siti Si n AMERICAN IN SWfUT FOREIGN 94 LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING daily: newspaper CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 7, 1942 leto xlv. — vol. xlv. T a luštkana hišna gospodinja nese na kup staro obrabljeno posodo, da bo storila svoj delež v kampanji pri nabiranju starega železa. Vsak kos železa bo prav prišel in dal nove tanke, bombe, krogle in drugo, ki je najbolj pripravno "darilo" za Hitlerja, Mussolinija in Hirohitija. Od vsake družine se pričakuje, da bo zbrala do 18. oktobra najmanj 50 funtov starega železa. Japonci so izkrcali več vojaštva na Solomonih Washington, 6. okt. — Japoncem se je posrečilo, da so izkrcali ojačenja na otoku Guadalcanal, ki je del Solomonskega otočja. Japoncem se je posrečilo priti na obrežje kljub silnemu napadanju ameriške zračne sile. Japonci imajo očividno namen, da vzamejo ameriško letališče na otoku. Japonci so se izkrcavali pod varstvom rušilcev in ene kri-žarke. Ameriški bombniki so križarko poškodovali najmanj z eno bombo. Druga obletnica V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida za pokojnim Frank Verbičem maša v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Naborne komisije naj ne kličejo še moških z družinami v armado V Clevelandu je 12 nabornih komisij, ki nimajo v svojem seznamu ali v razredu A-l nobenega moškega več, ki bi ne imel družine. V vsej državi je takih nabornih komisij že 110 izmed 330. Navzlic temu je tem nabornim komisijam ukazal državni urad za obvezno vojaško službo, naj ne kliče še moških, ki imajo doma družine. Toda urad pravi, da ne bo dolgo, ko bo ukazal poklicati v armado tudi te. -o—-— Novorojenka Pri družini Mr. in Mrs. John Wolf, 1049 E. 62. St. se je ustavila teta štorklja in jih obdarila z sedem funtov in pol težko zalo deklico, čestitamo! Iz taborišča Forrest, Penn. je prišla vest, da je bil povišan korporal Frank A. Primožnik Jr. iz 928 E. 209. St., Euclid, O. v sarženta. čestitamo! Frank pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave in se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Sgt. Frank A. Primožnik Jr., Batry B. 208 F. A. Camp Forrest, Penn. » i« m John Mencin, agilni tajnik društva Kristusa Kralja št. 226 (Roosevelt bo v prihodnjih 10 dneh stopil pred ! narod potom radija Washington.—P redsednik Roosevelt se je izpavil pri konfe-I renči časnikarjev, da bo v pri-[ hodnjih dneh, najbrže prej kot v 10 dneh govoril ameriškemu narodu po radiju. O čem bo govoril, ni povedal, toda rekel pa je, da bi rad povedal svojemu narodu več važnih stvari. Nekateri si tolmačijo to, da bo skušal predsednik s svojim očarljivim glasom vplivati na volivce, da bodo izvolili večino demokratov v poslansko zbornico. Direktno sicer ne bo omenil volitev, toda ker bo govoril tik pred volitvami, bo njegov govor dobro vplival na volivce. Nemci skušajo s silo zatreti vstajo na Norveškem London, 6. okt. — V mestu Trondheimu so Nemci danes ustrelili 10 oseb ter razglasili obsedno stanje na vsem obrežju, hoteč s tem zatreti vstajo, ki se vedno bolj širi med Norvežani. Nemci so aretirali v teku 24 ur nad 700 oseb, od katerih so jih takoj ustrelili 10, katere so obdolžili agitacije za vstajo. Med ustreljenimi je en bančni direktor, en urednik, dva odvetnika, en ciyilni inženir in en stavbenik. Nemške oblasti so nato zaplenile premoženje ustreljenih oseb. Nemiri so se pričeli, ko se je zvedelo, da namerava Hitler in-korporirati v rajh Norveško, Dansko in Nizozemsko. Hitler ima v tem načrtu tudi Slovenijo. Iz Nemčije je dospelo več vojaštva in civilnih oseb. Nastanili so jih po šolah, katere so zaprli za pouk. i Početkom junija so gerilci po gnali v zrak zelezniški most pr Žirovnici na Gorenjskem. železniški promet na prog Ljubljana-Jesenice je prekinjen Nemci so kot reprisalijo streljali 70 talcev. Nemška in Italijanska grozodejstva Po dobljenih poročilih so se v početku junija vršili večji boji med Nemci in partizani v bližini Litije, v Kumljanskih hribih in v rudarskem revirju Zagorje in Trbovlje. Nemci so imeli precej izgub, pa tudi partizani mnogo. Kot reprisalijo so Nemci v Litiji obesili 8 Slovencev in pozneje v Celju streljali 60 Slovencev kot talce. Detaljnih poročil ni mogoče dobiti, ker je meja med Nemčijo in Italijo v tem sektorju her-metično zaprta. Poročila tudi govore, da so partizani zalili z vodo premogovne rudnike v Zagorju in Trbovljah. Ti rudniki so dali letno do dva milijona ton premoga. V poteku meseca junija t. 1., so ugrabili Nemci v onem delu Slovenije- ki je pod njihovim jarmom, več tisoč oseb za talce. Rodbine mož, ki se ne odzovejo pozivu v vojsko, takoj polove in jih često ustrele brez veljavnega vzroka. Ubojstva izvršujejo .v skupinah po 3*0 do 60 ljudi. Italijani so v početku julija Ljubljano popolnoma blokirali in odvedli najmanj 5,000 ljudi, večinoma v starosti od 17 do 40 let. Dozdaj je bilo iz Ljubljane že deportiranih 10,000 oseb, po-največ dijakov in izobražencev. Narod se sijajno drži in je trdno uverjen, da bo Jugoslavija zopet obnovljena. Takoj v začetku svojega vladanja so nacisti zažgali slavno kapucinsko knjižnico v Celju. Dva Italijanska razglasa Objavljamo besedilo dveh italijanskih uradnih razglasov, ki objasnujejo postopek laške administracije pri streljanju nedolžnih talcev. Mislimo, da je komentiranje nepotrebno! Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. armad nega zbora objavljata v zvezi z razglasom z dne 24. aprila, 1942.: Dne 16. maja je v Vrhpolju skupina upornikov zajela ne-oboroženega italijanskega državljana. Dne 16. maja so oboroženi elementi ustavili pri Krnjevu avtobus javnega prometa in odvedli- s seboj dva gasilca in sicer fenega Slovenca, drugi pa je bil italijanski državljan in so stihotapili nekaj zavojev kores-podence. V noči na 16. maja so neki sa-boterji povzročili iztirjenje vlaka. Izhajajoč razglas dne 24. aprila in ker je potekel razpisani čas, ne da bi bili odkrili zločince, je bila odrejena ustrelitev 6 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena dne 29. maja ob 5:50. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. armadnega zbora objavljata: V noči na 2. julija so komunistični elementi v Ljubljani ubili fašista Nikola Žito, uslužbenca pri krajevni zvezi bojevniških fascio. Glasbena matica je priredila Mr. šublju odhodnico Sinoči se je zbrala odlična družba članov in članic Glasbene matice in gostov v gostoljubnih Kramerjevih prostorih na 185. cesti. Priredili so prisrčno pdhodnico svojemu vrlemu dirigentu in učitelju Tonetu šublju, ki odhaja drugi teden nazaj v New Yorku. Mr. šubelj je bil iznenaden in globoko ginjen nad nepričakovano pozornostjo. Bil je zelo lep večer. Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Anton Novak Jr. so kupili krepkega sinkota. Tako sta postala Mr. in Mrs. Anton Novak, 5204 St. Clair Ave. že drugič ata in stara mumL čestitamo vsem skupaj. Obisk v Madison, O. Leskovčeve na Hubbard Rd., Madison, O. so obiskali sledeči: Mrs. Helen Rerdan Iz 185. ceste, njena sestra Mrs. Povh iz 63. ceste, ter John Renko s soprogo in njiju družina. Prav dobro so se imeli v lepi jesenski naravi. Naši vojaki 1 KSKJ, stanujoč na 1173 E. 61. | St. odide v službo Strica Sama na 19. oktobra, želimo mu vso [ srečo in pa zdrav povratek po zmagi nad osiščem. tan K® »e k Po devetdnevnem dopustu se je zopet vrnil v Great Lakes, 111. Jos. Dergance A. S. Njegov brat Pvt. Charles F. se pa nahaja v Keesler Field, Miss. Naša vrla vojaka sta sinova Mrs. Frances Berlec iz 1736 E. 70. St. ter naročata najlepše pozdrave vsem Driiateliem in znancem. Napadi na prometne zveze v Sloveniji Izhajajoč na odredbo iz 13. maja, t. 1. in ker je pretekel predpisani čas, ne da bi bili odkriti storilci omenjenega zločina, je bila odrejena ustrelitev 7 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena dne 11. junija ob 5:30. jWillkie zahteva svetovno ofenzivo vseh Združenih !narodov Čungking, 6. okt. — Wendell L. Willkie je danes zahteval tako išno ofenzivo vseh Združenih narodov ter več orožja iz Zed. držav Rusiji in Kitajski. Dalje je Willkie zahteval, da mora prenehati vsak imperializem nad kolonijami, ki naj si postavijo vlade po svoji želji. To, je rekel Willkie, se mora izvesti.takoj in ne šele po vojni. Dalje je izjavil, da so časi minili, ko so velike države gospodarile nad kolonijami v raznih delih sveta. V Ameriki bodo zaprli vse zlate rudnike Washington. — Urad za vojno produkcijo se je odločil, da bo ustavil produkcijo v vseh zlatih rudnikih. To bo storil z namenom, da bodo rudarji v teh rudnikih lahko na razpolago za dela drugod, ki so danes bolj važna kot pa produkcija zlata. ' Ameriški poslanik v Rusiji se bo vrnil domov, da ; poroča Rooseveltu Washington. — Admiral r Standley, ki ie ameriški posla-irfk V iCušm*, h- oo vrni i v'kratkem v Washington, kjer bo skušal dobiti več pomoči za Rusijo. Sinoči se je dolgo posvetoval s Stalinom v Moskvi. V Washingtonu so pa sinoči zastopniki Zed. držav, Anglije in Rusije podpisali protokol za večjo dobavo vojaške opreme, m uniči je in drugega materiala Rusiji. Poslanik Standley bo poročal predsedniku Rooseveltu o položaju v Rusiji in o lojalnosti ruskega naroda do svoje vlade. Iz raznih naselbin Minneapolis. — Pred ki'atkim je tukaj naglo umrla Karolina Zelinger, stara 61 let in doma iz Drske pri Novem mestu. Prav tako naglo, zadet od kapi, je v zadnjem juniju umrl njen mož Florijan Zelinger, star 65 let in rojen v Regerči vasi pri Novem mestu. Zapustila sta štiri sinove in pet hčera. Steelton, Pa. — Dne 6. t. m. je tukaj umrl George Marentič, star 65 let in rojen v Krasincu pri Podzemlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 45 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere. Braddock, Pa. — Dne 27. sept. je za proletarsko boleznijo sušico umrl John Jakšetič, star 43 let in doma od Ilirske Bistrice na Primorskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Diamondville, Wyo. — Dne 24. septembra je tukaj umrl po dolgi bolezni John Razpet, star 65 let in rojen v Lazih na Gorenjskem. V Ameriki je bil okrog 30 let in tukaj ne zapušča sorodnikov. Zadnjih deset let je stanoval pri družini Turk. Milwaukee. — Dne 24. sept, je tukaj umrl John Kračnik, star 47 let in rojen v Mozirju v Savinjski dolini na štajerskem. V Ameriki je bil 30 let in tukaj zapušča ženo, dva brata in tri sestre, v starem kraju pa starše. Pokojnik je vodil trgovino z obleko. m so štrli nemški zagon pri Stalingradu Sfkva, 7. kt. — Od velike formacije nemških tankov se jih 'do v a'° za£°zditi včeraj v en mestni blok v Stalingradu, to-"kaVe^era s° jih Rusi uničili enajst. Medtem je pa napredovala ' Pf&tiofenziva everno od mesta. V tem sektorju je padlo Nemcev, ko se je ena ruska edinica pognala nekoliko naprej. J Drugi oddelek ruskih čet se je pa zagnal v predmestje ter tam uničil deset blokov hiš in ubil 150 nacijev. Tem ruskim četam pomagajo topovski čolni z Volge, ki vedno bolj ogrožajo nemško levo krilo, ki se razteza od reke Don do Volge. Nemci so se bili včeraj opoldne zrinili v rusko linijo v mestu. Napadali so tanki in pehota. Toda do večera so j h Rusi zcpet pognali nazaj ter jim prizadeli ogromne izgube. Kljub besnemu napadanju tankov, pehote in zračne sile pa niso Nemci v zadnjih 24 urah napredovali niti za en korak pri Stalingradu. Poročilo s fronte v severnem Kavkazu pove, da so se Rusi umaknili iz nekega naselja pri Mozdoku, ki je štirikrat menjalo roke. Južno od pristanišča Novoro-sisk ob čirnem rppriu pija zvečer so vdr-tj ™lšče v št. Rupertu zlo-Hc ^ So odpeljali župnika < Rigala in njegovega % c Svara- 0ba so ; 1 vgozd in ju tam ustre- ipj ^ahtigal je deloval v ^'lO^11 na Dolenjskem v' Kojen je bil leta 1900 Hii fara Žužemberk. ''M&o ^ bil Posvečen 12. K v Kot kaplan je deft D, uelikih Laščah, v Semi-! !%• aapušiia i&Lijoi- °f šarijo Pekol, brata fSrše Shawnee Ave-» doma ffWj ' Pet sestra: sestro iSo ° V Dalmaciji, sestro I Alapri. Uršulinkah V Ljubic Pepco in Anico ■St' "*ozeta, Janeza in lie veliko sorodnikov, fVr^telj in sorodnik g. krovca. l^i Se ftiora res zgražati Pk 1 Verstvi, ki se danes ■i y y. v. ' i, star* domov*ni-I "'ko S0ŽalJe prizadetim I 111 nesrečnih žrtev. bo na seji K,v Cžružnice št-10 sžz ReS s ek v polnem števi-ker bo nekaj iz- t\V ?jo ta mesec svoj "Sil jih čaka veselo |^v bolnišnico FV 8t ZVeSer Je bil od" \ :• Luke's bolnišnico h 1067 E. 67. St. K^b°bletnica v itV> K 15 darovana \V. l'istine maša za po- 1'%t°.0sredkar v spo- lce njene smrti. o^- krvnik je izgubil l in Poročevalca F* va LJžve ' ~~~ Poročevalec za L Gasilo ruske ar- pSft der Pol.l'akov> je |i'Hoč°nti Pri izvrševanju evalske službe. To je po ročevalec za Rdečo Je Padel na fronti. I ti \ _ ptj —- Ca.Vo °P°jne P»ia- L taboriščih PS?' ~~ Senator Lee 0jJ* kot dodatek k pred-|Jl9 Jezno vojaško službo INaj starih, da se prepo-l\ V(i. Vsake opojne pijače lVJaŠkih taborišč ter da l\ta>2 bližine vse nemo- r i SU7 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEO. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _________Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada $6.50 per yeg.r. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, (2.00 for 3 months ___Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 235 Wed., Oct. 7, 1942 dneva, kdor le more naj se pri dru,ži za njegov lastni blagor in za blagor vseh udov fare in sv cerkve. Drugi del tega dneva je pa tu di koristen za življenje naše mla dine in fare ter naselbine; to je godba fare sv. Vida, katere na men je za boljšo vzgojp fantov da W si v času mladinskih let kaj pridobili za poznejša leta, ki bodo tako neobhodno potrebo vali, ko bodo dorasli, da bi ime! srečnejšo in lažjo pot življenja na svetu. Ta naša godba in godbeniki potrebujejo našega odzadja; potrebuje nekoga, ki bo resno po sredoval. Samo s takimi dopisi se ne more priti do jedra, do src mladine, da bi ji povedali, koli ko je zanjo vredno to, da se se daj vadi in uri v vajah za goc beno sodelovanje. Nikar si tega ne domišljujte na tak način namreč, da hočemo godbo samo za to, da bodo godli, več kot to je to, da bodo nekaj znali, da se bo do za nekaj zanimali v času, kije zanje tako nevaren, tako zape Ijiv, v katerem času bo eden a drugi izgrešil pravo pot življe nja. Več kakor samo godalo je prava izobrazba in disciplina vaje, katerih se mora učenec udeleževati in biti poslušen Brez tega ne bo življenje zanič ne bo vredno življenja. Tukaj pa pridemo navskriž! Govoriti o disciplini v Ameri ki, pri ameriški mladini? Kaj še! To-je vzrok, da sem zgoraj zapisal, da ste vabljeni skoraj na zadnji godbeni koncert. Mladi fantje v Ameriki, z ma limi izjemami, so fantje, ki si razlagajo, da so sami svoji "bo. si" ali gospodarji, prosti kakor ptički, da lahko poletijo v viša ve prostosti — svobode. "Kdo naj gre tam, kamor mu oče ve> leva i mati ukazuje? Oh, zakaj pa drugi sovrstniki, sosedovi ne gredo in ne vbogajo?", se izgo varjajo mnogi otroci, taki, ki so se vpisali h godbi in so nekaj časa sodelovali, potem se pa na veličali, doma so staršem rekli "Me več ne veseli, nočem več hoditi!" Doma so Pa ljubljenčki preVfeč priljubljeni in se staršem takoj zazde, kot da je zanje res pretežavno in nepotrebno ker nimajo ničesar odtega za takojšen zaslužek itd. in tako se vje majo starši z otrokovo mislijo in pravijo: "Pa ostani doma, če te ne veseli." Tako in na tak način je zamujena in lahko rečem, mnogokrat, za vselej zgubljena srečnejša bo aočnost mladega študenta, ki se je staršem smilil takrat, ko je bil čas da so rekli primerno tele aii podobne besede: "Sinko, poglej, nudi se ti sijajna bodoč-nsot, uči se sedaj, ko si mlad. Kar se boš naučil, ti zna priti prav prej ali slej, življenje je dolgo in ne ve se, kaj se zna še dogoditi in doživeti, ubogaj in hodi na vaje, drži se učenja, se ne boš kesal." Ko bi le starši prigovarjali, bi marsikateri fant, ki je opu stil ali nameraval opustiti zopet prijel za godalo in se udeleževal učenja godbe, katera je nedvomno potrebna za tako veliko naselbino in za stotere prilike, katere so redno na dnevnem redu. Zadnje čase se vedno bolj in bolj oglavšajo vabila za domačo godbo, toda domači fantje se ji odmikavajo, razven nekaterih, ki so častne izjeme, drugih je precej, ki bi morali dobiti ukor od staršev, če bi jim bilo kaj na tem, da bi enkrat bilo kaj hasni iz investacije, katero so žrtvovali za nabavo vsega, kar godba lastuje in potrebuje. Dvojna zguba je in občutna: prva je ta, da tak študent, ki same nemarnosti opusti učenje godbe, ne bo imel niti drugod uspeha in poguma, le v tem, za kar se zavzame v prvič, naj gre skozi, če je tudi še tako neprijetno, ko vse to premaga, šele potem uživa sad zadovoljnosti in pride do vztrajnosti. Druga zguba je pa v tem, ker je zgubil priložnost, priti do boljše službe, do ugodnejše višje stopinje. Kar se kdo nauči v mladosti, je to zanj dragoceni zaklad, ki ga ne more zapraviti. Posebno pa sedaj v teh časih, kot kaže, bo poklican vsak mladenič k vojakom prej ali slej. Prepričan sem, da če tudi bi minila ta vojska, bo ostala Amerika vnaprej vse drugače zavarovana in pripravljena z vojaštvom in z vojaško službo, za to bi, vsaka prilika, kar kdo zna, prišla ob takih prilikah prav, posebno pa ne bi najmanj škodilo tudi malo discipline fantom, katero pa bodo morali pri vojakih upoštevati hočeš nočeš moraš! če ne bo mogla godba uspevati, se ne bo moglo očitati, da ni bilo take prilike, kakoršne jo nimajo nikjer v malih mestih ali vasicah. Tukaj je prilika pred vrati vsake hiše, kar je treba je to, da reče oče ali mati: "Sin, hočem da greš se učiti to, za kar smo ti kupili inštrument (godalo) in imaš uniformo"! Poleg teh pa, kateri so že vpisani sedaj in so nekateri opustili, se vedno na novo vabijo še novi kandidatje. Godba ima sedaj enega izmed najboljih učiteljev, ki je vedno na razpolago za učenje, ki je mojster in učitelj najbolj znakih mestnih godb. Oe ne bo imela naselbina, kakor je naša, godbe, je potem nekaj narode pri sinovih in starših ! So izjeme, katere radi oprostimo tistim, ki so radi dela zadržani ali pa radi opravičenih vzrokov oproščeni, njih ne zadene ta dopis. Smisel dopisa se naslanja na veliko metropolo, kjer bi igrale lahko tri godbe, po 75 mož vsaka, če bi bilo le nekoliko več resnega zanimanja. Kako bi bilo častno in prijetno, ko bi zagrmela godba 75 mož ob priliki kakšne narodne manefe-stacije: In, ko bi se na povabilo mestnih oblasti odzvali in šli v sijajne parade v mestu z napisom na bobnu: "This is Band of Slovenian group." In, vse to bi bilo nam lahko za igračo, če bi le hoteli! Dobre volje je potreba, malo discipline pa malo žr tvovanja. še en dodatek k temu: "Moralna podpora godbenikom. Kadar godba priredi koncert, je potrebai, da smo znjimi in