugajal zbor. ki se prepleta po drugem in tretjem dejanju v obliki grškega kora, zdaj svarilno, zdaj bodri lno, zdaj proseče, zdaj grozeče. Ne trdimo, da spadajo «Kamposteljski romarji« v visoko literaturo, pač pa bodo lepa cvetka v mistični gredici žive vere našega naroda. Zobozdravniki embuiatorlj dr. S. Csrminckh & dr. Fr. Gruden v Postojni se j© preselil v prostore dr. Frana Gruden (Kutinova hiša) nasproti lekarne (97) Tehnični vodja I. FrSedmavtn nas Čutek, da je to delo nekaka «miselna ste- dr. Milan Prelog, univ prof. v Zagrebu. »ioirrafija», ie »i se sme. (ako iirazUK To ™ ja srbskega telj toliko misli, ki so mestoma prav.lepe pra^furedniMvo, m izvirne, nagnete! na nekaj stranicah, * , . Vianov^dnie da"' " "ji" Člankov Karlo Kocjančič predstavlja najmoder- dr- Ed- Beneša ne j so strujo našega slovstva. Ce bo ta Slovanski Pfehled je najboljša levija str uja obveljala ali ne, prepuščamo bodoč- te vrste, kar jih izhaja v kateremkoli slovanskem jeziku. To je tudi umevno. Pra- ^ Zobozdravnik M. D. dr. D. Sardoč spediaiist za ustne in zobne bolezni pcrfckcljonlran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16.1. (mi Via L mm\) od ft-12 In od 3-7 ffiSS 829 1 ' "S - ; jr ' - ->Jd Kake nastane kis? ; Pred kratkim je poročala «Edinost» o novi odredbi, ki prepoveduje prodajo kisa iz kisove kisline in barvanega žganjevega (alkoholnega) kisa. Večini čitateljev in gotovo tudi veČini trgovcev, katerim velja omenjena odredba, zlasti pa hišnim gospo-. din jam je nedvomno le samo znano, da' je več vrst kisa, ki se razlikujejo po oku-^. suT posebno pa po ceni. V čem se pa res-, nično razlikujejo, jim je docela neznano, t Radi tega hočem v naslednjem pojasniti, , iz česa in kako nastane kis, zlasti pa, kakšni so tozadevni procesi po najnovejših preizkusih. j Kis dobivamo po takozvanem kislem i vrenju alkoholnih pijač, na pr. vina, piva, j sadnega vina, žganja. Temu primerno razlikujemo vinski kis, pivni kis, sadni kis, | žganjev (alkoholni) kis. Ako pustimo vino ali tudi peti jot dalj časa na toplem kraju v odprti posodi, tako da ima zrak do njega prietop, se vrSi v njem preosnova, ki jo imenujemo kislo vrenje. Razredčeni alkohol se spaja z zračnim kisikom v kisovo kislino. Pretvorbo povzročajo nekateri bakteriji U® so naj- ZAHVALA. Globoko ginjeni po nebrojnih dokazih sočutja ob priliki smrti našega nepozabnega očeta Karla Šiškoviča se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini iz Oapa, Predloke in Ku-beda za spremstvo na njegovi zadnji poti, dekanski občini in druitvu iz Pobegov za poklonjene vence, vsem onim, ki so nam osebno oh pismeno izrazili svoje sožalje tn cenjenemu občinstvu, ki se Je v tako velikem številu udeležilo pogreba. Konečno še posebna zahvala onim Cernikalcem, ki so nam ob težkih urah bolezni in žalosti stali ob strani. Bog plačaj vsem! HERPELJE-KOZINA, 6. januarja 1926. Družina SlSKOVIC ■tmfi: v ' venskem jeziKu io je tuui umevno ^ iiva bitja), ki se nahajajo v zraku, ga je vedno si^disče splosnega vseslovan- J J Chaptal ugotovil, da se skega pokreta m najprimernejša za vzpo- J ^ % V _____ ____ _ _ ___A J A A 4 m W i 4 »1 1119- stavo duševne zveze med severnimi in južnimi Slovani. Ivan Vouk. Giovanni Boccaccio, Dekameron. Prevedel dr. Andrej Budal. I. knjiga. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani vzporedno s kislim vrenjem vina tvori na njega povržju kožica, 1. 1829. je videl Ber-zelius v tej kožici izvor vrenja samega. 30 let po Chaptalovu pa je Kiitzing v njej izsledil kisove bakterije. Pasteur končno je dokazal, da je sodelovanje teh bakte- 270 in 33 celostranskih ilustracij. Cena rijev, ki so povsod razširjeni v zraku, broš. izvod Din. 56, v celo platno vezan glavni Činitelj pri preosnovi alkohola v nosti. Bolj šibko je zastopan pesniški del. Slovenski pevci so umolknili, kakor da čakajo primernejšega časa. Tudi znamenja sedanjih razmer. Slovenskemu j>esniku niso nikdar . iu • pregtavljena v vse jezike sveta.1 bakterij pivnega kisa. Običajno se razlaga «Veroniko« že v treii slov. dramah, Nova-j^j , 3am0 v 2ttdnjih dveh stoletjih v kislo vrenje po sledeči kemični označbi: Čanova «Veronika» se precej razlikuje od vo- k(Jt tjsoe razliCnih izdajah in več mi-lCH, CH»OH (etilov alkohol) + Ch (kisik) = lijonov izvodov. V vseh Časih in pri vseh CH». COOH (kisova kislina 4- H« O (vodo), narodih je vzbudil ogromno zanimanje. | Po zadnjih ugotovitvah Neuberga in Dekameron vsebuje 100 novel, ki si jih Windischa pa moramo razločevati dve za-v Času kuge, ki je divjala 1. 