ToStnina plačana v gotovina	Posamezna Itev. Din I«—
Štev. 12.	V Ljubljani, dne 22. marca 1928.	Leto XI.
Upravniitvo „0onovi»«" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredniitv« „Domovin«", Knaflova ulica 5/11, telefon 72
Izhaja vsak ietrtek
flarafnlaa t> ta»mttf»: četrtletna fM Dli, padeta« II Mi, cel »let«. M Dla; u taoiemsue: četrtletna It Dla, polletna 14 Dli. eeloleta. M M«. — Rataa paitac braallalce. podražalct • Ljakljaal. it 10 Tli.
Desettisočglava množica na shodu KDK na
ljubljanskem Taboru
Zborovale! iz vse Slovenije in iz vseh slojev — Kmetsko - demokratska koalicija bo morala zmagati v borbi proti nazadnjaštvu in neenakopravnosti — Tudi v naši državi
morata zavladati pravica in poštenost
Minulo nedeljo je Ljubljana nudila vse bolj | skih revirjev: iz Zagorja so prišli z narodno za-živahno sliko kakor navadno ob nedeljah. Okoli stavo, ki jo je nosil kmetski fant Fink. Na njej je 7. ure zjutraj prihajajo v Ljubljano vlaki z vseh bil z velikimi črkami vtkan napis: »Živela KDK» smeri: iz Kamnika, Celja, Novega mesta, Jesenic,
Rakeka in drugod. Dočim je drugače na kolo-
V veliki dvorani
dvoru kljub velikemu prometu vse nekam mirno, je vladala gneča kakor doslej še nikoli. Napol-
je vladalo v nedeljo že zgodaj zjutraj nenavadno pestro vrvenje. Vlaki so bili bolj polni kakor druge dni, med potniki izredno veliko število mo-Bkih, skoro vsi brez prtljage: udeleženci manife-stacijskega zborovanja. Že s kamničanom, ki pri-vozi par minut po sedmih, so prispeli udeleženci in nato z vsakim vlakom, največ pa z gorenjcem. Deloma so odhajali kar v mesto, deloma pa so
nile so se tudi vse stranske dvorane, spodnje in gornje, in na balkonih so se posamezniki, stoječi na stolih, prav opasno sklanjali preko prednikov, da bi bolje videli in slišali.
Oder ni bil okrašen, a je tudi brez okraskov nudil zanimivo sliko. Poleg voditeljev in poslancev KDK in poleg novinarjev, ki so okupirali dve dolgi mizi ob levi in desni strani govorniškega
počakali na kolodvoru, da se udeleže sprejema' pultaf so se na njem zbrali oblastni poslanci KDK obeh voditeljev Kmetsko - demokratske koalicije iz Slovenije, številni odlični predstavniki organl-Stepana Radiča in Svetozara Pribičeviča in ostalih poslancev.
( Bilo je nekoliko po osmih in nekdo na peronu
je vzkliknil: »Beograjčan prihajala Množica je ,n , d xj mdnredsednik SDS bila kar elektrizirana. Ko je pridrvel vlak na ko- P°slevodečl Podpredsednik bUb
lodvor, ga je zajel cel val.
Poslanci so se nahajali v zadnjih treh vagonih. Prvi je izstopil ljubljanski poslanec dr. Albert Kramer. Jedva se je pojavil na vratih že so za- ,, Za skromne slovenske razmere naravnost ve-doneli viharni vzkliki: »Živel dr. Kramer! Živela Iranska udeležba je spremenila naš protestni Kmetsko-demokratska koalicija!* Val navdušenja s]}od v pravi ljudski tabor. Kadar se je naš narod se je stopnjeval, ko sta takoj nato izstopila oba obiral nf ^^ ie vedno pomenita, da_CTe_za .voditelja KDK Stepan Radič in Svetozar Pribi-
zacij obeh koaliranih strank in zastopstvo napredne Ljubljane z županom dr. Pucem na čelu.
Mogočni zbor v dvorani je otvoril točna ob
g. Adolf Ribnikar
nagovorom, v katerem je izjavil:
čevič!
Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je stopil k gg. Radiču in Pribičeviču ljubljanski župan dr. Puc in je obema čvrsto stisnil desnico, takoj nato pa ju je toplo pozdravil v imenu načelstva SDS direktor Jug. v imenu SKS pa dr. Marušič, na kar je viharno aklamiran povzel besedo Stepan Radič.
Tudi s kasnejšimi vlaki so prihajali številni udeleženci na shod KDK, zlasti mnogo jih je prispelo z mariborskim vlakom. S tem vlakom je prišlo tudi okoli 200 Zagrebčanov, večinoma omladincev.
Že pred 9. uro dopoldne so pričeli ljudje prihajati v veliko dvorano na Taboru. Pred glavnim portalom je postajalo živo kakor v čebelnjaku; skupina za skupino je prihajala in to iz prav vseh krajev Slovenije. Zborovalci so prihiteli na velik shod KDK celo iz oddaljene Bele krajine in Prekmurja. Zelo mnogo jih je bilo iz Gorenjske
velike stvari. Z radostjo in vdanostjo smo stopili v novo državo in menda ni bilo nikogar, ki bi se mu ne zarosilo oko, ko so padli stoletni okovi. Vsi mi smo imeli pred očmi ideal, do bodi naša država vzor, mogočna in napredna, narod njen pa srečen in zadovoljen. Minula so leta, a namesto da bi bili šli naprej, smo šli nazaj! Namesto da bi bili ljudje zadovoljni, vidimo povsod splošno nezadovoljstvo, veliko razočaranje.
Nato je v imenu sklicateljev in po naročilu KDK otvoril zbor ter pozdravil številne naše poslance, ki so prisr>eli v Ljubljano pod vodstvom svojih prvoboriteljev gg. Stepana Radiča in Svetozara Pribičeviča. Borci so to za pravico, za poštenje in za svobodo! Prišli so v Ljubljano, da vidijo, da se tudi Ljubljana in Slovenija pridružuje njhovi pravični akciji. Prišli so v Ljubljano, da čujejo na lastna ušesa, da kličeta tudi Ljubljana in Slovenija na ves glas, da sta siti hegemoni-stičnega režima, ki hoče samo izkoriščati in živeti na stroške drugih. Prišli so v Ljubljano, da
_	, vidijo našo neupogljivo voljo v borbi za svobodo,
in Štajerske, toda tudi Dolenjci in Notranje! niso enakopravnost in pravičnost. Prišli so, da vidijo, zaostali. Iz ljubljanske okolice, zlasti iz Škofljice, da se nikogar ne bojimo, niti blagoslovljenega Lavrce, Vevč in Posavja, a tudi iz Litije so se pendreka dr. Korošca! Zbor bi moral po progra-
mu otvorit predsednik naše organizacije gospod
pripeljali na velikih, deloma lepo okrašenih vozo vih. Največjo pozornost so vzbujali Litijčani, ki so imeli s seboj tamburaški zbor.
Med skupinami iz podeželskih krajev so se odlikovali zlasti Blejčani, oblečeni v slikovite narodne noše. Številne so bile skupine iz industrij-
dr. Gregor Žerjav (zborovalci viharno kličejo drju. Žerjavu), ki pa me je naprosil, da ga oprostim, ker je nujno v Beogradu zadržan zaradi finančnega odbora. On vam pošilja iskrene pozdrave! (Živio Žerjav!) Da preidemo n^ dnevni red.
predlagam za predsednika današnjemu zboru na«* čelnika SKS g. Pipana.
Predsednik g. Pipan:
Zahvaljujem je vam za zaupanje in si štejem v dolžnost, da v vašem imenu pozdravim v naši sredi naša prvoboritelja gg. Stepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča. Čast mi je, s tega mesta pozdraviti vse ostale poslance, ki so prispeli na današnji shod iz vseh krajev naše države. Po« zdravljam končno vas, ki ste prispeli iz vseh krajev Slovenije in vas prosim, da zborujemo minul in dostojno, tako da bo to zborovanje v ponos našemu zrelemu slovenskemu narodu. Besedo podajam ljubljanskemu poslancu g. drju. Kramerju»
Poslanec dr. Kramer:
«Dragi prijatelji! Dovolite mi, da vam predstavim svoje tovariše, ki so spremili naša dva predsednika v Ljubljano, da vam pokažejo solidarnost vsega našega naroda, ki ga KDK zastopa s težnjami naše ožje slovenske domovine. Iz vseh krajev naše države, kjer ima naša koalicija korenine v narodu, so prihiteli poslanci te koalicije^ da danes pred vami posvedočijo trdno voljo našo velike parlamentarne organizacije izsvojevatl zmago programu, ki ga koalicija zastopa.
Pozdrav mesta Ljubljane.
Predsednik g. Pipan je podal nato besedo županu drju. Dinko Pucu, ki je izvajal: Čast mi je« pozdraviti zbor v imenu napredne Ljubljane. Pozdrav velja zlasti vam, bratje Hrvati in Srbi, ki ste prišli od daleč, da tudi danes na zunaj manifestirate edinstvo našega naroda. V prvi vrsti pa velja pozdrav vama, Svetozarju Pribičeviču in Stepanu Radiču! Pozdravljam vaju ne kot predsednika strank, temveč kot voditelja koalicije, ki si je nadela nalogo, zboljšati razmere vi naši državi. V desetih letih smo doživeli marsi-kako razočaranje in naš narod je zgubil vero vi upravo, v skupščino, v politične stranke, da, izgubil bi bil pogum, ako mu ne bi bila ostala vera v krono in vojsko (živio kralj, živela vojska!)* Naloga KDK je, da vrne našemu narodu vero vi demokracijo in vero v parlament ter mu pribori pošteno upravo ter izvojuje povsod spoštovanja poštenje in pravice. (Viharno pritrjevanje.) Z nami gre lahko vsak, kdor tako misli. Izvzet je samo tisti, ki ne živi od poštenega dela, temveč na račun naroda.