zanji-mi! Ni recite: "Smo jih že slišali, ali pa še bomo." To ni tako! Moralna podpora je največja sila, ki bo fante prepričala, da je nam za to, da se uče in da godejo, če tudi nam ni na tem, da poslušamo. Bodimo znjimi, kadar priredijo koncert. Sedaj, v \ie-deljo, se vrši že peti ali petletni ce koncert in kot tak naj naše fante potrdi, da gredo z delom naprej. Priglasite še nove kandidate, ker naselbina potrebuje godbo. Zadnje čase so igrali na več krajih in za v bodoče imajo že zopet nekaj vabil. Resnica je da potrebujemo godbe, pokažimo pa tudi to, da nam je zanjo da eksistira. Rečem pa to: Če se ne boste bolj zanimali zanjo, da ne bo obstojala, ko je ne bo, nam bo žal, a bo prepozno. A. G. ustanovitelj. Londonsko pismo Vi ste v Egiptu, mi pa tu v Londonu. Oboji smo zelo radovedni in bi predvsem hoteli ve deti, kako je pri nas na Sloven skem. Preteklo je že leto dni odkar je prišla nesreča nad na še ljudi. Že polno leto nimamo vesti od doma. Kako se neki godi našim otročičkom, našim materam, očetom, ženam, bra torn, sestram? Za vsakega je seveda popolnoma nemogoče pozvedeti, vendar nekaj vesti le pride iz Slovenije. Če bi br skali po teh z ljubeznijo in bo lestjo v duši popisanih papir jih, bi morda eden ali drugi na šel v njih ime domače vasi. Na žalost vam povem, da so vse te vesti pa naj zadevljejo kogar koli in karkoli sama žalost. Slo vence izseljujejo, njihove do mačije požiga j o in pustošijo Morda bi v teh papirjih naš znano ime družine, pa bi se vam izvil v nebo vzdih: Bog obva ruj, Bog pomagaj ! Poročila Slovencih so kratka in suhopar na, zato pa krvava in žalostna do obupa. Nasilno jih izselju jejo. V množicah ubijajo in za pirajo, včasih jih pomiloste na dosmrtno ječo. Kar je še Slovencev ostalo Sloveniji, kar je še živih, živi jo čudno življenje. Zaradi hra n« še ni najhujše. V mestih j slabo, ali skorovsak naš meščan ima sorodnike na kmetih. Tu pa se še vedno najde nekaj za pod zob. Nemci so konfiscirali neka tere pridelke, v prvi vrsti oves Vsak kmet je dobil dovoljenje na katerem je točno zapisano kiliko živil sme porabiti zase na leto. Odvišek mora oddati pre hranjevalni centrali. Vina pri manjkuje. Gostilničarji in ho telirji smejo prodati po 100 .'ina na meseč. Tudi tobaka pri manjkuje. Po mestih je še huj ie. Hrana, ki jo dobe na nakaz nice, ne zadostuje. Največkrat je tudi ni mogoče dobiti kljub nakaznicam. Zima je bila izre dno huda, kurjave pa ni bilo več kot preveč. Nekateri so iobili nakaznice za obleko, dru g* zopet niso dobili ničesar in zato tudi ne morejo ničesar ku piti. Stare zaloge so Nemci po brali, vse trgovine so izropali in odpeljali blago v Nemčijo. Kar sedaj od tam prihaja je ničvre den vojni nadomestek. 1 Gotovo že veste, kakšna je usoda duhovništva in cerkva nekem pismu, ki smo ga prejeli čitamo, da imajo v nekem kra ju vsako nedeljo dopoldne god bo pred pošto, namesto maše ker je cerkev zaprta. Otrok več ne krstijo in jih ne vpisujejo v matrike župnij. Za novorojenčka prejme oče papirje na občini. Cerkveni zakon ni dovoljen Mrtve pokopujejo mežnarji duhovnikov ni daleč na okoli Kjer so še ostali in še mašuje-jo, prihaja ljudstvo deset, dvajset in celo štirideset kilometrov daleč k maši. Vse slovenske učitelje so Nemci pognali. Nekatere so za prli, druge izgnali, ostale pa vrgli na cesto brez kruha in za služka. Lansko jesen so odprli šole in slovenske otroke poučujejo samo nemški učitelji in učiteljice. Eno pa je gotovo, tako pravi neko poročilo: slo vens/ki otroci ne bodo nikdar spoštovali nemške kulture. Nemške učiteljice so bivše na takarice in trgovske prodajalke. Lahko si mislite, da taka svojat, ki je poleg vsega še moralno pokvarjena, ne more biti oznanjevalka znanja in lepega vedenja. Otroke največ učijo telovadbe in petja. Za ta dva predmeta ni potrebno znanje "niš materinega jezika. 0 s° navaja poročilo tudi dve vei zgodbici. Polno uro se jene ški učitelj trudil, da bi sl°J ske otroke naučil neke H1 jevske pesmi. Ob koncu j11" dejal, naj zapojejo pese"1' jim najbolj ugaja. Z ve' navdušenjem so otroci — "Bože pravde." Nemška ® teljica je kaznovala v šoli ue® ca po čisto prusjaških Ped ških načelih. Postavila g*J, kot in mu ukazala, da drži ^ roki vzdignjeni. Ko sta utrujenosti ročici omahni"', je namenila učiteljica s ^. v roki nad otročička, da g*' tepe. Tedaj pa so otroci P = li s klopi, obkolili svojega šolca in korajžno zapel1: Slovani" . . . V Sloveniji, ki so jo ^ Lahi, so se vsiljivci v za j trudili, da bi ohranili j dez normalnega življenj0',, laški način je poznan ze ^J bro našim ljudem v iz 1. 1918. Sedaj po ene0| pa se je italijanska J di po tem delu Slovenije f ^ okrepila. Začetno P°PuSajt je narekoval strah, ki li polni tako laški vojak' ^ tudi privandrani civi ,;']a| jaška sodišča so Postre V nekaj desetin slovensk"1 Ko človek prebira te Pj1^ žive priče življenja v J ji, mu vstaja čudna očmi. Popolna brezprav'^J rokovnjaške razmere- A uro podnevi ali VonoCl^.m ponoči — ti lahko nek'a l ka na vrata. Mogoče J tvoje življenje, mogoče J prašiča iz svinjaka, tf.pj mast iz shrambe ali 0 j stelje. Mogoče je PrU,S A gestapovec, mogoče 1 0-cel šistovski potepuh, ^ Jm četnik ali prijatelj i" sgtreJ| išče skrivališča. Ljn"'^J j9 po vaških gostilnah. 1 vf| čkih iti mestnih dotaO^^A kih in sprehajališčih, v' bilu sredi ulice aH na gorskih stezah. . • • . Po triglavskih strff' M dolenjskih in štajerski" i(]| po notranjskih ^ vsej okolici Lj ubija"® ^f kajo in preže na vse s-1^ ške in laške kolone s_° Ji V gorah in po gozd°v. t vajo slovenski četnik1, čkih puntov dalje ^jjM takih časov v naših • .e„j» kih časov polnih junaštva. Ali tudi so hrumeli po naših > tleh "boji za staro P ^ imelo življenje večjo kakor danes. BESEDA IZ NARODA V Londonu je c ^ . ime "Cesta visečega 1 ^ Na "st. clairski P- n železnice je vstop11*Jflj son Rd. mati s svo-l1 ^ voz. Mati je ^ svojega sina 10 ce'1 ^jl Zakaj ? Zato, ker Je dolge hlače. topi' J Na 55. cesti je ^o, J ulične železnice a pi^i plačal samo 5 ce&v je ne. Zakaj? Zato. kratke hlače. .top'''1].] ^ Na 40. cesti je f neka ženska, ki 111 oene prevozni«®- ot \>°~ t* zato, grdobe grde. , . ,,. , -nrvetf1 druge pa so mu tU , tistem nesrečnem % e dvajset mu jih je »tla tistih mu Je Pre" ju,at.Pot