1348 po vsej poredni peronosnovi: o—^.... T,------: Ho.i CHV CH» (etilov alkohol) + O (kisik) -- iu. . hroš. izvod D1D. Ois V ceiO piaino veznu piaMU cmiieij .\f?d novelisti je treba omeniti A. Nova-iI)in ?2 LUt»uzna v polusnje vezana iz- kisovo kislino, čana. Vendar pa je njegova «CeIjska kro- ^ r Din 10Q po§tllilla Dill. ! Teh bakterij, iiika mnogo več obetajoča, kakor novela nov^momn to kniic« i« za odrasle. Sna-inai samo bact _ ........ x__________________________bakterijev je več vrst, imenujemo iVkameron je knjiga le za odrasle. Spa-jpaj samo bacterium ascendes, bakterij Jurčičeve in Župančičeve, vsekakor pa je tudi to delo obogatilo slovensko dramat-sko umetnost. Izmed člankov gre prednost temeljiti in gorko pisani Prijateljevi Študiji o Dosto- . .. . . Un Srednji Evropi in Italiji, pripoveduje de- jevskem: Pipimjevo biografijo >Valta m{adih gospodičen in gospodov na sa-\\ lttmana je prevedel K^lo KocjanciC, motnem gradi(fu bHzu Firenze. Debeljak je napisal kratko študijo o Ana- VeCina novel je zajetn iz ljubezenskega s lolu France-ju. življenja XIV. stoletja, ki je opisano v " J K e lem i na je objavil zanimiv, toda i jJ 0Jbiikah od najnežnejšega čustva do prekratek članek o obliki pesniškega najvillA1.nejših> najtemnejših strasti, umotvora. To je stroka o kateri nimamo, r/ o ironijo in perečim sarkazmom Slovenci se večjega dela v knjižni obliki,) .poveduje Boccaccio dogodbe iz življenja ^cakor nam manjkajo tudi knjige o tehniki fedanjc duhovščine raznih oblik slovstvene umetnosti. Tretja vrsta novej je zajeta iz življenja predstavnikov plemiških in meščanskih CH«. ČOH (kisov aldehid), CH„. COH (kisov aldehid) 4 O i kisik) = CHS. COOH (kisova kislina,. (Dalje na IV. st ani} Poslano*) Med ocenami nas posebno zanima ona preaslavniKov pi«msKin m mesi;»ii»i».iii Pahorjevega romana «Medvladje», Resove.^ j. istotako potllegajo ljubezenskim zbirke o Danteju in Samčeva ocena o ppietkam in razburljivim dogodkom, ka- ■ . naredbi _ trioba^do L 2000 — nai »e h lanskem prevodu «Hlapca Jerneja» so se mo„n vriiti le v vročekrvni Ita- \____^ &J To bi bila v glavnem vsebina lanskega n , Sp-t?mi stoletii. Izdelovanje in razpečavanje kisa in oetove kisline kakor tudi barvanega kisa je strogo prepovedano. Kdor se hoče izogniti ravnokar izda- nim v glavnem vsecina lanbJtega j j... d §e€timi stoletji letnika. Vkljub raznim pomanjkljivostim. umetnike je m Dekameron vedno| obi'ne na tovarno kisa lullcllilJlc c ______________^ Bruschina & Co. in protislovjem je «Ljubljanski Zvon»|pr^ttla^en!ll,Najbo"ijši^so ga ilustrirali7*odj lastnik Plesničar verno zrcalo današnje slovenske slovstve- ^]ai.ikov do modermh I ki izdeluje naraven In po zakonu do- ne umetnosti. Fran Albrecht je zbral, s5ovettska jzdaja je okrašena s sto celo- voljen kis. (866) okrog Zvona 1 stranskimi ilustracijami, ki krasijo origi- mke in rajši žrtvuje enotnost lista kakor nalnQ Q |edne Sons0gnove založbe^ zgoraj povedano, nego da bi zaprl svo^ kra8no ievedcn|l in De!. j,redale kateremu izmea sotru«m*ov. x\BkeLrTlSi> kl jo je oekrbela, vse pri- znanje. Slovencem se je prevod Dekamerona obetal že pred svetovno vojno. Sedaj ga ja oskrbel dr. A. Budal v lepem in glad- ") I* fhnlf i po4 t«s oMlovom odfovuU u»W-aifttv« U toUko kolikor mu ukoa raUva. govo stališče ee mi zdi ob današnjih razmerah pravo, končno je tudi urednik odvisen od modernih in hipermodernih elov-stvenih struj in potem od občinstva. Zunanja oprema ^Ljubljanskega Zvona» /jUllUHJtl UJJICIlia . .. zlasti pa tipografska stran je vseskozi Ketn jeciKU. Tiskovna zadruga izda Dekamerona v dveh elegantnih in okusnih izdajah v žep-nem formatu. Obe izdaji sta okrašeni z ilustracijami, natisnjenimi na umetniški papir. Celo delo izide v treh zvezkih. Rampcsteljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. Libretto P. Hugolin Sattnerjeve opere «Tajda». — Spisal dr. Ivan Pregelj. V Ljubljani 1925. V MARIBORU se takoj proda vinograd z gosposko hišo. vtničarsko kočo, sadnim