Nato so podali kratke pozdravne nagovore poslanci iz raznih krajev države. Med drugimi sol: zelo navdušeno pozdravljali govor poslanca katar' liškega duhovnika Matice.
PosL Ivan Pucelj
je, živahno pozdravljen, izvajal: «Prihajamtf\ naravnost iz Beograda, ali prvič ne posa-J
bi dobile generalni absolutorij vse tatvine in lopovščine od leta 1918. dalje. To je člen 55. Zato bo razprava o finančnem zakonu zelo ostra in lahko rodi nedosledne posledice, pri čemer ni izključeno, da zapustimo skupščino in Beograd.
So pa še druge stvari. Na primer vprašanje prehrane. To je tak škandal, da je težko najti v politični zgodovini sveta nekaj podobnega.
Tudi ena tretjina Slovenije trpi pomankanje
in nima tega, kar ji je treba. Slovenija plačuje največje davke. Vi ste preveč pošteni in plačate vse, kar zahtevajo. To je sicer lepa čednost, toda danes je to velika neumnost. Od tega ne dobite1 ničesar nazaj. In tej Sloveniji, ki tako redno plačuje svoje davke, je dala klero-radikalska vlada najprvo samo en milijon in šele na naš pritisk je to podporo malo povišala. Cela Slovenija je dobila z enim milijonom prebivalcev manj kakor kruševska oblast za 120.00,0 prebivalcev! Mi smo stavili nov predlog, ki ga je vlada sprejela.
V časopisju čitate vsak dan o velikem inozemskem Dosoiilu, o nettunskih .	konvencijah.
To je dvoje križev, s katerimi hočejo cincarji navaliti na nas. Pomislite, za posojilo so zastavili vse naše monopolske dohodke, ki znašajo okrog dve milijardi, vse kosmate dohodke naših železnic, kar znaša tri milijarde, vse carine in ves davek na poslovni promet, kar znaša skupno okrog šest milijard, to je nad polovico našega državnega proračuna. To so garancije, ki jih je ponudil finančni minister dr. Markovič.
Veliki državnik Mellon, ki je danes v Ameriki finančni minister in je ogledal našo gospodarsko statistiko, ki mu jo je oredložil vaš vrli Slovenec Matijašič. se je čudil neizmernemu bogastvu naše države in si ne+ftadarkoli, ali jeseni ali na pomlad, da pri teh
volitvah izvojujemo večino, s katero bomo ustvarili napredno, pošteno vlado KDK.
Vi Slovenci se ne navdušujete zlepa, zato je vaše današnje navdušenje posebno pomembno.
Midva s prijateljem Pribičevlčem se nikdar ne razideva. se nočeva raziti ?ato. ker
more predstavljati, kako more imeti tako bogata zemlja tako slabo gospodarstvo. Mi bi kmalu imeli mnogo prijateljev, če bi imeli urejene samouprave in izvedeno ravnoprav-nost.
A še hujši škandali se gode. Pri novem inozemskem posojilu je dogovorjena 3odstot-
na provizija. Jaz sem se o tem na lastne oči prepričal. Pri 13 milijardah znaša ta provizija 390 milijonov. Sedaj razumete, zakaj Vukice-vič ne gre in zakaj se noče umakniti Markovič. Hočejo, da gremo mi v njihovo vlado in da glasujemo za to svinjarijo. Mi takega oo-sojila ne bomo podpirali, marveč bomo storili vse, da preprečimo ali pa gremo iz skupščine.
Tu so še	i
nettunske pogodbe.
Iz Ženeve sem dobil obvestilo, da je predsednik italijanske delegacije g. Scialoia sporočil zunanjemu ministru dr. Marinkoviču, da mora iti Radič v vlado, kadar se bo razpravljalo o konvencijah. Če pa ne gre v vlado, mora glasovati za konvencije, tudi če je v opoziciji.. Toda Mussolini še ni tak gospod, da.bi gospo-* daril KDK. Mi vemo. kar država potrebuje, mi vodimo o tem račun, kaj je narodu potrebno, a Vukičevič ni država in cincarji niso narOd. Potrebno je. da mi sklenemo posojilo radi gospodarske krize, da ga sklenemo radi naše narodne obrambe in v tom.pogledu stoji ves naš narod na istem stališču.
Država je narod, predstavite!} države je: kralj, med narodom in kraljem pa obstoja v ustavnih monarhijah sodelovanji v parlamentu. To pomeni
parlamentarni režim.
na katerem sloni vse. Narod svobodno voli svoje zastopnike.
Mi smo sklenili in se trdno odločili pri polni zavesti in spoznavanju svoje odgovornosti in svojih dolžnosti, da v vlado g. Vuki-čeviča ne gremo v nobenem primeru. Mi srno končnoveljavno sklenili in smo odločeni, da ne gremo v nobeno vlado, ki ne pomeni temeljite spremembe sedanjega načina vladanja. Naš sklep se glasi, da ostanemo v opoziciji, če ne dobimo jamstev za izvedbo našega programa, do rrihodniih volitev, najsi bodo
mezno, nego združeni in složni. Nismo združeni in složni samo zastopniki Slovenske kmetske stranke in slovenske Samostojne demokratske stranke, temveč prihajamo prvič složni in povezani v močno fronto Kmečko-demokratske koalicije. To je prvi korak k lepši bodočnosti! Prihajamo v Ljubljano v trenutku, ko so v Beogradu najbolj vroča tla, ko vodimo najostrejšo bor^n za dva prva pogoja v vsakem sožitju in napredku, borbo za poštenje in ravnopravnost. Iz te vroče borbe prihajamo med Vas zato, ker nam je treba Vašega pritrdila, da smo na pravi poti. da bomo lahko nadaljevali hudo borbo, ki nas čaka in ki mora privesti k zmagi. Število vas, ki nas poslušate, je ogromno: Od zunaj, čujte. prihaja odmev dnne tisoč-glave množice, ki zboruje na prostem, ker ni mogla v dvorano. '
j Govor Stepana Radiča
1 Ponovno pozdravljen z burnimi ovacijami |e govoril Stepan Radič. Uvodoma je duhovito pokazal, kako se je slovenski narod s pomočjo svoje duhovne kulture usposobil, da postane državni narod. Vzdržal je med dvema mlinskima kamnoma, Italijani in NemCf, za kar se ima zahvaliti svojim Vodnikom, Prešernom, Jurčičem, Gregorčičem. A vse slovenske velike može je klerikalizem preganjal. Gregorčiča so gonili kakor zver. Kako znajo klerikalci preganjati, to veste, hujši so Od peklenščka!
Prehajajoč na aktualna politična vprašanja, nadaljuje govornik: Videli boste in sli-iall, da je v finančnem zakonu nekaj paragrafov, kakršnih ni najti na vsem svetu. V tem finančnem zakonu je med drugim tudi paragraf, naj se vse, kar se je od leta 1918. pa do danes porabilo brez kontrole in potrdila, tudi vse, kar se je pokradlo, kratkomalo odpiše in likvidira. Zakaj? Pred par meseci smo prejeli edini obračun za leto 1924./1925. o katerem pa je glavna kontrola ugotovila. Ha ministri niso obračunali 2.112,000 000 Din. Takega zaključnega računa ne moremo vzeti niti v razpravo, kaj šele. da bi ga odobrili. Da bi jih ne mogli več kontrolirati, je vlada stavila v finančni zakon ta člen, s katerim
JSoteščan:
V vrtincih usode
(Povest nesrečne žene.)
(Dalje.)
Nenadoma se je pojavilo v njeni bližini frahlo šepetanje. «Kaj na ponarejene listine?® Je začula hlastno vprašanje.
•Izmaknil sem jih ji v hipu, kCse je spodmaknila ob kamnu in omedlela«, je odgovoril glas, ki je izdajal moško osebo. «Moje poročilo bi se glasilo na kratko: Jutri bodo iz potoka potegnili mrliča in časopisi bodo pisali. da si je vzela življenje. Navajali bodo njen osebni opis ... Ali je imela kako posebno taamenje?®
«Ne vem®, je čula odgovor, po katerem Je spoznala svojega soproga.
•Skrbi me, ako je bilo zaznamovano perilo, v katero je bila oblečena®, je premišljal neznanec.
Ležiščan je nekaj časa molčal, kar ie iz-Hajalo njegovo bojazen. Naposled je vztre-petal in zaklical: «Saj res, perilo! Hudirja, če je bilo zaznamovano!®
•Graščinski grb .ie nevarna označba v takem primeru. Boljše bi bilo. ako ne naj-Idejo takega znamenja na njeni obleki»
•Zakaj nisi počakal izida?® je skrbelo graščaka.®
•Kako. če sem pa bežal v tujino, kakor se spodobi po takem dejanju. Tukaj sem v za-v^iu®
»Jr?m si pa skril otroka?*
•Hm, otroka? Precej si zahteval.® «Kot najvažnejšo nalogo sem ti poveril izsleditev otroka, zatem sem ti šele naročil odstranitev Leonore.®
•Rekla je, da rajši umrje, kakor pa izda otrokovo bivališče. Zato sem jo vrgel v jarek, prav v vrtinec pred votlino.®
•Upam, da je sklenila življenje. Ali ni bilo blizu kake žive priče?®
•Nikogar nisem videl in slišal.® •Izborno. Torej sem rešen more, ki mi je kot svinec ležala na prsih.®
Do mozga so pretresle Narciso te besede. S kakšnim zadovoljstvom je govoril njen mož o naiostudnejšem zločinu, o umoru svoje zavržene žene. Prevzeta od gnusa si je zakrila lice in poslušala njun nadaljnji razgovor.