v gore. Saj mo-itjj '' da mu bodo tudi j{ mnogo ljudi. iaiei al sP°toma vse, v ogenj bi naj šli itie3e 2a njega in ko mu (jd,^. se nas bo pa le- ^n0 hudo! Vsa-i za L' lm! Saj nama je ?t0 'pvno mesto! Vodila S^62 Morrison in ilaj|,\Za izkušena west-lje lnia, kar tudi sva, iVij zato naju ne L v stran!" Nst ^ v U ' Qa nas je vobče l^lar bi bili ostali sku-iSe 1 se branili. In ne )larn Zgodilo, da bi s tisto bedasto čredo in da bi si !u.p01skati druge pa !li tia h0m- Tistikrat se k 7* nesreča!" Uje Je res bila. Vsi na- ' tU padli' le šest nas V? - KaJ lieki ^tigtjl y iiv 11 sest sva samo še Vse dru^e s0 Utabi - L l> neumnost je bi- * ločili!" bilo že preveč fk! vsak dan te- L . J*e, je bilo, da smo HiloJo Pot! Kdo ve, kaj ' da smo ostali sku- Pravim, da si po' I® tamle —? Meniš, I °Vzeli med sebe?" \ lle Poznajo! Pove- \l . ni treba' kdo i L. a Jih bova, lovca Vk^'* Nui .0 le verjeli —! ani imajo, kakor \ , 0 °stre oči! Bojim °deta izdala konja :.'l0Ve Sfirii jezdil po za-s! —i" ljhi .g°zd! Pripraviva \ b "t- * Uo h na rob gozda in \pesta, kjer je Old Ju^nal konja v po-Pn ^ a indijansko ste- RKa p0 ter pri" S'av v trenutku, K t'ank in Jemmy | jokanjem. I1'La sva, razumeš!" I C- |KjVoril?" pjsti govoriti!" Ij!,i6reatld Ju je zagle-l.^.j.^tirko v roke in sta bliže. Tuli,1- v.za orožje. ? ravil prvi. IV .^eššurs! Ali je IV s'Pri vas nekoliko E bomo vam v Človek nam je i :\f l*eSno odgovoril ■il in ju ostro opa-ni. I ' ](. j |^V,dil. da bi vzdr" 1 to P^esunl.ji- fi žarkom je pove- I \ |;:'\,,,naju ne smatrate Presodim lju-■v 0 do dobrega H® da prisede-•m^U bodete!" v r | ni rekel nič, ^KLAD v srebrnem jezeru niti mignil ni, da bi prisedla. Razjahala sta in sedla k ognju. Lačna sta menda bila, poželjivo sta pogledovala po pečenki. Dobrosrčni Jemmy jima je porinil nekaj kosov in povabil, naj si postrežeta. Nista si dala dvakrat reči. Westmani- ju med jedjo niso nadlegovali z vprašanji, vljudno so molčali, da sta se najedla. IV. V zagati. Resnejša nevarnost pa se je bližala Old Shatterhandovi družbi od druge strani. Od juga je prihajala četa kakih dve sto Indijancev. Dobro so poznali gozd, tudi za stezo so vedeli, naravnost k njej so merili. Old Shatterhand je sicer šel poizvedovat na tisto stran gozda, pa jih ni videl, ker so bili še za gozdnim ovinkom. Na bojnem pohodu so bili, s kričečimi bojnimi barvami, s črtami so si na debelo poslikali obraze. Skoraj vsi so bili oboroženi s puškami, le malo jih je imelo loke in puščice. Na čelu jim je jezdil poglavar, orlovsko pero mu je tičalo v laseh. Pravi orjak je bil, koliko je star, pa mu ni bilo videti, vsaj na obrazu ne, na debelo so ga pokrivale bojne barve. Pri stezi je razjahal in jo preiskal. Bojevniki so ga napeto gledali. Konj je nekje za-prhal, svareče je dvignil roko in jezdec mu je brž položil dlan na gobec. Gotovo je našel sumljivo sled, da je zahteval skrajno previdnost. Govor dr. Kreka na radiu dne 23. avgusta Posvetimo današnjih pet minut našemu velikemu veselju nad najnovejšim uspehom bratov Cehoslovakov. Naj bodo te besede obenem izraz naših toplih bratskih čestitk, izraz naše ljubezni, bratskega priznanja in ponovitev trdnega zaupanja v našo lastno srečno bodočnost. Prošle dni je vlada Britanskega imperija uradno sporočila Predsedniku Republike Češkoslovaške, da smatra Muenchen-ski sporazum, ki so ga sklenili gospodje Chamberlain, Daladi er, Mussolini in Hitler v septembra leta 1938. za uničen in izbrisan. Kakor znano, je Monakovski sporazum odrezal Sudetske dežele Češkoslovaške države in jih priključil nemškemu Rei-chu. To se je zgodilo kljub ogorčenim protestom Češkoslovaške pod grožnjami in pritiskom Fuehrerja, da bi se s to težko žrtvijo preprečila evropska vojna. Takratna Anglija in Francija sta pristali na Hitlerjeve zahteve, ker jih je spremljajo grmenje topov in grozota najstrašnejše vojne, kar jih pozna zgodovina človeštva. Pristali sta, ker je Hitler v imenu nemškega naroda z Mussolinijem kot sekundantom v imenu Italije svečano zagotavljal, da je to poslednja njegova zahteva po novi zemlji v Evropi. Muenchenski sporazum je bil globoka rana zasekana v srca vseh malih narodov in držav v Evropi, ki so se ob tem dogodku začutili osamljeni in nebogljeni, na milost in nemilost nemški pohlepnosti izročeni. Cehoslovakov^ takrat niso spremljale samo tople simpatije in sočustvovanje zaveznikov in pi'ijateljev, ampak predvsem ljeden strah za svoje lastno življenje. or, „ . " Pomembnost Muenchenskega sporazuma je edino pravilno ocenil predsednik Cehoslova-ške, g. dr. Edward Beneš, ki je ob izrazu neizmerne bolečine češkega naroda proroško zakli-cal v Evropo, da se je z Mona-kovem začela druga svetovna vojna in je Češka samo prva, nepotrebna, nedolžna žrtev germanskega Moloha, ki je nenasiten prevarant. On je izsilil sudetsko žrtev zato, da onesposobi češko obrambno moč, da lažje opravi svoj nadaljni roparski pohod po Evropi. Vsi smo priča kako do peščice so se izpolnile dr. Benešove besede. Po dolgih štirih letih strahovitega trpljenja, ko je bratski češkoslovaški narod dal polno žrtev na oltar skupne borbe za svobodo, je izginil s sveta ta žalostni začetek nacističnega podjarmljenja evropskih narodov. Zveza Sovjetskih Republik je bila že poprej ponovno izjavila, da z Monakovskim sporazumom nima nobene zve ze in nobenega opravka in da ne priznava nobenih dejaskih posledic tega sporazuma. To isto je bilo samo po sebi razumljivo tudi za Veliko Britaijo in je sedanja uradna manifestacija tega njenega zadržanja samo slovesna potrditev dejanskega stanja. Mi Jugoslovani, ki smo s tako krvavečim srcem doživljali n preživljali takratne bolečine oratskega češkoslovaškega na-•oda, se danes veselimo, da j.e padla ta nemoralna ovira popolne uspostavitve Češko-slova-ske države in popolnoma "svo-oodne odločitve češkoslovaškega naroda o njegovi državni in nacionalni bodočnosti. Veselimo se tega tudi radi las samih, ker vemo da bo sedaj, ko je padlo to brdme z ra-nen bratov Cehoslovakov, Češkoslovaška močnejši in svobodnejši zaveznik in zagovornik tudi vseh naših jugoslovanskih ;eženj in zahtev, kadar se bo lelala nova zemljepisna karta Svrope. Interesi Jugoslovanov in Cehoslovakov v Srednji Evropi so tesno povezani v mnogih ozirih popolnoma enaki. Živa skupnost državnih in narodnih mo- psaa Sklonjen k stezi se je korak za korakom premikal ob njej in izginil v gozdu. In ko se je vrnil, je poročal bojevnikom v jeziku rodu Utah: "Belokožec je bil na robu gozda pred dobro uro. Morebiti še tiči v gozdu. Morebiti jih je še več pri njem pa je šel poizvedovat. Bojevniki < naj ^e skrijejo s konji vred med drevjem! Ovuts avat pojde gledat, kje je belokožec." Ovuts avat pomeni v jeziku Utahov Veliki volk. Veliki i volk je bil res velikan, višji in še bolj plečat ko na primer Old Fi;rehand in gotovo tudi silno močen. Previdno se je splazil v gozd in se vrnil šele črez četrt ure. Nobenega svojih ljudi ni več videl, poskrili so se. Nalahno jim je zažvižgal, peš so prilezli izza* drevja, konje so pustili v gozdu. Pomignil je podpovelj-nikcm, šest jih je pristopilo, posvetovali so se. "Belokožci taborijo pri ska-iah na jasi," jim je razlagal. 