vrtom in kosom gozda. Travnik z 25O rodovitnimi jabolčnimi drevesi, njivo in huto. v obsegu 14 oralov. Istotam se proda velika hiša v glavni ulici priprav ; na za vsako trgovino ali kavarno. Pojasnila daje Vel din Matko, Pensionat Metropol, Opatija. _21 okusna in umerjena, brez pretiranega \ji nepotrebnega razkošja. Velika «napaka» «Ljubljanskega Zvona* pa je previsoka naročnina. Tiskovna zadruga naj bi jo vsaj za naše kraje znižala. Ivan Vouk. «Slovansky PiehleU». Sbornik pro poznavam poliiickeho, ho- spođafskćho, sodfitnfho a kulturmho ---— - -------- ~ votti slovansky statu a narodu. Urejuje Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena iu izdaja Adolf Čorny. Letnik XVII. Z 31. 10 Din. - lme dr. Preglja je znano» širom TiNami, v Pragi 1925. Založilo Cehoslo- slovenske zemlje. Pisatelj «Plebanus Joa- va.-ko Legionarsko Udruženje. nesa» iu «Bogovca» je narejen zii vse dni ) red seboj iuiam zadnji dve številki in zato je prav, da se je tak mož lotil ne- ian-kega letnika te ugledne češke revije, lahke naloge, da napiše libreto za sloven- ^ e^ letnik obsega skoraj 700 strani, a nje- sko opero. Libreto napisati m jahka stvar, »rova vvebina je prav zanimiva. Revija za- In svetovna literatura pozna več dobrih služi po pravici ime, ki ga neji, zakaj dram, kakor pa dobrih libret. Libreto za- prinaCa Članke in sestavke o vsem poli- hteva lirskih vložk, dramatične napetosti, tlčneni Življenju slovanskih narodov. Pri- bogatega, pestrega in zanimivega dejanja, ,.,,,.1-p ,,bit\1iaio razni pisatelii in uče- kratkost in preciznost izraza dialogov, a -, .... ,-:-:-, , . njak^ v^t slovanskih narodov. M«1 po- kljub temu ostro karakterizacijo. Snov; VMCE oo na,v,S,i dnevm cem se plačujejo v ihičnimf člaiTi bi zlasti omenjali: Jezi- naj ne bo izrabljena in naj diši po domači | Via dal Bosco 6. _1729 PEC na petrolej, fina, nemške znamke, z merilom, skoraj nova, se proda radi selitve. Slaščičarna Obersnel, Commercia-le 328. 22 MLADENIČ z znanjem slovenskega, hrvatskega in italijanskega jezika, trgovsko naobražen, z enoletno prakso, želi vstopiti kot praktikant pri kakem podjetju. Josip Trebeč, Smihel, Sv. Peter na Krasu, poštnoležeče. Istočasno likvidacija ženskih izdelkov. PODLISTEK £ PHLILIPS OPPENKEIM: Čuden ittj gospoda Mm ta Prevel France Magajna. «Sličnostl» je vzkliknil oni. «Pred devetimi tedni sem stal v uničenem gradiču, tako rapadlem, da je eden njegovih delov odprt visokemu nebu. Poslušal sem tam bučanje Atlantskega oceana, kakor sem ga poslušal pred petdesetimi leti. Pastir Jn njego\a žena in menda ena ali dve služkinji Živijo v neporušenih sobah. Edini oddelek gradiča, ki je Se ohranjen, je dvorana. Vi gospod bi morali obiskati tisti razpadajoči gradiči Obiskati bi ga morali, preden mi poveste navadno laž, ko vas imenujem Sir Denis Cathley!» Jocelyn Thevv si je za sekundo zasenčil del obraza, kakor da je električna luč nje- govim očem premočna. Izza njegove dlani so se njegove oči srečale z očmi tujca, ki se je takoj obrnil in se priklonil Katarini. «Oprosite staremu rnožu,» je prosil, «ki ga je do5etek> mnogo gorja v poslednjih letih. Morda vam bo vag prijatelj tukaj, vaš prijatelj, ki se imenuje Sir Denis Cathley, mogel pojasniti, zakaj so me ob=» šla taka čustva, ko sem opazil tako neverjetno ličnost.« Priklonil se je, z&mrmral nekaj besed na Katarinin prisrčni govor in se odstranil. Jocelynove oči so zrle za nJim z nenavadno mehkobo. «Da,» je pri poznal, «ako je res videl v meni sličnost onega, o katerem je govoril, tedaj vam Jahko povem, zakaj ga to spominja na čudne stvari. Po imenu ga poznate, seveda, Mihaela DUwyna?» On je napisal tisto krasno einnfeinsko igro «Nova zelen» (Zelena barva je* narodna barva Irske. - Op. prev.), ali ne?» je dejala Katarina navdušeno. «To igro ste mislili prej. Ko je bila prvič igrana v New . Yorku, sva bili e teto navzočni.» «Napisal je igro in celo vrsto krasnih pesmi. Več nego polovico svojega časa je porabil v boju za osvoboditev Irske. On je bil oče m patrijarh poslednje vstaje, Eden njegovih sinov je bil ustreljen v Dublinu.» «In kdo je Sir Denis Cathley?» «Cathleyi so druga takozvana revolucionarna družina,« je pojasnjeval Joce-lyn Thew. «Pokojni Sir Denis, oče moža, za katerega je Mihael Dilwyn smatral prej mene, je bil njegov najtesnejši prijatelj. Tudi Cathleyi so plačali drago svoj pa-trijotizem ali svoj uporniški instinkt, kakor pat smatrate stvar.