•Otroka se ti ni treba bati. nikoli ne bo izvohal skrivnosti svojega rojstva®, ga je prepričeval neznanec. «Kdor ga je sprejel v oskrbo, ga bo oddal v sirotišnico, ker ga brezplačno ne bo hotel rediti. Tam ga bodo kot siroto izučili kakega rokodelstva, ali pa se ga bo usmilil kdo. ki je brez otrok ter ga vzel za rejenca. Nadel mu bo svoje ime ter mu zapustil premoženje r ako pa bo fant zašel med svetom na kriva pota. bo tem prej izginil v valovih pogube.®
«Meni je prav®, se je Lambert oddahnil «Modro znaš presojati, sam vrag bi bil s teboj zadovoljen.®
•Hvala za laskavo priznanje, za plačilo ti bom vedno na uslugo.®
Prav. da si me spomnil, zdaj ie priložnost za kupčiio. Tukaj sva ra samem, nihče naiu ne posluša. Denar za listine imam pri sebi,
čim mi jih izročiš, ti odštejem dva tisoč tolarjev. Hitro si jih zaslužil, ali si zadovoljen?® •Nič ti ne oporekam.® •Ampak samo za prave listine, za tiste, v katerih je Leonora označena kot grašča-kinja in moja soproga s svojim prvorojencem.®
•Seveda, tako sva se dogovorila.® •Imenitno!® se je Lambert vzradostil. «Sam vrag te je navdihnil, da si jo omamil, ji izmaknil prave in podtrknil ponarejene listine, tako da je zameno opazila šele r>a Ležišju pred poroko, ko je deželni sodnik zahteval dokaze.®
«Priložnosti ne smemo nikoli zamuditi in pa spretno se moramo zasukati, kadar ra^ meravamo kaj doseči ®
•Lisjak, da mu ni enakega! Izvrstno si opravil!»
•Parno sem rašel ter jo skrivoma opazoval Morala je biti utnnena. zakaj venomer se ji je zehalo, dokler končno ni zadremala. Tedaj sem jo omamil z usoavalnim plinom, nevedoč je vdihovala strun iz škatlice, ki sem ji jo nastavil. Ko je omedlela, sem ji zamenjal listine.®
• Ali te ni poznala v mrnku ra oogorišču?® Prnetno rožljanie kovine in šumenie r>a-niria je nričalo, da s*a sk!er<la zločinsko kupčiio. Narcisa je prisluškovala.
«Dal si mi le non^rpiene listine®, je ču!a graščakovo opazko. «Kje so pravi papirji ?»
«Teh ti ne izročim®, ga je tujec zavrnil. «0 tem se mi še sanjalo ni »
«Izdajalec!» se je Lambert hipoma raz-Uutil.
naju veže veliko moralno delo. Mi moramo rešiti državo, a še posebej Slovenijo. Ako sva midva s Pribičevičem složna, potem ste tudi Slovenci varni.
Ne bomo tdnehali vse dotlej, dokler s svojo lastno večino ne ustvarimo vlade, kakršno naš narod potrebuje in zasluži. Živeli bratje Slovenci!*
Nad pet minut trajajoče viharno pritrjevanje je sledilo Radičevim besedam. Dvorana je odmevala od gromkega vzklikanja obema voditeljema in poslancem KDIC
Ko je nato predsednik Pipan podelil besedo Svetozarju Pribičeviču. ie množica v dvorani izbruhnila v vihar novega navdušenja. Z galerij je padalo cvetje. Tudi Pribičevičev govor je bil; bil stalno prekinjan od burnega odobravanja.
Govor Svetozarja Pribičeviča
«Dragi bratje Slovenci in sestre Slovenke! Pred letom dni od Vas gotovo ni nihče mislil na to. da bi mogla iti s Stepanom Radičem skupaj, najmanj pa so si kaj takega mislili i slovenski klerikalci, in na to tudi niso mislili oni, ki danes vladajo v Beogradu.
Našli smo se skupaj, ker je to zahtevala potreba našega naroda.
Politika ni mrtva stvar, ona živi in se vedno razvija. Uvideli smo. da ideje, za katere smo doslej borili sa.ni, ne morejo zmagati drugače, kakor da gremo skupaj. KDK ne predstavlja kake prečanske fronte.
Prečanska fronta ni bila ustvarjena od KDK.
Mi smo šli tako daleč, da smo demokratski stranki in demokratskemu klubu predlagali ustanovitev skupnega kluba. Mi, večina, smo nudili manjšini vodstvo naše državne politike. Večina prečanov je ponujala Srbi-jancem,»da naj vodijo demokratsko politiko v naši državi. Ne da se izbrisati iz zgodovine, da prečanske fronte nismo hoteli mi nego današnje srbijanske stranke.
Mi srno KDK ustanovili zato, da uveljavimo načela enakosti
v naši državi, sigurni v tem, da ta država, ako ostane v veljavi načelo nadvladja, ne more živeti. Mi preko Save in Dunava smo bili sigurni, da Srbija sama zase, in čeprav še tako slavna, ne bi bila tista sila v Evropi brez kulturnih prečanskih krajev, kakor je danes Jugoslavija. Samo z nami skuoaj je postala naša država sila, ki jo vpoštevajo druge večje sile.
Ne pravi ustava, iz katerih strank se mora ustvariti večina, in kateri ljudje se morajo imenovati za ministre, ampak zdrava pamet in državne koristi narekujejo, da
naj bodo v naši vladi zastopani vsi krail in vsi deli našega naroda
tako, da ne bi gospodari! drug proti drugemu, temveč da bi gospodarili vsi skupaj, da bi bili enaki in ravnopravni s Srbijo in drugimi deli našega naroda in države. Naš narod noče duhovniške komande, naš rarod noče Glavnjače v državi.
V KDK nas je 85. Gotovo je. da imamo večino naroda v prečanskih kraiih za seboj. Žalostno je, da srbijanske stranke ne uvide-vajo, da bi morala biti Srbija na čelu borbe za enakost in ravnopravnost. Žalostno ie. da našega boja ne podpirajo tudi one stranke in skupine iz naših krajev, ki dobro čutiio. kam nas vodi režim nadvladja. a mu vendar služijo. G. Korošec ima zgodovinsko zaslucro. da se je skupno s Hrvati. Srbi in naprednimi Slovenci iz naših krajev pridružil v usodepolnem času Narodnemu veču v Zagrebu, toda
zagrešil je tudi zgodovinski zločin,
da je v enako usodepolnem času posta! nekak cincarski sluga, ki pomaga boriti se proti enakosti in enakopravnosti v državi. SLS ie. namesto da bi nas podpirala, poceni prodala narodni interes za majhno provizijo da sme preganjati svoje nasprotnike v Sloveniji.
Vprašanja, ki so na dnevnem redu naše politike, je že omenil v svojem govoru moj tovariš Radič. Veliki Gladstone je rekel, da je vsako posojilo zlo. Mi tega ne rečemo, temveč samo pravimo, da bi bilo
posojilo potrebno samo v primeru, ako bi služilo dviganju proizvodnje.
«Tiho, gospod Lambert», ga je neznanec opomnil z rahlim šepetom. «Sicer boste imeii kmalu dovolj povoda, govoriti o izdajstvu, ko bo zadeva med ljudmi. Le pokliči svoje ljudi, naj me pobijejo kot žival, ako hočeš, da bo že jutri vedela za tvoj greh najširša javnost. Ne bojim se srditih groženj. Preden boš koga priklical, bom izginil. Precej daleč lahko potujem s tem denarjem.«
«Nikogar ne bom poklical,« je popustil Ležiščan, brž pa se je premislil in zdivjal: «Sam te bom ustrelil tukaj na mestu in iztrgal papirje ter denar.»,
Te besede niso bile izgovorjene za šalo; Narcisa je čula napenjanje petelina na samokresu, ki ni bil nabit ali pa ni hotel užgati. Prestrašena je planila pokoncu, premišlia-joča, ali naj bi mirila ali bežala, zakai ogroženo življenje ni bilo vredno obrarnbe.
Graščakove grožnje pa neznanca niso oplašile. «Kar sproži®, se mu ie rogal. «Lahko me ubiješ in oropaš, a izvirnih listin ne dobiš. Take dragocenosti ne nosim pri sebi: nekdo drug jih hrani, ki bo drugače nastopil po moji smrti...»
«Celo pomočnika imaš?» je Lamberta speklo pod nogami.
«Samo v primeru nenadne smrti, sicer ga ne potrebujem. Torej premisli, kai boš ukrenil. Nič ne bo ostalo skrito, moj zaupnik bo zahteval odškodnino.«
Z ostudno kletvijo je Ležiščan odložil orožje. «Prav imaš«, mu je prisiljeno pritrdil. »Čemu bi se prepirala, saj se lahko nriiateli-sko pomeniva. Povej mi. kakšno odkupnino zahtevaš za Drave listine?«
«Nobene», je odklonil prijaznost. »Pravili papirjev ne odstopim za nobeno ceno.«
«A tako?« Graščak se je ponovno raz-togotil. «Zanko mi hočeš natakniti na vrat ter jo stisniti ali pa zrahljati, kakor se ti bo zljubilo. Proč z nadležnimi vezmi, za vsako ceno se hočem odkupiti!«
«Nič se ti ne bo zgodilo, dokler —»
«Do kdaj?« je hlastnil Ležiščan.
«Dokler boš plačeval, kolikor bom od časa do časa zahteval...»