'Najbrž so isti, ki so nam ušli včeraj. Pri jedi so in njihovi konji se pasejo na jasi. Šest jih je. Moji bratje naj grejo za menoj blizu do roba jase, tam se naj razdelijo, polovica naj jih gre na desno, polovica na levo. Cbkolili bomo jaso, znamenje vam dam in planili bomo nad nje. Beli psi se bodo tako prestrašili, da niti mislili ne bodo na odpor. Zgrabili jih bomo in odvedli v vas, na kolu bodo umrli. Pet bojevnikov naj ostane pri konjih za stražo. Howgh!" če reče Indijanec howgh — amen, tako bo — je povedal, da je zadeva za njega rešena in da ne odstopi od svojih sklepov. S poglavarjem na čelu so zlezli rdečkarji v gozd, tako tiho, da nobenega šuma ni bilo slišati. Blizu jase so se razdelili in jo obkolili. Lovci niso ničesar opazili. Najedli so se pravkar. Hobble Frank si je obrisal bowieknife ob hlačnico, si ga zataknil za pas in dejal: (Dalje prihodnjič.) Ameriški letalci na vežbah v Fort Bragg, N. C. — Večja letala nosijo poleg moštva tudi strojne pvške in manjše topove, kakor tudi motorna kolesa za posadko. s Prusjaki in katerim so belgij ski rodoljubi napovedali odlo čen bojkot. Na Češkem zaman roti pol kovnik Moravec, ki je vrhovni šef prusjaških sodelavcev, če ško prebivalstvo, naj se vda Prusjakom. Streljanja prebi valstva kot represalije za umor zverinskega Heydricha se na daljujejo. V rudniškem sredi šču Kladno v severni Češki uporabljajo češki rodoljubi gozdove Krivoklad kot središče češke sabotaže. Na Poljskem je nemški pritisk izredno močan. Uporabo poljskega jezika so prepovedali v Gdiniju, kar je svečano proglasil Hitlerjev bandit For-ster. Druga beštija prusjaških krvnikov, generalni guverner, gen. Frank, je mobiliziral vse Nemce od 16. od 60. leta, ki bivajo na Poljskem. Ta mobilizacija je bila proglašena i nemškem listu "Der Wehrbe reitschaftsdienst." Ti ukrepi naj bi pojačali odporno silo nemške gestapo in nemške vojske v obrambi proti poljskim rodoljubom, ki kvarijo železniške proge, minirajo mostove in na vseh-koncih in krajih slabijo nemško udarno silo. Najbolj organizirani in tudi najuspešnejši odpor daje še vedno Jugoslavija. Kakor smo že večkrat poročali je general Draža Mihajlovič zavzel obširne predele zahodne Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Tudi v vzhodni Srbiji in Vojvodini uspešno delujejo čet-niki in partizani. O domoljubnih akcijah Hrvatov poročamo na drugem mestu, ravno tako smo že večkrat informirali naše čitatelje o akcijah na Slovenskem. Ves svetovni tisk priznava danes, da veže gen. Mihajlovič s svojimi četniki 17 laških divizij. Sam "Popolo d'-:talia" priznava, da imajo Ita-ijani največ izgub na ozemlju Jugoslavije. Nemški general 3ader in italijanski Roatta sta sklenila odločno zatreti jugoslovanski odpor, ali vse do danes se jima je komaj posrečilo izvesti obrambo glavnih želez-iških zvez, predvsem proge Beograd-Solun. Pa niti tu nista imela posebne sreče, ker st papadi še vedno ponavljajo. Londonski, tisk poroča nada-je, da so jugoslovanski partizani prišli v stik z bolgarskimi četniki, ki da se borijo uspešno proti režimu kralja Borisa. [Dragoljub Jovanovič, znani srbski književnik, je v vrstah partizanov na bolgarski meji. V albanskih gorah deluje al-anski četnik Abaz Kup, ki je že večkrat prav pošteno pre-mlatil oddelke laške okupatorske armade. Na srbskem ozemlju deluje tudi drugi albanski vodja četnikov Loupi, ki je iz istega kraja doma kakor Skan-derberg. Armada "V" deluje povsod in če bodo uspehi na bojiščih v bližji prihodnjosti na strani zaveznikov, kakor tudi če bodo končno zavezniki odprli v Evropi svojo drugo fronto, je zelo verjetno, da bo nemški polom dosežen že v teku tega leta. Vsi znaki kažejo, da Prusjaki ne bodo preživeli še ene zime. -o- DELO DOBIJO BORING MILL operatorji Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih Large Planer operatorji SLAB-MILLER Bench Assemblers Hooker-on Mezda na uro povrh overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo. Wellman Engineering 7000 Central (240) Delo dobijo ženske, da bi šivale na Singer šivalnih strojih. Ni treba nobenega predznanja, niti ne državljanstva. Visoka mezda, jako iober prostor za delati. Memorial Grass Co. 7400 Stanton Ave. (237) Lepa služba Lahko in dobro službo dobi ženska, da bi delala družbo starejši ženski. Dobi svojo sobo; nobenega kuhanja, nič pranja, samo kako lahko delo. Dobra plača. Zglasite se na 17202 Grovewood Ave. (236) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje sob in toilet; zgorej, spredaj, na 7004 St. Clair Ave. Najem-lina $14 na mesec. Vprašajte v rgovini z železnino, ali pokli-ite L. Kabat,, GArfield 6617 po petih popldne. (237) Najboljši mošt Najboljši mošt iz Geneve, O.. po $25 sod se lahko zdaj dobi. Pripeljemo ga na dom. Naročite ga pri Anton Bašca 1016 E. 61. St. (M. Pollock, lastnik) (Oct. 7, 9, 13) Soba se odda Odda se soba s kuhinjo in letjo. Odda se poštenemu moškemu. Primerno za pečlarje. Vprašajte na 981 Addison Rd. (237) Najstarejše dirkališče v Zed. državah, kil je še vedno v rabi, je v Saratoga, N. Y. Kupim avto Želim kupiti avto, ki pa mora biti v dobrem stanju. Na ceno se ne gleda. Kdor ga hoče prodati, naj pokliče po telefonu Mr. Newton, Madison, O., 666 ter naj vpraša zame, da se pomenimo. Frank Povhe Preša naprodaj Naprodaj je preša za grozdje, pol tone, v dobrem stanju. Pokličite GLenville 