* «jax mislim,* je dejala Katarina, «da je gospod Dllwyn na j slikovite J ša oseba, kar sem jih 6e poznala. Mislim, da še zdaj ni povsem gotov glede vafie identitete.« «NajbrŽ je doeegel starost,» je menil Jo-celyn Thew hladno, «ko začne sponim pe-šati... Ah l Kakor vidim, se vaš prijatelj Crawshay posvetuje s Henshavom. Proti nam gledata. Rihard, moj ljubi prijatelj, 'v slabem položaju ate. Sum je začel pa- dati na vas- Verujte mi, da bo eden mojih parasitov stopal nocoj po vaših stopinjah. Kakor da slišim, kaj se pogovarjata. Domišljata si, da sta krasno pogodila moje naklepe. Zdaj se vprašujeta: «Kdaj mu bo neki izročil dokumente?« «Vi morda lahko smatrate zadevo za šaljivo,« je odvrnil mladi čistnik mračno,* a navzlic temu pušča v ustih grenak okus. Ako me osumita, da nameravam vreči dokumente med nemške vrste, pomeni to, da bom postavljen pred vojno sodišče, tudi če mi ne bodo mogli ničesar dokazati. In če bi mi, tedaj bi na moj račun zadonela salva strelov.« «Prijatelj moj mladi, imejte pogum,» mu je rekel Jocelyn Thew, «in ne odklonite bran di j a Courvoiaier, ki nam ga ponuja naš pobožni prijatelj x verižico. Tudi če ni pristna startna iz Napoleonove dobe, je vendar dokaj pitna. In čujte — to vam bo pomagalo piti z večjim navdušenjem — niti najmanj ne nameravam zahtevati od vas, da bi vrgli kakšne dokumente med nemške vrste.« Hvaležnost v Katarininih oCeli se jf» zrcalila tudi na obličju njenega brata. «HvaLa Bogu!« je vzkliknil, in v dušku izpraznil čašo brandija. «Veste Thevv, zelo težko vam kaj odrečem, toda tudi v trm so meje. Vrhtega nismo tam nikdar povsem iz oči. Kadar gremo na polet, gremo v škvadronih in iz one višine, v kateri letamo, bi ne mogli nobene stvari: „vreči tako, da bi z gotovostjo padla tja, kamor je namenjena. Jocelyn Thew »e Je hladno nasmehnil. «Moj dragi Richard,« je rekel, Če bi storil tako, kakor ste vi domnevali, bi bil; velik bedak, kajti baš to je tisto, kar naši prijatelji najlažje opazijo in na kar so najbolj pripravljeni. Navzlic temu bom potreboval od vas malenkostnega sodelo* vanja, ki vam ga bom pojasnil pozneje. Kdaj boste odpotovali?« «V pondeljek zvečer ob deseti uri z vlakom iz Charing Cross postaje,« je pojasnil mladi častnik. «V torek zjutraj se moram i že udeležiti poleta.« •EDINOST* V Trsta, dne 7. januarja 1926. Po njunih Izvajanjih pa se ne pretvori da vidimo, kako se razvija kapital v tej .ves nastali kisov aldehid v kisovo kislino deželi demokracije. V Zedinjenih drfca-po ravnokar napisani označbi, temveč le vah je enajSt milijonov domačij, v ka-*:.iuio polovica druga polovica se spaja z terih M 4 ^ milijonov ijudi. Prihranki vnukom zopet v etilov alkohol: Lll». LUn oa -iu _ i* j- _ * • 01 _-k- (kisov aldehid) + H, (vodik) - C H,. CH* 361 mili jonov ljudi znašaj 0^21 milijard <;H (etilov alkohol). Tako nastali alkohol vdrugič i*o spojitvi s kisikom pretvori jt aldehid in igra se začenja z nova ter se tolikokrat ponavlja, dokler ni ves alkohol pretvorjen v kisovo kislino. < pretvorbo alkohola v kisovo kislino naitane iz vina kis. Poleg te kisline pa vsebuje vinski kis 6Q vinsko kislino in drug^ snovi, ki mu dajo značilen vonj in okus, po čemer se odlikuje od ostalih vrst kisa. Na s ličen način se proizvaja tudi pivui dolarjev. Kmetov je 3,500.000, ki imajo 72 % obdelane zemlje. Če primerjamo te številke z evropskimi, vidimo razliko takoj. Računa se namreč, da v Evropi pride devet milijard prihrankov šele na 80 milijonov ljudi. Kdo postaja kapitalist? Proti koncu leta 1924. je bilo v Zedinjenih državah osemindvajset delavskih bank, sedem se jih je snovalo in za nadaljnih Šestdeset so bile vložene prošnje. V teh že •sovnit-ah. Ker je davek rastline istotako važna hranilna snov, kakor so dušik, fosforna kislina in apno. Saj ve danes gotovo že vsak umen poljedelec in vinogradnik, da je uspevanje njegovih rastlin odvisno od vseh teh hranilnih snovi poleg drugih le manje važnih «Drustvo S. u Liburniji» sakupilo za «S. društvo» L 29.30. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! V počaščenje spomina blagopokojne gospe Kristine Mrevlje roj. Kovač iz Sv. Kri- visok.br" se bilo vrenje alkohola ne izplačanega. Delavski boji proti kapita- hovo je močno zelene barve z rahlim rja Res je sicer, da porabijo naše rastline; ža, soproge našega prijatelja Miroslava razmeroma mnogo manj kalija kakor pa Mrevlje in sestre spoštovanega g. župana ostalih važnih hranilnih snovi. Vsekakor i Ignaca Kovača iz Ajdovščine, darujejo Ar-pa ne smemo pozabiti, da so nšae zelmjejtur Lokar 50 L, dr. Fornazarič Slavko L .— posebno rdeče na Krasu — zelo uboge 50, Malik Mihael L 50, Križaj Anton L 50, na kaliju v primeri z zemljami drugih de-: Stekar Štefan L 50 in Repič Franc L 50 žel, kje* so nastale iz prakamenin. Poleg «Dijaški kuhinji« v Gorici. — G. Gorkič tega je še zelo važno dejstvo, da so se iz- Franc, Gorica, daruje «Dijaški kuhinji» pazale rastline, kakršne se pri nas največ 20 L. o priliki predavanja v Bukovici dne gojijo, vedno in povsod zelo hvaležne po 3. I. 1926. Najlepša hvala vsem daroval-gnojenju s kalijem. cem. Vedeti moramo, da vpliva kalij tako na j člani lovskega društva «Pivka» - Št. količino kakor na kakovost pridelka. —[Peter na Krasu darovali na Štefanovo, (Dušik vpliva predvsem na količino, fos-jker so slabo lovili, L 100 za Šol. društvo. Podružnica tvrdke Jakob Mankoč - Št. Peter na Kr. za razne prestopke delavcev L 48.40 za sklad «Novic». Gosp. Zvonimir Kocijančič iz Sv. Antona forna kislina in apno na kakovost)). Rastline, katere imajo v zemlji dovolj kalija "•a razpolago, so močne rašče. Listje nji- čalo, ako ne bi država primerno znižala d.t vek na špirit, ki je namenjen tej industriji. Radi tega se v to določeni alkohol listom in kapitalističnim institucijam vkastim odsevom. Take rastline so njih pri Kopru izročil šol. društvu L 56, katere JAKOB BEVC nrarna In zlatarna Trs«, Campo S, Gfiacomo 5 Zlato kupuje v vsaki množini po n^j Tišjih Mnak Kron« piaCuj« ko* vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in »latenine. t7Si Najvišje cene plačuje n za kun, zlatic, lisic, dihurjev, yitfar, jaibacs^ma^k va-v&pic, kriov, divji* In domačih zajcev. umirajo, kajti delavstvo je samo začelo posegati po kapitalu in si ga bo denaturalizira, s tem, da mu primešajo i končno osvojilo popolnoma. Saj kapi-V prisotnosti finančnih organov že izgo-; tal j tak ni privilegij posameznikov, tov I j enega kisa in vode Nato se ta zmes temveč nekaj, kar lahko vodijo vsake da!j»- razredči z vodo, tako da ima kon- , J eno r> Jo 10 odsto alkohola. Kisovnice, v ^Pjeuie ro*e. katere vlivajo to znies in kjer se vr.4i kislo! V vsem povedanem vidimo zanimivo vrenje, so do "> metrov visoke kadi. ki so zgoraj in spodaj zaprte s sitasto ploščo in ki ?o napolnjene z bukovimi oblami. Na te so najprej polili i zgotovi jen i kis, radi česar se je na njih nabralo veliko šte-_ vilo kisovih bakterijev. Razredčeni alko-lioi Kaplja od zgoraj navzdol in pride pri (em v dotiko z zrakom, ki vstopa v kad »diko razvoja. Kakor vse je razvoju podvržen tudi kapital. Začel je rasti, začel je ogrožati gospodarsko in politično svobodo in zasužnjevati mase, pa je že dosege! višek in se začel razlivati na vse strani. In ta razvoj je tako nagel, tla ni več evolucija, temveč tiha nekr-skozi posebne odprtine v kadnT štenf in vava revolucija. Američki profesor Car-odhaja skozi zgornjo sitasto ploščo. V pri- ver piše o stvari sledeče: sotnosti kisovih bakterijev se alkohol « Tovarne in druga podjetja preha- -i'Oii s kisikom v kisovo kislino. Tako na-ijajo v ameriški republiki v delavske stali kis se zbira v posodi pod spodnio|roke veliko hitreje kot kjerkoli drugod sitasto ploščo. |na sve4U. jn vse'to se godi tako tiho, Alkoholni kis so večinoma barvali. Pro-j reformator ne more niti opaziti, daia barvanega kisa no odslej prepove- " ^ 1-ač naraven proces, kjer so reformator- 4 Nitvadni namizni kis vsebuje od do ji odveč. In vse to prihaja iz tega, ker f\% k »sove kisline, najboljši vinski kis pa .dajejo navadne ekonomske sile delav-celr> do 10%. Kis, ki ima več odstotkov ki-|«tvu v ioke denar, s katerim se kupi sove kisline, kar je posebno primerno za tovarna. razpošiljanje kisa na večje razdalje, ime-j <,jafc0 niai0 reformatorjev, zlasti pro-luijemo Risov cvet. Naravno je, da se mora | feBijonalnill se zaVeda, kaj se godi. tako