«Zahtevaj rajši ključ od moje blagajne. Ali jo hočeš popolnoma izprazniti?«
«Tvoje imetje ie neizčrpno. Ostani gospodar svojih zakladov, meni oa nakazuj podporo in dokler jo bom dobival, bo tajnost tvojega prvega zakona skrita pred javnostjo v mojem srcu.«
«Kaj malega ti ne bom nikoli odrekel. Daj mi naslov svojega bivališča!«
«Nimam stalnega naslova«, se ie neznanec umaknil poizvedovanju. «Naše! te bom v potrebi. Lahko noč in na svidenje, gospod Lambert!«
Kakor duh je izginil neznanec med gostim drevjem, spremljala ga ie graščakova kletev, katero je sipal okrog sebe. «Cakai, še bova pomenila!« je pihal v divji jezi. «Blizu ie dan, ko ti zavijem vrat in tedaj bo konec tvojega zalezovanja.«
Graščak je odšel po umetni stezici med grmovjem. Narcisa se je prestrašila, polslišen vzdih se ji je izvil iz tesnih prsi.
«Kdo je tukaj?« ie zaslutil nekoga v bližini. Žena se je pritisnila k deblu in zadrževala sapo.
predvsem agrarne. Ako pa bi se imelo to posojilo poržbiti za kake neproduktivne namene, bi bilo to za narod velika nesreča. Že ; dosedanji naši dolgovi znašajo nad 50 milHard ! dinarjev. Zato je vprašanje posojila veliko iti zelo važno. Zastopstvo KDK bo vse svoje sile posvetilo proučevanju in rešitvi tega vpra-šanja.	i
Mi smo se našli na eni fronti v borbi za enakopravnost.
Na tej fronti je dovolj rrostora za vse. ki so hočejo za to boriti. Na tej fronti se lahko borijo tudi naši bratje iz Srbije skupaj z nami. Borba na tej Lonti je danes otv-^-^na. a se bo šele razvila. Od te naše borbe ne bomo odnehali za ceno kakih drobtinic, ki nam jih hočejo vreči. Mi smo gotovi, da pridemo v vlado. Vsaka stranka, ki predstavlja narod, gotovo pa stranka kot mi. ki je izvoljena po svobodni volji naroda, ima pravico, da vlada v svoji državi. Program lahko izvaja v polni meri stranka šele tedaj, kadac ima v rokah oblastvo Rekli smo
da stavimo kot glavne pogoje.
da se depolitizira državna uprava, da garantira razširjena lokalna avtonomija iti da se izvede gospodarska enakopravnost. Uradniki morajo prenehati biti agenti vladajočih klik in strank. Uradnik bodi steber kralja in države, ne pa steber stranke. Popolna depolitizacija državne uprave je ena izmed glavnih zahtev za naš vstop v vlado. Brez sodelovanja KDK se ta načela ne dado izvesti. Naša koalicija je najbolj pozvana, da izvede ta program.
Tam v Beogradu še ne vidijo, v kakšnem kritičnem položaju se nahaja danes naša država.
Oni se ne zavedajo, kake nevarnosti Jd obkrožujejo. Na nas gledajo kot na ljudi, ki imajo to napako, da nismo iz Šumadije. MI ne uživamo zaupanja, ker smo prečani. Mi moramo biti pod kontrolo, ker smo prečani. Nikaka žrtev, ki smo jo položili, ni za nas zadostna garancija. Nas puščajo v vlado, ali nam ne dovolijo vladati. Toda pod takimi sra-
Ustavil se je nekaj korakov od drevesa, pod katerim je sedela. Čim je zagledala njegovo senco, je vstaia in planila med grmovje. Izdajalo jo je šumenje vejevja, ob katero ie zadevala s širokim krilom, graščak ji je bil za petami.
«Stoj!» je zaklical skoro za njenim hrbtom.
Narcisa je podvojila korake, tekel je tudi preganjalec, ki jo je čutil med grmovjem. Spoznala je, da ni kos njegovi hitrosti in mu ne more uteči. Pravočasno je še počenila za grm, mimo je šinil Lambert z napetim samokresom. Tekel je v smeri proti jezeru, kar jo je napolnilo z upanjem v rešitev. Brž se je odpravila domov, neopaženo je dospela v svojo sobo. kjer se je slekla in legla k počitku. Nalašč je zatisnila oči. vedoča. da se bo kmalu povrnil Lambert z nočnega pohoda.
Komaj se je nekoliko umirila, že je za-čula rahle stopinje, vstepil je graščak in lezel potihoma k njeni postelji.
«Spi». se je vzradostil. «Narcisa torej nI prisluškovala; a nekdo je moral biti. natanko sem slišal stopinje in šumenje vejevja ob stezi.	.
«Narcisa!» jo je poklical glasno po imentt. Žena se ni ganila, srce ji ie glasno utrpalo, česar pa Lambert ni zapazil v svoji razbur-j jenosti.
«Narcisa ni mogla biti«, je ponovil šepe-taje. «Sicer bi bilo zame bolje, ako ie bila or.a, njej bi naglo zavezal jezik, dočim bom moral koga drugega zopet podkupiti. Jutri moram zadevo natančno preiskati. Samo enkrat sem se dal prevarati, zdaj pa moram biti
.motnimi pogoji ne bomo sodelovali v vladi, i To ne pomeni sodelovati, temveč služiti. To ne pomeni vladati, temveč se plaziti. Mi tega nočemo!
Nasprotniki nam pravijo, da vodimo politiko uničevanja. Res je, mi smo razdiralci za ono, kar v naši državi ni v redu. Videli ste razliko med našim predlogom o prehrani in predlogom, ki ga je izdelala vlada. Vlada je izdelala predlog, da se gladujočim da miloščina. Mi smo predlog kot predstavniki svobodnega in ponosnega naroda stavili tako, da nočemo miloščine, temveč da naj se dado narodu sredstva in dela, da svoj kruh zasluži. ! SDS in SHS sta se med seboj viteško ,bori!i. Mi se teh svojih borb ne sramujemo. Ponosni pa smo, da smo se složili, ker je ideal, za katerega se borimo, tako velik, da zasluži vsako našo žrtev. Bivši nasprotniki smo si podali roke v plemenitem zanosu in videč, da mislimo enako o vseh velikih vprašanjih našega narodnega življenja. Zato smo tako enotni kakor ena stranka.
Mislim, da smo 'dolžni, spomniti se tudi svojih dragih bratov, primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov!
Ne morda z namenom kake demonstracije, temveč zato. da se v6, da bijejo naša srca zanje vedno enako. Mednarodno življenje je tako napredovalo po veliki svetovni vojni, da mora narod, čeprav je razdeljen med različne države, ostati solidaren v svojih stremljenjih in čuvstvih, zlasti pa v medsebojni ljubezni .vezan po krvi in jeziku, t. ' ' | KDK predstavlja danes duh in dušo
celokupnega našega naroda.
kajti načela, ki jih tukaj razvijajo, so last onih, ki se trudijo in bore za dobro našega naroda in države.
I Ob tej priliki moram dodati tudi to, da bi j naša država SHS niti ne bila ustvarjena in! bi niti ne izgledala tako kakor danes, ako bi j k temu ne pomagali vsi kraji in predvsem tudi Slovenci, ki ste doprinesli vse. kar more j doprinesti narod za osvobojenje. ker bili! predzidje Jugoslovenstva. Vi ste čuvali meje I
pred germanstvom in Italijo. Z velikimi žrtvami, s katerimi se je doseglo osvobojenje, ste vložili vse sile v ta ramen, da postanemo v svoji državi sami svoji gospodarji.*
Govor dr. Kramerja
Poslanec dr. Kramer je h koncu na kratko poudaril:
•Današnjega zbora ni treba zaključiti z nobeno resolucijo. Med tisoči, ki zborujejo v tej veliki dvorani in zunaj pred njo, ni različnih mišljenj, kako hočemo voditi bodočo politiko. Pred desetimi leti smo nosili zastavo v borbi za osvobojenje in ujedinjenje svojega naroda v lastno državo. Ob desetletnici tega osvobojenja pristopamo k novemu pokretu, pokretu za zmago našega notranjega osvobojenja. Zavladati mora pravica in enakopravnost v veliki skupni domovini Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki smo si jo priborili pred desetimi leti po zaslugah naših junakov na bojiščih in odločne volje vsega naroda. Ta tabor naj bo vsej državi viden znak. da se vsa Slovenija pridružuje borbi naše KDK za pravico in enakopravnost.«
Ob ponovnih ovacijah obema predsednikoma in poslancem KDK je predsednik Pipan opoldne zaključil veličastni zbor.
Istočasno zborovanje pod milim nebom
Ko je bila velika dvorana, največja v Ljubljani, že davno tako natrpana, da ni mogel nihče več v njo in ne na galerije in v stranske dvorane, so še vedno prihajale nove skupine. Mnogi so se po brezuspešnih poskusih da bi prišli v dvorano, zopet razšli, drugi so ostali na ulici pred sokolskim domom. Vedno več je bilo teh in zato so reditelji otvorili dohod na letno telovadišče. Ko so v tem prispeli v sprevodu s kolodvora še udeležniki, ki so se pripeljali z zagrebško-mari-borskim dopoldanskim vlakom, njim na čelu zagrebška omladina se je na telovadišču kmalu zbrala velika množica, ki je bolj in bolj naraščala. Vedno bolj glasno so se ponavljale zahteve, naj se vrši zborovanje tudi na prostem in ustrezajoč
tej splošni želji, je tajnik SDS dr. Rape nekako ob pol 11. med burnim odobravanjem otvoril zborovanje s kratkim nagovorom.