3239. (236) Najstrašnejše orožje v sedanji vojni pa pa, je gotovo metalec ognja. Kako deluje -to orožje nam kaže gornja slika. Kamor zadenejo ti'oljni plameni, vse zgori. Spalnici v najem V najem se oddasta dve spalnici za poštene moške; prost vhod. Naslov dobite v uradu tega lista. (236) Sobe v najem V najem se dajo 4 sobe in kopalnica. Vprašajte pri Mrš. Strnad, 1315 E. 53. St. (235) Stanovanje iščem Rad bi dobil stanovanje 4 ali 5 sob z gorkoto ali furnezom ter garažo. Najraje okrog St. Clair in 62. ceste do 82. ceste. Pokličite ENdicott 0399. (236) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, za eno družino; klet pod vso hišo. Hiša se nahaja na 1518 E. 43. jst_(235) Kupujmo obrambne obveznice in znamke! či obeh bratskih narodov v bodoči Evropi mora biti eden izmed osnovnih kamenov povojne Srednje Evrope, da bo njena zgradba trdna in trajna. Uničenje Muenchenskega sporazuma pa naj bo zatiranim narodom in posebej pa Jugoslovanom nov dokaz, da bodo združne sile zaveznikov uničile in razrušile vso zgradbo Hitlerjevega nasilja po Evropi in da gredo isti usodi nasproti vse nasilne odredbe in naredbe, ki so jih okupatorji po naši zemlji in nad našim narodom uveljavili. Vsi uničevalci naše narodne svobode in državne neodvisnosti bodo pokončani, vsi zločinci nad našimi življenji kaznovani in vsi zločini maščevani. Ko gledamo danes raztrgani, s češkoslovaško krvjo napojeni Muenchenski papir, nam pri vsej bolečini, ki trga srce ob poročilih o trpljenju našega naroda v domovini, vstaja pred očmi vesela slika novega svobodnega življenja vsega slovenskega naroda, vstajenje Jugoslavije. Armada "V" napada V vsej Evropi od Norveške pa do Sredozemskih obal se kre-pi-odpor proti sovražniku in armade "V" prehajajo tudi že v napad. Podzemeljski podvigi domoljubnih Norvežanov so našli podporo tudi že med sosednimi Švedi. Tako je 2,000 švedskih žena poslalo norveškim ženam poslanico navdušenja in poguma za delo, ki ga izvršujejo proti okupatorjem hrabri Norvežani. V Stockholmu so ustanovili poseben odbor za pomoč norveškim rodoljubom. V Belgiji je morala prebivalstva odlična. Manifestacije za zaveznike so posebno pogoste po kinematografih. Hiše izdajalcev označujejo s kljukastimi križi, pod katerimi so napisi "maščevanje." Ravno tako so vidno ožigosane "hiše trgovcev in gostilničarjev, ki sodelujejo je še poglobilo njeno sovražno razpoloženje napram možu. Po zaslugi tajnega, toda močnega vpliva nemške stranke v "najvišjih krogih," so zadevo o tajni zalogi orožja v Dembovki potlačili. XII. Milica se je vrnila v Krenico v mračnem nastroju duha. Tu ji je bilo vse zoprno, pa tudi ozračje je bilo takoj spočetka vznemirljivo zanjo. V družbi so jo hladno sprejeli ter jo neopazno žalili s pomilovanjem nesrečnega Ludol-fa, ki je postal popolen bebec in ki so ga ravnokar privedli v Karolinenhof. Usodo nesrečnega "genialnega" mladeniča, ki je postal žrtev zavratne in nevarne igre, so obžalovali s hinavskimi vzdihi, a materi in sestri, — ki sta z angelsko ljubeznijo stregli bolnika,— so izražali najglobokejše sožalje. On Battle Front and Home Fr^ so jih prinesli s seboj iz Nemčije. Z rastočo nevoljo je grof zasledoval korenite ženine ukrepe proti svojim rojakom. Dokler je žena zamenjevala v hiši nemške posle z ruskimi, se je grof omejeval samo na posmehljive opazke in dovtipe; ko pa je žena začela odslavljati Nemce tudi na posestvu in ko je nameravala odsloviti tudi vse inozemske delavce, ni grof več vzdržal in začel se je resno upirati ženinemu početju. — Ne morem več molčati na to, kar počenjaš. Pozabljaš, da si postala nemška podanica, ko si me vzela za moža, zato nimaš pravice tako odkrito nastopiti proti koristim svoje nove domovine in svojih novih rojakov, — je pripomnil z nevoljnim glasom. — Priklici si v spomin, kako i so mene sprejeli in kako so z| menoj ravnali v tej novi domovini, — poudarila je zadnje besede, — prikliči si v spomin vso lažnivost in škodoželjnost, s katero so name tam navalili, in žalitve, ki sem ijh morala tam požreti, tedaj boš pač razumel, s kakšnimi občutki me je vse to prepojilo. Sicer pa se jaz v Krenici popolnoma izogibljem vsega, kar bi utegnil smatrati kot vmešavanje v tvoje zadeve ali za sovražnost proti Nemčiji ; i tukaj, v svoji hiši, pa si pridr-, žim pravo, jemati v službo ljudi, ki so meni po godu, in nisem i zato nikomur dolžna dajati od-j govora. — Nikakor se ne upiram te-j mu, da obsipuješ svoje kmete z vsemi blagri; toda kot nemška podanica in žena pruskega! častnika ne smeš preganjati' Nemcev in jih v takem številu, brez izbire, odslavljati samo zaradi njih narodnosti. Tvoje ravnanje utegne imeti zame najhujše posledice: kot tvoj, mož sem jaz odgovoren za tvo^ ja dejanja, pri nas pa se ne( šalijo z onimi, ki škodujejo koristim domoyinp. Miličino obličje je zalila rdečica in oči so ji jezno zabliska-le. — Ali smo zarest ako nizko padli, da smo celo tu v Rusiji pod varuštvom vaše vlade? Toda izjavljam ti, da doma v Vse-svjatskem ne priznavam obveznosti nemške podanice, kakor tudi nikomur ne priznavam oblasti in prava vmešavati se v HE GIVES H*« 10 opg! YOUAeeAS**. - ONLVjV* kazati take sovražnosti napram njim. Ostri pastorjev nastop je zadel Berenklava v živo, zato mu je tudi ostro odgovoril in ločila sta se v napetih odnošajih. Zvečer, po čaju, ko sta bila zakonca sama, ji je grof povedal, kar je videl na svojem iz-prehodu. — Položaj teh revežev, ki so ostali brez streh in skoraj brez slehernega imetka, je strašen, — je zaključil opis slike po-groma. — Ker so vsi delavci v tvojih tvornicah, tedaj bi jim morala pomagati in jim popraviti bivališča. Pa tudi kolonistom, ki so utrpeli škodo po tvojih ljudeh, bi morala pomagati; del kmetov je bil iz tvojih posestev. Dovolj si premožna, da moreš to napraviti, ne glede na to, da napraviš s tem dobro in pravično delo, kar bi pomirjevalno vplivalo na okolico. Milica je vzkipela in odločno odmajala z glavo. — Ne pade mi v glavo, da bi kaj dala, kolonistom in zdi se mi smešno plačati Merderfeldu škodo, ki si j oje povzročil s svojim oderuštvom. Sicer pa umiri se: za Nemce najde vlada vselej dovolj denarja, da jih nagradi za pretrpelo škodo. Iz verodostojne strani sem zvedela, da je gubernator poslal v Šarlotental deset