močan kis pred uporabo razredčiti z^.J. revol,;cijo nastajajo včasih tako. Veliko namiznega kisa dobivamo danes^Svet se kar začne tiho obračati v drugo zelo redko podvržene, boleznim, kar je za ( njih dobro uspevanje neprecenljive važnosti. Osvojevanje ali asimilacija raznih snovi, se vrši v takih listih z močno barvo, kjer je precej kalija, mnogo hitreje kakor v listih z medlejšo ali zelenomodro barvo. Najboljše priče so nam pri tem gornolj-nate rastline (krompir) ter pesa. V zemlji kjer primanjkuje kalija, Imajo take rastline sicer dobro, zdravo raičo, tvorba je zbral med sovaščani. Darovali so kakor* sledi: Z. K. L 5.10; po L 5: Zalka Črnial, Novak Vene., Jakomin Jos.; po L 3: da bo vedela kdaj je praznik, radi borve golfa, Ver. Eler. Vikt. Marsič, Gregorič V., Ko-terle Štef.; Koterle And. L 3.30; po L 2: Štefančič Jak.f Babiči, Jakomin F., nedolžen tat klobas L 1.10; po L 1: Metulček, Ker nima več, Jakomin Iv., Ker je jedla orehe, Noče izostati, Ljubi Amalijo, Binee WINDSPACH Trsi, Via Cesara Battisti 3». 10 is. nadstr., vrata 18 oa Sprejemajo se pošiljatve po pošii VM« darovalcem srčna hvala! in ii iz čiste kiso\t kisline, ako ji dode-lsmer in se lie briga za reformatorje,i ravno dosega Nemčija. Dočim pridelamo n 'ino vode Kisov a kislina se proizvaja iz ki igrajo pri tem preobratu približno} pn nas povprečno pod 80 kvintalov krom- tako važno vlogo kot kužek, ki bevska i pirja na 1 ha, pridela Nemčija na 1 ha do na luno. Dogajajo se veliki preobrati, a j 30 kvintalov in večkrat pridelajo posa- skroba odnosno sladkorja je pa počasna in Veliki, ker noče gledati not 0.50. — Vsem vsled tega krompir malo obrodi in pesa se ne debeli. Izborno se Je obneslo gnojenje s kalijem v vinogradih. Poizkusi poslednjih dob so pokazali, da rodi trta dobro pognojena] poleg drugih gnojil tudi s kalijem mnogo slajše grozdje nego enaka trta, kateri s kalijem ni bilo gnojeno. Velja to pred-j Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na ysem za mrzlejše lege. Mislim, da bi se i . ^ , , .. radi tega posebno nS* kraški teran izka-j deb'J,° !n M družine VSalS zai zelo hvaležnega za bogato gnojenje s fer« 94 (prej Acquedotto) na drobno in zi kalijem. Poizkusi, pravilno izvedeni, nam|družine yja Glailaai - Tclef. 2-41 bodo gotovo najboljše priče. , Kako visoko čislajo drugod zraven fos-| ™Poroca se laswlK iornega in dušikastega gnojila tudi kaii-it^O jevo umetno gnojilo, nam pričajo najbolje statistični podatki. Dočim je leta 1922. porabila Italija na vsak hektar obdelane zemlje povprečno komaj 1 kg kalija, je porabila Belgija skoro 10 kg — da — in Nemčija celo 32 kg kalija. Saj drugačo tudi bi ne bilo mogoče doseči tako bogatih pridelkov na površini l ha, kakor jih Tiporocfpe 9* lepili41 F3. ST «™rag3K>apswi trgovina GORICA — Corso Verdi 33 P«€bno$t: Vpl-fea zsIojm rajnih Ii-vljcv za Mim Mersa iMm s knjlsovezska GORICA — Via C. Favclti 9. [lazila Mmm ifriim s pakira GORICA — Via G. Carducci 7. lesr,' kisa, le ta nastane pri suhi destilaciji lesa. Ako segrejeino namreč les v zafuti posodi, se les poogljeni; razen tega pa nastanejo razni plini, ki se deloma zgOote v črni in gosti hatran in plinsko vodo kis, ki je surov____J .... , ^ kisline. delo. Nevede in nehote povzročajo s Kis, ki nastane po razredčevanju kiso- tem revolucijo, kakršna je zdaj naia. ve kisline z vodo, je užiten in neškodljiv,i «Dalje nam to kaže, da je gospodar- holj- ■ „.v,u , ____________________na sve- vsebuje mravljiučne kisline, ki takisto na-slatif iz plinske vode destiliranega lesa. po L. 2.10 Uctnatl tJ Zlato, WA platin. ZO-krocske zlate Mi | kupuje in plačuje po najvišjih cenah ASbert Povh — tararaia T/$l4 Via tfazzifti 46 BRESCAK ANTCH Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. vlazjoi ustvarjajo nekaj velikega. Preobrati Iz fe' se izločuje čisti lesni! Padejo od ljudi, ki delajo tiho dan za ►vina za proizvajanje kisove dnevom in ki uspešno opravljajo svoje delo. Nevede in nehote povzročajo ° tem revolucijo, kakršna je zdaj ne \e Kismie z> vuuu, je uihch »u nca^vu iji », i «Dal je nam to kaže, da je gospi da i nima prijetnega vonja vinskega kisa.jska polaga v ameriški republiki Škodljiv je našemu zdravju le tedaj, akoi . k(>t katerlkoii drugi defe-K na . I . : . ...» .. 