Ljublianski podžupan Josip Turk je pozdravil zborovalce v imenu napredne Ljubljane in izzval burne ovacije slovenski prestolici. Drug za drugim so se nato vrstili govorniki, poslanci KDK* vsi živahno pozdravljeni od množice, ki je vedno bolj naraščala. V kratkih govorih so vsi podčrtali pravičnost borbe, ki jo vodi Kmečko-demo-kratska koalicija za enakopravnost in poštenje, poudarjali solidarnost obeh združenih strank in izražali svoje veselje, da je tudi naša lepa, visoko civilizirana Slovenija v taboru KDK. Govorili so poslanci: hrvatski seljak Malčič, Kosanovid, Me-djimurec Krnič, dr. Čajkovac iz Srema, katoliški župnik Matica, dr. Kostič iz Zemuna, minister n. r. dr. Hinko Krizman iz Varaždina, Črnogorec dr. Drljevič, Antolič in Valjavec iz hrvatskega Zagorja ter naši domači poslanci Ivan Pucelj, Ivan Urek in dr. Pivko, ki je s svojim nagovorom okrog 12. zaključil zborovanje na prostem.
^ Sprevod po ulicah
Po zaključku zbora so se množice razlile po ulicah ter se sproti uvrščale v ogromno povorko. Na čelu zastavonoša, krepak kmet-ski fant iz Zagorja z ogromno trobojnico. za njim izvrstna naša železničarska godba «Slo-ga», ki je ves čas do Zvezde udarjala čvrste koračnice, in za voditeljema Radičem in Pri-bicevičem vsi poslanci, zastopniki organizacij KDK in premnogi udeleženci zbora, korakajoč strumno v osmerostopih. Sprevod je zaključil voz z vrlimi litijskimi tamburaši.
V kratkem času je bil ves trg pred Kazino napolnjen s tisoči, ki so nepretrgoma vzklikali voditeljem KDK, ki so se med tem zbrali na kazinski terasi.	„ .
Tretji zbor v Zvezdi
Ko je klicanje nekoliko ponehalo, je prvi spregovoril Stepan Radič, ki je nagovoril množico:
Dragi Ljubljančani! Že prijatelj Pribičevič je rekel na današnjem zborovanju, na našem taboru ob koncu svojega govora, da je današnja skupščina najbolj živahno in najdalje pozdravljala
oprezen pred sleparji, ki me neprestano zalezujejo.«
Ležiščan je ostudno zarobantil nad svojim nehvaležnim zaveznikom; njegovo ime je izgovoril potihoma, tako da ga Narcisa ni nmela. Bled in škripaje z zobmi je odšel od njene postelje.
Kmalu po njegovem odhodu je vstala Nar-fcisa, urno se je oblekla in pripravila za potovanje. Zaklenila je sobo, ključ je spravila ,v torbico in odšla, t.	VII.
/ Sivolasi grof Tulipan je doživel novo neprijetnost. Komaj mu je bogati zet Lambert zadelal luknje razdrapanega gospodarstva, 'že so se oglašali novi upniki z nujnimi zahtevami. Kakor strela z jasnega neba ga je zadelo pismo starejšega sina Karla, v katerem mu je sporočil, da je zabredel v nove dolgove.
, «Ves sem obupan,« je čital njegovo pomočilo, «in ako ne najdem drugega izhoda, bom šel v smrt. Obrnil bi se na Lamberta, a me bo odklonil, misleč, da izrabljam njegovo dobrotljivost. In vendar sem primoran, zakaj dolg mora biti v najkrajšem času poravnan. Zatekel bi se k Narcisi, pa se ne upam zaradi nesrečnega dvoboja. Ti lahko 'dosežeš pri hčeri vse, kar hočeš, zato te prosim za posredovanje. Piši ji kaj prijetnega, da bo namreč Emil polagoma okreval — norica, za katero te bo nagradila. Vem, da mi sestra lahko pomore, in ti moraš to doseči. Rešiti me more edino le denar ali smrt.«
Starcu se je sklonila glava na mizo, objela ga je utrujenost spričo novega dela !n skrbi tza. svojega prvorojenca. V obraz mu je za-
pihal hlad hčerine ljubezni, občutil je zavest, da rase med njo in Lambertom trnje od dneva, ko je prišlo med njima do prvega razdora. Naj je očetova želja še tako iskrena. Narcisa se ne bo ponižala pred možem, katerega zaničuje in sovraži.
•Ne morem mu pomagati«, je odložil njegovo pismo. «Nekoč me je pregovoril, zaradi njega sem posegel v državno blagajno« ...
Z obema rokama se je zgrabil za glavo: kamor je pogledal, povsod je videl pred sabo sinovo pismo s krvavim črkami: «Denar ali smrt»
Stopil je k oknu. odkoder se mu je nudil diven razgled po okolici. Krog in krog se je širila pestra ravnina, razdeljena v rodovitno polje, vrte in travnike — njegovo obširno posestvo. To zemljišče se je v daljavi dotikalo hriba, na katerem rjavi starodavno-aidovje ležiške graščine. Tam gospoduje njegova ljubljena hči Narcisa — graščakinja, čeprav živi v nesrečnem zakonu.
Zaglobil se je v njeno bogastvo, pri čemer se mu je rodila črna misel, ki je kakor krokar obsedela v njegovi duši. «Če bi bil Lambert padel v dvoboju ...» mu je nekaj šepetalo. »Narcisa bi bila bogata dedinja in nikoli bi ne bila izvedela o očetovi pregrehi...» Te sreče pa mu usoda ni privoščila, namesto cvetja mu je pripravila trnje za stara leta. Začele so ga obletovati samomorilne misli, a zaradi otrok se jih je srečno otresel, četudi ni mogel ničesar pričakovati od življenja. V najlepših letih je izgubil zvesto zakonsko družico, otroci so prišli ob skrbno mater, katere jim nihče na svetu ni mogel nadomestiti.
'Dalje prihodnjič.) _
Med iskalci zlata na skrajnem severu
Po spominih M. Muca napisal I. Albreht 6.
Blizu cilja in na cilju.
V večji vasi smo obstali. Bilo se je treba izkrcati in ukreniti vse potrebno za nadaljevanje potovanja po kopnem.
Sclišče je bilo lepo, vendar se tu nismo mudili dolgo, ampak smo takoj najeli kmete, ki so natovorili naše blago na konje. Tako smo šli dalje proti severu od sela do sela še cela dva dni, ki sta se mi zdela neskončno dolga. Enolična pokrajina ni mogla vzbuditi v meni nikakršnega zanimanja. Zdel sem se sam sebi kakor izgnanec, kakor izobčenec, ki so mu morda že štete minute. Tako nepopisno topo in trpko je bilo občutje samote, ki me je prevzelo, da se mi ni ljubilo niti govoriti. Hodil sem s tovarišema kakor mrtvec, ki ga giblje neznana sila. Liki iz dalje me je včasih dosegla kaka njuna beseda, pa sem pritrdil ali odkimal, ne da bi bil razmišljal, kakšen je njen smisel.
Bilo je že hladno, tik pred nastopom zime. Pokrajina bolj in bolj pusta. Včasih se mi je zazdelo, da čutim nekaj silnega, nekšno božansko veličastje v miru, ki me je obdajal, toda samo včasih. Potem me je spet prevzelo in stisnilo, da bi se zaril v peščeno zemljo in se razplakal v samoti. Solnčno- gorice so za-vabile pred menoj, naša pesem se je vzdra-mila v srcu, naša beseda je zazvenela, naši obrazi in naši ljudje. In molil sem v globini svoje duše z velikim poljskim pesnikom
župnika Matico in poslanca Kosanoviča. Prijatelj Pribičevic je tudi poudaril, da je današnja skup-ščjpa hotela s tem jasno povedati, da nočemo po-povske vlade in policijske diktature. Mi hočemo svobodo duha, svobodo svoje osebnosti. Treba je, da pride vlada v roke onih, ki hočejo tako vladati. da bo v vsej državi zavladalo zadovoljstvo, i
Po tem današnjem taboru hočemo prirediti zborovanja tudi še drugod v Sloveniji, v M a r i -boru in Celju, imeli pa jih bomo tudi po vsej ostali državi, tudi v Beogradu, kamor mora priti najmanj 50 tisoč ljudi.
Množica je pričela burno klicati Radiču in mu prirejati ovacije, ki so se ponovile, ko je pričel govoriti drugi predsednik KDK Svetozar Pribiče-Vič:
Bratje in sestre! Naj vam povem, zakaj nam je bilo najmilejše priti v Ljubljano. Zato, ker je Ljubljana izmed vseh naših glavnih mest najbolj jugoslovensko mesto. Ona je bolj jugoslovenska, nego Zagreb, in gotovo mnogo bolj nego Beograd. Kolika bi bila sreča, ako bi bil Beograd tak kakor Ljubljana! Potem bi nam ne bilo treba prirejati taborov. Ti tabori so nam sedaj potrebni zato, da pridejo v Beogradu do pameti. Naša prestolica bo vršila samo takrat v polnem obsegu svojo nalogo, ako bo v njej zavladal pravi jugoslovenski duh.
Z viharnim aplavzom pozdravljena, sta tudi pred Kazino govorila poslanec župnik Matica in Košanovič, ki sta s svojim ossbnim nastopom med Slovenci Ie še povečala svojo popularnost, pridobljeno potom naših listov in radi svojih odličnih nastopov v Beogradu. Množica pa se še ni hotela raziti, temveč zahtevala, da govori še ljubljanski poslanec dr. Kramar. Ko se je ta pojavil na balkonu, ga je sprejel vihar ovacij.