tisoč, državnega denarja seveda, za nemške delavce pa se že obirajo darovi. Videl boš, da bo ta punt zanje še dobičkanosen. Grof je neodobravajoče zmajal z glavo. — Ti"si slepa v svojem sovraštvu! Libermanova smrt in Krauzejeve rane se ti zde do-bičkanostna stvar? — Krauze je prejel zasluženo kazen. Heringova zopetna namestitev je bilo podlo izzivanje ljudstva, tem več, ker sem mu jaz strogo prepovedala sprejeti ga v službo. Liberma-novo smrt si ti sam maščeval, ker si ubil njegovega morilca. Ti si postal njegov sodnik, ne da bi raziskal, kakšne muke, preganjanja in izasramovanja so pognali tega človeka do tega nečloveškega čina. Kdo pa bo skrbel za družine dveh sto aretiranih in zaprtih ljudi? Seveda so to Rusi, zato morejo po mnenju naše uprave umreti za gladom; no, jaz sem tako nazadnjaška ženska, da se zanimam baš za te nesrečneže, ki nimajo nobene podpore. Zato bom žrtvovala tudi deset tisoč, toda samo za uboge otroke in žene in sploh poskrbim za to, da dobe tu kos kruha naši. Pogovor se je končal tako, da je ostal vsak na svojem stališču v tej zadevi. Od tedaj je vladalo v Vsesv-jatskem težko ozračje, ker Milica je vkljub odkriti moževi ne-volji trdovratno in brezobzirno izvajala "čiščenje" Vsesvjat-skega. Vsa Libermanova in Milerje-va rodbina je bila odslovljena. Osvald z ženo, Greta in Moric so sklenili, da se vrnejo v domovino, frau Mina se je nameravala preseliti s sinom kam drugam, a ostali izgnanci so sklenili poiskati si drugje primerne službe. Končno se je vsa družba pobrala, zatajujoč v sebi jezo, ker so morali zapustiti svoja "gor-ka mesteca," katerim so se tako privadili; "gospod" Fric pa je šel v svoji jezi tako daleč, da je izrekel grožnje, o čemer je Dunja obvestila zvečer gro-fnci. Vkljub zadnjemu pogro-mu je šlo iz Vsesvjatskega več velikih vozov, polnih blaga "izgnancev," kar je jasno dokazovalo, kako so zrastle in se razmnožile na mastni ruski zemlji njih majhne culice, ki Ko se je vrnil domov, je dobil pri Milici Derevnina. Ime! je prevezano roko in bil je videti utrujen. — Poglej! Zato ga ni bilo pri pogrebu; mi smo pa mislili, da je odšel v mesto, — je rekla Milica vstopivšemu možu. — Vi ste ranjeni? Kje in kako? — se je začudil grof. — Na dan punta, ko sem šel od vas, sem se podal v kolonijo, kjer se je nadaljeval pogrom. Hotel sem pomiriti kmete, toda neki kolonist je streljal name in me zadel v roko ter se potem izgovarjal, da me je smatral za poglavarja puntar-jev. — Derevnin je zmigal z rameni.— Na srečo ni rana nevarna in sem mogel vkljub temu v mesto, — a zdaj se morava z Milico Jurjevno pogovoriti, kaj nam je početi. Po odhodu Dmitri j a Pavlo-viča je grof zaničljivo pripomnil : ' i— Spoštovani Derevnin je žel samo sad svojega "rodolju-bja." Izgnal je iz Turoya vse inozemce in ti so kajpak domnevali, da hujska proti njim kmete. — O, ti bi drugače sodil, če bi recimo kakšen Poljak streljal na tvojega novega gozdarja, ker jih tako pritiska, — je odgovorila posmehljivo Milica. — Sicer pa ste se tako privadili naši ponižnosti, da smatrate za zločin vsak odpor proti tev-tonskemu pritisku. Toda pozabljate, da ima vsako potrpljenje svoje meje. Naslednjega dne sta se javila Milici Osvald Miler in Fric Liberman, da ji pojasnita položaj ; Miler je začel s tem, da bi šlo mesto umrlega Liberman a njegovemu sinu Moricu kot nagrada za škodo, žalost in sorod-nikovo smrt. Po mnenju dobrega Osvalda je bila grofica dolžna se na ta način oddolžiti spominu svojega zvestega oskrbnika. Milica ju je poslušala, ne da bi ju prekinila, nato je odločno izjavila, da namerava združiti upravo obeh posestev v Derev-ninovih rokah in da hoče razen tega izvršiti korenite izpremem-be na posestvu, zato odpoveduje službo tudi Milerju, njegovi ženi Malvini, njih nečakinji in še nekaterim Nemcem, ki so bili v službi v Vsesvjatskem. Ta izjava je potrla nemška odposlanca, ki sta odšla, in vesela vest o skorajšnjem izgonu pijavk se je naglo raznesla na pristavi. Dan je prešel v mučnem razpoloženju. Grof je bil nervozen in slabe volje, ker pred obedom ga je bil posetil pastor, in Častiti služabnik cerkve mu je precej brezobzirno očital, da ne zna izrabiti oblasti moža in preprečiti preganjanja Nemcev, katere je grofica strašno pritisnila, pozabljajoč, da je nemška podanica in bi zato ne smela 50 MILLION INCOME EARNERS WANTED, TO POT AT LEAST 10 Vo OF EARNINGS W WAR BONDS, .viCTwrv -Cewitm. Columbia KQhiol m Gornja slika nam predstavlja reševanje ponesrečenih mornarjev z matične ladje "U. S. S. Yorktoivn," ki je bila poškodovana od japonskih bomb pri Midiuay otokih v juniju, ki se je končno po ponovnem torpediranju od strani Japoncev tudi potopila. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna irabila po jako zmerni ceni. Prl" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! iz Dr. Kernovega OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca ANGLEŠK0-S10VENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE RE A DEB" A kateremu je znižana cena d* O0\) in stane samo: ^ ** Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. V. J. KRIŽANO VSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Ali iščete delo? upravljanje svojih posestev. Pustiva pogovor, ker itak nič ne dosežeš, zakaj svojih sklepov ne izpremenim. Berenklau se je jezil, pa ni več silil vanjo. Toda črez dva dni ji je sporočil, da ga očetovo pismo poživlja domov zaradi važnih zadev. Zato je velel Milici, naj se podviza s prtljago, ker zvečer naslednjega dne odpotujeta. Skušala je ugovarjati ter mu predlagala, naj gre sam in jo pusti tu za dva ali tri tedne; toda grof ji je hladno ogovoril, da se ni zato oženil, da bo vedno živel kot samec, in zato je ne pusti nikjer same. Kakor je bilo Milici neprijetno odpotovati, vendar se je morala ukloniti. Za časa njih dvodnevnega bivanja v Petrogradu je Milica zvedela, da je bilo grofovo posredovanje v prilog Rang-valdovih uspešno. To dejstvo V. S. TnasiaxTXt*. ----. J'l-j Na gornji sliki vidimo japonsko podmornic°> jt delana za samo dva moža posadke. Ta japons ' niča je bila zajeta pri napadu na Pearl Harl^^S Naročite se na dnevnik "Ameriška | ŽENINI IN NEVEST^ UČITE SE ANGLEŠČINE Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDfVJ 6113 St. Clair Ave. Clevel»^f