1 :: « In inlrlatA na_ ^ ne po zaslugi tistih, ki mislijo, da mezniki celo preko 400 kvintalov. Res, 1 6 ' - J - tudi tirugi činitelji — izbirauje semena, To kislino izločujejo tudi mravljice, radi i česar je njihov pik tako neprijeten. Odtod pa izvira ime mravljinčna kislina. V principu vsaj so rešili tudi problem, proizvajanja kisa iz rudnin; aii se ta proces tudi praktično uporablja, mi ni znano. Preosnove, ki se pri tem vršijo, bi bile sledeče: Danes splošno znani svetilni plin acetilen se spaja z vodo v že prej omenjeni aldehid, po označbi: Cs H - (acetilen) + Ha O (voda) = CH..COH (aldehid). 17. aldehida pa nastane po spojitvi s kisikom, kakor smo že uvodoma obrazložili, kisova kislina. (Kiso v a kislina (acidum aceticum) se je tu. Ra Poleg tega pa skrbijo podjetja 1382 delničarjev, ki so povprečno imeli, sama? da zainteresirajo delavce in jav-po 244 delnic. V letu 1923 jih je imela I llost ^joj! zase, da nanravijo tako iz in na vsakega bi prišlo po ^ J delavcev kapitaliste. Kapitalist ni več delnic. * samo človek z velikim trebuhom, s tež- Tc le Ionske družbe so imele neznatne i ko zJato verižico in defeelo cig«iro v začetke. Njihov začetek je bil leta 1876. uatih, kot ga slikajo naši humoristični in tedaj jih je imelo le par oseb.! Hgti Kapitalist je vsak, ki ima kaj in-Y ni 1900. je Število delničarjev na- ve8tiranega v industriji. Za zgled, kako rastlo že na 7533, «l:ines ,iih je pa nad postane podjetje ljudsku last, naj nave-00. Samo pri Beliovem sistemu te- dem sledečo. Klevelandska elektrika lefciiov je danes 65.000 uslužbencev j družba je nameravala razširiti svoje delničarjev. omrežje, zgraditi nove centrale itd. Za Enako sliko nam nudi polje zavaro- j rj0trebni ji kapital je izdala popolno-valnih družb. Pred dvajsetimi leti so,ma varne delnice z zajamčenim šesi-bil. h- tiru be po večini dHniAka pod je- j ods#totr im obrestovanjem. Na desetliso-tja, ki so bila iast le nekoliko ljudi,|£e JjU(1i jo kupilo te delnice, ki so danes danes je di ngače. Družba Equitable i nin0^0 ^^ vredne in prinašajo lastninite Assuiance je bila do leta 1922. del- kom irmogo Večje obresti, kot so pri-niska, tedaj je pa postala vzajemna in Skovali. Tako je podjetje na mah poje imela 952.659 zavarovalnih polic, ka- stalo laMt nP prejšnjih gospodarjev, terih lastniki so tudi gospodarji te t„mve£ tu(ji Vseh tistih, ki so delnice družbe. kupili». \ zajemne zavarovalnice se razliku- včasih so bili delavci in manHM ubijejo 4>d delničarskih po tem, da pri nikl i7kijUeeni od soiatitništva, ker so prvih ni nikakih dividend; če je dobi- 9e fleinjce podjetij prodajale ne posa-ček, so ga deležni vsi lastniki polic s; mezno> ampak v blokih (snopičih) po tem, da naslednje leto plačajo nžžio; u>iiko in toliko skupaj in so stal*> zato le uo premijo kakor bi sicer. Nasprotno vilioko svote. Posledica tega je bila, da pa. T- ie izguba, jo morajo pokriti s po- Ho deiavci podjetje sovražili in iz tega j visano letno premijo. Premije pri teh|go 8e porajau delavski boji, ki so veli-i zavarovalnicah so vedno nižje kot pri;ka bolezen človešk" družbe, delniških, kjer se gleda na to, da imajo! Novi pojav je pa pojav zdravja. Med dobiček, ki si ga delničarji razdelijo v|(3elom in kapitalom nastaja zdravo in obliki dividend med seboj. 1 koristno razmerje: kapital je potreben Zavarovalnica Metropolitan je bila | ^ dek) potrebno kapitalu, v prijeboj združe-blagos tanje. je ta uruzna tmti vzajemna. Leta' F. M. je imela izdanih 2? milijonov in podnebje itd. — igrajo tu važno ulogo, vsekakor pa govorijo tukaj številke, od-«*osmo praksa. Rastlinam pridamo kalija lahko v ra :-nih gnojilih. Domaći gnoj vsebuje navadno 0.6 odsto kalija. Lesni pepel ga vsebuje približno 8 odeto. Kalijeva umetna gnojila ga vsebujejo pa razne množine. Najmanje kajnit — komaj 14% — in je ravno vslel to«a pri nas metlo v rabi, ker je prevoz za e««to kalija v primeri z visokoodstotnimi kaJfjevniini solzni predrag. Na 1 ha zemlje — Tačunamo — je po-r iretono za dobro letino pognojiti povprečno s 50 kg kaliia, Če je zemlja uboga na tej snovi, kar velja za na§e kraje. Za 50 kg kalija je potrebno okrog 80 kvintalov ®noja ali pa 6 kvintalov pepela. Ce pa nimamo teh gnojil nam zadostuje okrog 130 kg 40-odstotne kalijeve