V svojem kratkem nagovoru je dr. Kramer poudarjal: Kot ljubljanski poslanec sem ponosen na velik uspeh današnje prireditve, na uspeh, ki je pokazal, kako naša Ljubljana iskreno čuti za vse, kar je pošteno in dobro v naši državi. Ponosen sem, ker je Ljubljana zopet pokazala svojo energijo kakor vedno, kadar so bila na dnevnem redu velika nacionalna vprašanja, Ljubljana je danes dokumentirala, da hoče biti v prvih vrstah velike fronte KDK. skupno z našim kmečkim narodom, nerazdruženo z brati Hrvati in Srbi, da izvojujemo notranjo svobodo v naši državi.
Iskreno in burno pozdravljen je bil tudi zadnji govornik, poslanec Pucelj, ki je izvajal med drugim: Culi ste že na Taboru od našega predsednika in prijatelja Svetozarja Pribičeviča, ki je rekel naslednje besede: «Res je, bili smo različnih naziranj in misli in borili smo se drug proti drugemu. Tudi uvideli smo, da ideje, za katere smo se doslej borili sami, ne morejo zmagati drugače, kakor da gremo skupaj!» Isto, kar je on rekel za svojo osebo in Stepana Radiča, velja tudi za nas Slovence. Vi ste prišli sem, da naše delo blagoslovite. Vaša naloga je sedaj, da poveste slovenskemu narodu, da se more v naših vrštah z uspehom boriti za svoje pravice. Če boste to storili, bodo nasprotniki izginili kakor sneg v pomladanskih dneh.
Na to se je med viharnim pozdravljanjem voditeljev KDK množica polagoma razšla.
Politični pregledi
V	zadnjem času je zabeležil odločen nastop Kmetsko-demokratske koalicije v Na-! rodni skupščini več uspehov. Tako je v petek skupščina ponovno razpravljala o ukinjenju dohodnine in je
finančni minister pod vtisom govora dr. Žerjava obljubil ukinjenje vseh do-klad k dohodnini.
Govor narodnega poslanca dr. Gregorja Žerjava je bil vseskozi stvaren in je jasno osve-til vse krivice, ki se gode davčno preobremenjenim prečanom. Dr. Žerjav se je dotaknil vseh posameznih davkov ter obenem tudi pozival finančnega ministra, naj vpošteva zahteve opozicije po spremembi zakona o ne-posrednjih davkih.
V	soboto je zabeležila KDK drug uspeh. Pod težo argumentov, kitso jih iznesli govor-
; niki KDK v skupščini ze ob priliki zadnje i debate o prehrani siromašnih pokrajin, ter spričo opravičene kritike glede razdelitve podpor na posamezne oblasti,
si vlada in njena večina nista upali odkloniti nujnega predloga KDK o preprečenju zlorab pri razdeljevanju podpor.
«Domovina moja, ti si ko zdravje —»
Kmetje, ki so nam tovorili, so se v vsakem selu menjali. Dasi smo torej večkrat imeli novo tovarišijo, ni bilo dosti volje za kramljanje. Nekšna nestrpnost nas je mučila in gotovo smo vsi zavidali kmetom njihov negibni, navidez brezbrižni mir.
Naposled so izginile vasi popolnoma. Koča iz sirovo otesanih brun, ki smo jo zagledali pred seboj, je pričala, da smo prišli končno k iskalcem zlata samim.
Kam vse primarni ljudi vabljivi zlati soj! V šir in dalj ni videti živega bitja, povsod puščoba, sama mrzla smrt, a v naročju zemlje je med peskom skrito svetlo plevnato zrnje... In ta zveneči prah je kriv. da zapuščajo ljudje svoje domove, da pritavajo semkaj in žive tu na svoj način čisto svoje življenje, ki je videti brez sleherne vsebine, skoraj bi dejal brez pomena in nepojmljivo turobno.
Sicer je morda res, da ga mi, ki smo prišli samo mimogrede semkaj, ne moremo pregledati s takimi očmi, s kakršnimi ga vidijo oni. ki stalno žive tu, vendar bi se ne mogel nikdar udomačiti med niim;...
Iskalci zlata so združeni v nekakšne skupine. dejal bi «družine». Zbere se jih po več skupaj. So to najrazličnejši ljudje z vseh vetrov: razbojniki in tatovi in lopovi, klati-vitezi in raznoteri ponesrečenci, ki 'ih ie stri v metežu civiliziranega viha ostri življenski vihar. Malo ali menda celo nič ni med njimi takih, ki bi se bili prav namenoma podali semkaj kar naravnost in brez ovinkov. Po večini jih je natenla sem trda pest življenja.
No. tu se umirč. Kajti tu ni ne «duhovske
ne deželske gosposke«, ampak samo zakoni prirode. Priroda pa je pri vsej svoji zagonet-nosti tako duhovita zakonodalka, da strne in zveže vse te raznolike blodnike in jih popolnoma pregnete in predela. Razbojnik tu ni več razbojnik in tat ni več tat: kajti v taki družini ni sodišč in sodnih obravnav, ampak plača s svojo glavo, kdor bi zagrešil zločin. Vodja družine je obenem najvišji in edini sodnik in gospodar nad življenjert] in smrtjo svojih tovarišev. Zato tudi ni slikati, da bi kdo tu kradel ali da bi kdo koga ubil.
Navadno je v vsaki taki družini po ena ženska, ki oskrbuje gospodinjstvo in vsem članom tudi nadomešča ženo.
Lesena koča tak?ne družine ie preprosta. Špranje so zadelane z mahom. Na leseni strop je naložena na debelo zemlja, a po strehi, ki je tudi napravljena iz brun. je navzkriž naloženih polno smrekovih vej.
Vnanjost teh severnjakov je precej divjaška. Vsi so kosmati in zaraščeni, zagoreli in kakor ustrojeni. Nosijo prepasano rusko srajco, široke hlače (za štiri navadne hlače širine!) ter škornje iz sirove kože. ki jim segajo do sredi stegna; ičigi jim pravijo. Na glavi nosijo kožuhovinaste kučme, kakršne so v severnih krajih sploh v navadi.
Kadar pridejo tujci, je v taki družini nravi pravcati praznik. Ljudje popuste delo in se zbero v koči in se živahno zanimajo za dogodke po svetu. Silno se razvesele časnikov in knjig, zlasti takih vedre in šegave vsebine. Ta in oni si natlači pipo, nažge in posluša tujčevo pripovedovanje kakor razodetje. Izpra-ševali so nas o tem in onem, o vojni in o revoluciji, o Kltaju in Ameriki, o carju in o trgo-
| Minister za socialno politiko je po zadevnem" govoru Stepana Radiča izjavil v imenu vlade, da sprejme predlog, ki ga je potem skupščina soglasno osvojila.
Veliko razburjenje med vsemi poštenimi ljudmi je povročila vest
o sramotni korupciji ori nakupu tur-ščice za gladujoče.
Poslanec Pavle Radič je v imenu KDK predložil skupščini predlog, naj se sklene izvolitev posebnega odbora, ki bi tekom osmih dni proučil, koliko je resnice na tem, da se špekulira s turščico, kupljeno v Rumuniji za gladujoče, ter
da hočejo gotovi špekulanti na račun
gladujočih in od gladu umirajočih zaslužiti okrog 14 milijonov dinarjev.
Zaradi tega predloga je nastal v skupščini silen vihar, a Narodna skupščina je ta predlog odklonila.
Finančni odbor Je obravnaval te dni
načrt novega finančnega zakona
in je KDK ponovno dosegla nekaj uspehov prf spremembah v finančnem zakonu, ki vsebuje mnogo krivic proti Sloveniji. Od vlade, ki vidi le Srbijo, gotovo ne moremo pričakovati posebnih dobrot. Ta pristranost namesto pra-< vičnosti napram vsem pokrajinam bo morala vreči sedanji nazadnjaški režim s klerikalci vred, ki so se dali na razpolago radikalom proti koristim Slovencev.
DOPISI
STRAŽIŠČE. V nedeljo 11. februarja je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo telovadni nastop, pri katerem so nastopili vsi telo vadeči oddelki. Spored je bil zelo obsežen in je društvo 8 tem nastopom pokazalo, da res sistematično goji telovadbo v vseh panogah. Nastopilo je 16 moške tn 8 ženske dece s skupinskimi prostimi vajami, 8 moškega naraščaja z vajami s puškami in šestimi skupinami, 4 člani s četvorico <Raznoterosti», 12 članov s prostimi vajami za pokrajinski zlet ▼ Skoplju za leto 1928. in kompletna vrsta na brad-
vini, vsekrižem in navprek, kakor deca očeta, ki se po pardnevni odsotnosti vrne domov. Zanimalo jih je, kako je s tem, kako z onim blagom, kakšne so po mestih cene in kakšna je nova državna oblast.
Grbonov je bil na višku svoje sreče, ko je lahko vernim in zvestim poslušalcem pripovedoval najrazličnejše mogoče in nemogoče, verjetne in neverjetne vesti. Tu na severu je živahni tovariš vse vedel in znal, vse razumel in pojasnil na tako spreten in dostopen način, da sem res moral občudovati dar njegovega govora in jeguljasto prožnost njeg> vega živahnega temperamenta.
V spremstvu vztrajnega Račana smo potovali od družine do družine, prodajali blago in jemali v zameno zlato. Nazadnje dospj- to do družine, kjer smo zadeli še na celo, kakor se pravi: obiskal je ni bil to leto pred nami še noben trgovec. Zato smo se tam kaj hitro m lahko iznebili svojega tovora in tako pridobili še dovolj časa in prilike, da smo si ogledali delo teh ljudi.