soli, katero si nabavimo pri solidni tvrdki, da ne bomo opeharjeni. Cena odnosno denar naj pa ne igra vedno odločilne uloge. Pri gnojenju in sploh pri gojenju rastlin pa veljaj našemu kmetu pregovor: «&e boS slabo gnojil, boi slabo - I. A. C. — Vsi člani kmetijske družbe v Trstu so vljudno vabljeni, da poravnajo v njenem uradu svojo letno članarino. _ Novi Člani so dobrodošli in se sprejemajo vsak Čas. MeSka kmetijska družba v Trstu. Zaioga glitpr&kosgjtožb Imi Nfii STROJB? I. R. I. Mandlos KKUŠSC in SfiN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuale III. 37; Trst — Via Mtiratti 4 — Trst Tip „Central" s tuljavo, pedalom, podstavkom L 620.— z jamstvom. urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. Predao prodaste DAROVI Mesto cvetja na grob pok. Stanka Kalan darujejo za «Šolsko društvo* L i00.— in «Slov. dijaško kuhinjo« v Goriri L 75.— družine VolariC, Framtalič in Mašera po 50 lir, Gruntar (2naj«lar) I- 20.— Uršič fJe-ron) L 5.— Gospod Ivan Tence iz Sv. Križa pri Trstu daruje L 10.— «&olskemu društvu». Marinčič uč. III. razreda zas. Sole pri Sv. ,akobu daruje 0.50, Zimič Ervin L 5.— za «Šolsko društvo**. Pri »Zupanovih« so nabrali na Štefanovo člani načetoidtva in nadzorništva «:Hranilnice in posojilnice* v Sv. Križu pri Trstu L 25.— za «Solsko društvo in L 20 za podružnico Pro»v<««^e «Vesna» v Sv. Križu. Vesela družba pri «liovanervih» v Sv. Križu pri Trstu darovala I, 13.50 za «Šol. dru.štvo.» Da ne bo veljala ne V aša ne moja darujem L. 00.— g Šolskemu društvu*. V počaščenje spomina pok. Stanka Kalan. Kobarid, daruje M. Gabršček L 10.— «$o!skemu društvu.» 827 kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno FRANCA STRES KOBARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala, na j drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. ANTOM KOftg?^ nasl. Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4. KERdUEVAMl JOSIP Dvokolesa, šivaini stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. plačuje ALOJZIJ P831f, Piazza GsHdl 2 prvo nadstropja Pazite na naslov! Pazit« na naslov! Velikanski dohodi dunajskega H65 navadne In finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 100/0 popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tal. 793 - Vlala XX Sottembra 33 TRST Ml(aiwT«..iuta i».r„uK,mwil jO L-1.G | m deio potreDno kaj 1904. delniška družba in njeni rav- odno^ajih med s iji so imeli dve tretjini vseh delnic. < ilo 0boj« usivar>a splošno DfcitH?; je ta družba tudi vzajemna. Leta1 400 tisoč polic vseh vrst in toliko je »bilo torej tudi njenih lastnikov. Isto, .velja za druge velike zavarovalne druž-| :I»e v Ameriki. Iz vsega tega raz vidimo, da se kapital rt robi in da prehaja polagoma v roke tisoćev, atotisočev in milijonoV. Predno kaj nakupite, obiščite Veliko sklsdišže ocf^ A-i is^^ vi? ALESSANO tvrdSca m u-u i ^ — Via MakanHn it. 7-13 Via Rettcrl št. 1 Spalno eobe, cbedne sobe, posamezni kosi .pohištva v veli Ki izberi. ČUK ELIJA šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piaiza Cavour št. 9. D9PMSK KRUL pekarna in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21. J&KOD B8ATUŽ pek&rna in slcićičarna GOSICA — ul. Mameili 6. (Šolska ul.) MAlfRt* &HDREJ manuiakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin Poznaje I ek krojaćnica z izbiro vzorcev TRST — Via Gioeue Carducci 36. Manufakturna trgcvlaa Pri Slavcu TRST — Via Guardia 24. iz ureda Trioike krntije imte v Trstu i Rastlinam moramo gaefM tudi s kalijem Pri rat>i unutinlh gnojil parnih ali pri gnojenju z nezadostno množino hlevske- 0 [ono 1. m ga gnoja ali pepela delajo naSi kmetovalci večkrat to veliko napako, da popolno- Zdaj pa poglejmo Še na drugo polje,' nia pozabijo na kalij. Kalij je pa za na$e SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago in izdelane obleke po najzmernejših cenah Ceregato & Trebse Fotogrefični atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Via del Pivo 42 — Campo S. Giacomo« Marija Colpblg Izdelki za gospe in otroke s prodajo drobnarije TRST — Campo S. Giacomo % Notas sosip Gostilna GORICA — Via Mcnache 11, ~1 fCAREL SOSIČ gostilna «A1 buoci Arrivo* TRST — Via GheiJa 9 v bližini centralnega kolodvora« OostHna PR^NČlC prenočišča GORICA — Via N. SauTo 18.