Vztrajnega in vzdržnega dela iskalci zlata ne poznajo, ker jim pač ni na tem. Delajo pa po potrebi. V skodelo (latok. to je latv'~i) si naloži tak delavec peska, ki ga meša in stepava toliko časa. dokler ne ostane v posodi samo debel pesek in zlato. Pesek, ki je okrogel. počasi oddrklja. dočim ostane zlato sarno na dnu posode. Nekateri ga tudi z magnetom pobirajo izmed peska, drugi s pomočjo živo-srebrnega preparata, kakršnega sem omenil spredaj. Uspeh v znatni meri zavisi od spretnosti iskalca in pa seveda tudi od sreče. Čim bolj na polno žilo naleti, tem n,;|i! truda ie treba.	(Dalie prihodnjič.)..
lji in drogu. Vse vaje so bile izvajane precej dobro in bi bilo želeti, da to mlado društvo tudi v bodoče stremi za ČimveČjim napredkom, posebno pri deci in naraščajnikih, ki naj bodo enkrat naši najboljši Člani, oziroma članice sokol-•ke organizacije. Obisk prireditve ni bil zadovoljiv, kar je zakrivilo največ slabo vreme. Bilo bi želeti, da v prihodnje tudi to ne kvari obiska. Tem potom ponovno vabimo vse, dekleta in fante, da se čimprej priglasijo k našemu društvu in da začnemo z redno telovadbo, ker le še kratka je doba in zopet bomo morali položiti javnosti svoj račun Pozivamo še enkrat, da tudi starši pošljejo k So' svojo deco, kjer se bodo duševno in telesi gojili in postali pravi in vestni člani Sokola. Zdravo!
KRMELJ-ŠT. JANŽ. Draga »Domovina*, sprejmi tudi od nas nekaj vrstic. Pri krmeljskem rudniku imajo delavci redno 14dnevno plačo in vsakega 15. v mesecu se odtegnejo prispevki v bolniško in pokojninsko blagajno, Delavsko zbornico ter za ročni davek. Kadar je plačilo z odtegnitvijo, jih mnogo dobi le prazne plačilne vrečice. Sedaj pa so še zvišali prispevek v pokojninsko blagajno, kar je nov udarec za rudarje spričo tako nizke plače. Ker včasih zaslužek nekaterih ne znaša niti za potrebna živila, ki jih delavci dobe v rudniškem skladišču ali konzumu, morajo, seveda, siromaki ostati dolžni. V konzumu visi potem vsem viden imenik tistih, ki dolgujejo. Stvar bi se pa vendarle dala drugače urediti. Vedeli naj bi o tem samo rudniški nameščenci in prizadeti, drugi pa ne, saj se bo dolg do pare vsem prizadetim vračunal.
RADOMLJE. (Smrtna k o s a.) V Ljubljani je v nedeljo popoldne nagloma podlegel možganski kapi-v visoki starosti 85 let bivši zidarski mojster g. Matija Žgur, oče upokojene učiteljice gdč. Zgurjeve. Pokojnik je bil član Sokola v Šte-panji vasi in Sokola v Radomljah, vedno zaveden in napreden. Še pol ure pred svojo smrtjo je povpraševal o poteku manifestacijskega zborovanja na Taboru v Ljubljani ter z veseljem pozdravil vest o velikanski udeležbi. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno so-žalje!
POLZELA. V nedeljo 25. t. m. bo ustanovni občni zbor organizacije SDS za našo občino. Zborovanje se bo vršilo v dvorani gostilne g. Leskov-ška na Bregu ob 15. Poročal bo narodni poslanec g. dr. Pivko. Višji davčni upravitelj v pokoju g. Meglič iz Maribora bo pa predaval o novem davčnem zakonu. Vse somišljenike in prijatelje vabimo, da se našega zborovanja udeleže v čim večjem številu. — Dne 18. t. m. je umrl nesrečne smrti znani gostilničar pri cerkvi in založnik piva g. Jakob Cizej. Pred nekaj dnevi je tako nesrečno padel z lestve, da je dobil hude notranje poškodbe, katerim je tudi podlegel. Bil je blaga duša in splošno priljubljen. N. v m. p.!
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. (Smrtna kosa.) Te dni smo pokopali uglednega posestnika Vin-cenca Štamparja, ki je podlegel nagli bolezni. Pokojnik je bil med okoličani zelo priljubljen, kar je pokazala udeležba pri pogrebu, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo mnogo-brojno občinstvo. Zahvala gre v prvi vrsti njegovim sosedom, ki so pripravili krasen voz, da so prepeljali krsto na pokopališče, kakor tudi domačim pevcem, ki so zapeli na domu in ob grobu krasne žalostinke. Pokojnik je bil svak ptujskega odvetnika in predsednika krajevne organizacije SDS dr. Šalamuna. Blag mu 6pomin!
DONAČKA GORA, V soboto 3. t. m. se je vršil v prostoru g. Fr. Mikuša občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SDS. Kljub pozni uri in skrajno slabemu potu se je zbralo toliko zavednih mož in mladeničev, da so bile vse mize zasedene. Tajnik je v lepem poročilu orisal delovanje organizacije in podal nato besedo tajniku sreske organizacije g. Malgaju, ki je razložil pomen SDS ter združitev SDS in HSS v KDK, nato pa je poročal o političnem položaju v Beogradu in pozival člane k vztrajnosti. Pristopilo je lepo število novih članov. Po zborovanju so možje in mladeniči zapeli več lepih pesmi in se razšli pozno v noč v najboljžem razpoloženju.
ZIBIKA. Odbornika pripravljalnega cestnega odbora za nameravano cesto Belo—Pristava—Zi-bika, ki je na seji 29. februarja v Šmarju izjavil, da se cesta ne bo mogla delati, češ, ker jaz nasprotujem temu po svojih shodih, pozivam, da pove, kje in kedaj sem jaz na shodu gcvoril ali sploh nasprotoval gradbi gori imenovane ceste. Ako tega ne stori, ga imenujem obrekovalca. Vse druge odbornike pa opozarjam: če količkaj trezno mislite, ne nasedite takim obrekovanjem. Potreba za gradbo ceste morda ni nikjer tako velika kakor baš na progi Zibika—Pristava. Zato se mi čudno zdi, kako more mož, ki je še celo v cestnem od-
Kmetijski pouk
SEMENSKI KROMPIR.	i
Pri krompirju se letina močno obrača po semenu. Po nekaterih krajih moramo s krompirjem večkrat menjavati, da si zagotovimo primerne pridelke. To so kraji, kjer je zemlja in vsa lega za krompir manj ugodna, kjer nam krompir od-
boru, kaj enakega govoriti. Ce nimate drugega \ P°ve in se rad izmeni v svojih prvotnih lastno-! gradiva proti meni, potem le lepo mirujte in | stlh- Imamo pa tudi kraje, kjer je kromjiir zelo j rajši začnite z gradbo ceste, kar bo mnogo bolj i stanoviten in kjer nam vztraja dolga leta v svoji ! koristno. Dokler ne začnete, se lahko še vedno 1 dobn kakovosti in rodovitosti. Taki kraji so pomisli, da ne bo nič. Prav je ribiški g. župnik po- sebno pripravni za pridelovanje semenskega vedal s prižnice, da bomo na cesto čakali še 150 krompirja, in je prav, če ga dobivamo od tam v
let. — Tone Malgaj, okrožni tajnik sreske organizacije SDS.
zamenjavo.
Za boljšo ali slabšo letino je merodajna tudi
SV. FLORIJAN PRI ROGATCU. V nedeljo sorta kot taka. Do zadnjega časa se je po naših 4. t. m. je imela tukajšnja krajevna organizacija krajih najbolj sponašal onejidovec, zato je tudi SDS občni zbor, katerega se je udeležilo okrog najbolj razširjen. V zadnjih letih mu delata hudo 30 mladeničev in mož. Okrožni tajnik sreske orga- konkurenco .«JubeI» in «AIma». Oba se odlikujeta nizacije SDS je v svojem enournem poročilu, j s svojo rodovitostjo in dobrim okusom. Lanska katerega smo s pazljivostjo poslušali, obrazložil; letina je bila sploh ugodna za krompir, ker je bila pomen SDS in zakaj se je ime JDS spremenilo v j vreme sušno, V takih letih je krompir bolj.zdrav SDS, bičal je sedanji vladni režim, poročal o j in bolj rodoviten, zlasti tudi v zemlji, ki je bolj združitvi v KDK, o pomenu krajevnih organizacij,1 težka. Zato tudi letos ni med kmetovalci poseb-o gospodarstvu okrajnih zastopov, priporočal na- nega povpraševanja po semenskem krompirju.
ročitev naprednih časopisov, osobito «Domovine», in povabil navzoče, da se vpišejo kot člani v organizacijo pri Sv. Florijanu, ker le v slogi in združitvi imamo pričakovati boljših časov. Pristopilo je poleg starih še 16 novih članov. Prijavilo se je tudi več naročnikov na «Domovino>. V rogaškem okraju se svita.
Pri semenskem krompirju je važno, da ga za saditev prav pripravimo. Pri nas krompir navadno režemo, na večjih posestvih pa sade celega in jemljejo za to srednje velik (kakor jajce), pa tudi nekoliko drobnejši krompir. Izkušnje uče, da je saditev celega krompirja še najbolj uspešna. Meroda.ini za to so pa tudi gospodarski oziru
MALA NEDELJA. Ponovno opozarjamo ce- j Debelejši krompir je bolj dozorel in ima tudi moč-njeno občinstvo od blizu in daleč na zadnjo upri- nejše oči. Da pa ne gre preveč semena, ga re-zoritev krasne žaloigre iz svetovne vojne «0r- žemo. Na r.ašem maloposestvu ločimo krompir že kan», ki se bo priredila v nedeljo 25. t. m. ob pol pri spravljanju v debel in droben krompir. Prvi štirih v Društvenem domu. Pridite vsi!	i nam rabi za jed, za prodajo in za seme. Drob-
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. (Smrtna kosa.) nega porabimo za prašiče. Na večjih posestvih ga
Na Zvabu ie umrl Martin Štabuc. V Lahoncih je j izdihnil po dolgotrajni bolezni - jetiki Ludovik j Smodiš, komaj dve leti poročen, star šele 24 let. ; Zapušča mlado žalujočo ženo ter nepreskrblje-I nega otročička. — Istotako je za jetiko umrl
preberejo v tri vrste, namreč še za seme, in jemljejo za to srednje debeli krompir, ki ga sadijo! celega.
Če krompir režemo, ga režemo navadno po-dolgič, da imata obe polovici (popkov in očesni
Franc Kranjc v Hrangijovcih. Bil je pošten kmet- de]) enako ve]iko očes jn enako dobra očesa>
1 ski fant ter je rad čital »Domovino*. Bil je sicer član Marijine družbe. — Blag jim spomin, žalujočim pa naše sožalje!
LJUTOMER. Naš sadjarski enodnevni tečaj, ki ga je vodil delavni sreski ekonom g. Štampar, i se je 18. t. m. sijajno obnesel. Udeležencev je bilo 1 nad sto, posebno mladina se je v hvale vrednem i številu odzvala. Obravnavalo se je teoretično in praktično snaženje, obrezovanje in sajenje dreves ter zatiranje sadnih škodljivcev. Prihodnjo nedeljo 25. t. m. pa bo zanimivo vrtnarsko predavanje strokovnega učitelja kmetijske šole v Šent
Debelejši krompir režemo tudi na tri dele. Kjer imajo dosti krompirja in ga rabijo dosti v gospodarstvu, jemljejo za seme samo očesni del krompirja, popkovo polovico pa obračajo za domačo rabo. Prav je slednjič, da režemo krompir vsaj dober teden pred saditvijo, da se odrezane ploskve zasuše.
POMLADNO DELO NA PAŠNIKIH.
Naši dolinski pašniki in naše gmajne so takol zanemarjene »kulture*, da jih ni mogoče mirno
Juriju ob južni železnici g.Vardjana. Vabijo se gledati Ti izhojeniprostori rodijo brinje in trnje vsi člani, članice ter vsi ljubitelji lepih vrtov, namesto da bl bl!l Piscem s safno dobro pašno.
zlasti naj se potrudijo v dekliško šolo gospodinje in dekleta. Začetek ob devetih dopoldne.
OJSTRICA PRI DRAVOGRADU. Da ne boste mislili, da smo Ojstričani popolnoma zadremali, se zopet oglasimo. Kakor povsod, tako je tudi pri nas močno razširjena priljubljena »Domovina*, ki pa ima tudi svoje sovražnike. Tupatam pade s prižnice kaka ostra beseda, da čitamo »brezverske* časopise, kar pa nam je deveta briga, ker nismo več tako neumni kakor si gospodje mislijo, temveč že sami vemo. kaj je brez-versko in kaj ni. Pri nas imamo zelo staro cerkev, h kateri spada tudi posestvo. Sprva je imela župnija na tem posestvu mežnarja. odnosno orga-
travo in drugimi takimi zelišči. Mah in plevel se košatita po njih, tako da imamo mi in živina bore malo haska od njih. Pri nas se za pašnike nič ne stori, zato prihaja živina tudi tako gladna domu.
Drugod se tudi s pašniki dobro ravna. Zato se tudi živina po teh krajih tako dobro počuti in daje tako lepe užitke. Pašniki so bujno zeleni in gosto obraščeni z žlahtno travo.
Pašniki potrebujejo ravno tako dela in skrbi kakor travniki ali pa druga zemljišča, če hočemo, da nam bodo dajali več koristi, in so ravno tako hvaležni za vse, kar jim dobrega storimo. Sedaj v zgodnji pomladi je čas, da jih trebimo in očistimo od vsega, kar ne spada na pašnik, kar dela
nista, ker je že stara navada, da se v cerkvi poje napotje in znižuje njih vrednost in rodovitost. in orgla. Sedaj ima župnija kar dva mežnarja, a j Trebiti jih je od nepotrebnega grmičja in brinja,
orgla se že dalje časa nič več, poje pa samo ob kaki večji slovesnosti. Zato prosimo sovražnike, naj nas puste pri miru ter naj raje organizirajo pevsko društvo, da bomo zopet radi zahajali v domačo cerkev.
PrlporcicDilB in Krite Jemo™"!
od mravljišč, kamenja itd. Mravljišče je treba razkopati in poravnati. Ravno tako jih je očistiti od vsega plevela, ki ostaja po paši, ker ga živina ne mara. Zgodaj pomladi je pašnik pobraniti z ostro brano, da poravnamo krtine in da zemljo vsaj ra površju nekoliko zdrobimo in odpremo, da se laže prezrači in da postane bolj delovna, lživa in rodovitna.
Redko obraščena in prazna mesta kaže pod-sejati s pripravno mešanico travnega semena, da se ruša pomladi in zgosti. Take prostore je še posebej obdelati z brano ali pa grabljami. Največ bomo pa dosegli s primernim gnojenjem. V po-štev prihaja tukaj posebno kompost, ki bi ga morali nabirati vsako leto na priličnem prostoru pašnika. Če manjka takega gnoja, si moramo pomagati z umetnimi gnojili, najbolje na jesen, izjemoma pa tudi koncem zime in v zgodnji pomladi, preden začne trava poganjati. Ako bi se pri nas malo bolj zanimali za rodovitost pašnika, bi delali vsaj poskuse z umetnim gnojenjem in pomlajenjem pašnika, ki se dajo izvajati tudi na malem prostoru. Na ta način se na lastne oči prepričamo, kake vrednosti je gnojenje za izboljšanje paše in kako se izplača. Tak poskus naj bi se napravil na 500 m* velikem prostoru ali za pol mernika posetve. Po gnojeni paši bo živina vse drugače uspevala kakor pa po sedanji paši, kjer danes razni odpadki več škodujejo kakor koristijo.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 dolar za 5620 do 56*40 Din;;
v d e v i z a h 20. t. m.: 100 avstrijskih šilingov za 799 60 do 802 60 Din; 100 nemških mark za 135850 do 1361 50 Din; 100 madžarskih pengov za 992 56 do 995 56 iDn; 100 italijanskih lir za 29906 do 30106 Din;
1 dolar za 5676 do 53*96 Din; 100 francoskih frankov za 222*80 do 224*80 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 14 do 16894 Din.
Sejmi
24.	marca: Mokronog, Vitanje, Guštanj, Slara gora.
25.	marca: Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
26.	marca: Dobova (okraj Brežice), Sevnica, Vinica, Lukovica (okraj Kamnik"), Zdenska vas (pri Sv. Antonu), Dole pri Litiji, Dolsko, Rovte, Mirna peč, Teharje, Čakovec, Loče, Kakičan, Šent Ilj pri Velenju.
27.	marca: Javorje.
28.	marca: Nadlesk pri Starem trgu, Gornja Lendava.
29.	marca: Zagorje (okraj-Litija), Turnišče.
30.	marca: Spodnje Gorje, Braslovče, Trojane-Sv. Gotard, Lemberg.
81. marca: Studenec (okraj Krško).
Kratke vesti
= Položaj na žitnem in živinskem tržišču je ostal minuli teden brez posebnih sprememb. Obetajo pa, da se bo turščic-a še malo podražila, kar je sicer običajen pojav v tej dobi. Kupčija z živino ee giblje vedno v enih in istih mejah. Izvoz je majhen.
= Na specialni kmetijski šoli v Št. Juriju pri Celju se bodo vršili naslednji dvodnevni tečaji: 1.) sadjarski tečaj za cepljenje in precepljevanje sadnega drevja za učitelje in druge zanimance (2. in 3. aprila); 2.) čebelarski tečaj za pomladna dela za učitelje in druge (10. in 11. aprila); 8.) vrtnarski tečaj za učiteljstvo in druge (23. in 24. aprila). Nočišče, v kolikor je prostora na zavodu, je brezplačno. Prehrana za vsak dan stane 1250 Din. Priglasitve naj se izvedejo pismeno brez prošenj za odgovor.
* Proslava 25ietnice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. V dneh 18. in 19. t. m. je slovesno proslavila 25letnico obstoja važna obrtniška organizacija Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ob številnem obisku obrtnikov. Leta 1902. se je v Ljubljani skromno in tiho vsejalo seme, iz katerega je zraslo močno, viharjem kljubujoče drevo, okcli katerega se zbirajo zadruge. Ustanovila se je ta-
krat Zveza zadrug za bivšo Kranjsko z namenom, da budi med obrtništvom stanovsko zavest, da združi zadruge v eno celoto in ustvari s tem med obrtništvom gibanje, ki bo branilo gospodarske, socialne in kulturne interese. Koliko je danes zadrug, ki so se ustanovile s sodelovanjem in pomočjo zveze! Prav vse pa so se že obračale nanjo za nasvete in pojasnila. In iz majhnih početkov se je razvila zveza v važen faktor, lahko rečemo, v predstavnico obrtništva v ljubljanski oblasti, saj šteje dve tretjini obstoječih zadrug za svoje članice.
*	Vodnikova družba. Občni zbor se bo vršil 31. t. m. ob 20. v prostorih Zve^e kulturnih društev v Ljubljani, Kazino, II. nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: 1.) poročilo odbora; 2.) določitev letnine za leto 1929.; 3.) računski zaključek za leto 1927.; 4.) proračun za leto 1928.; 5.) književni program za leti 1928. in 1929.; 6.) samostojni predlogi"; 7.) slučajnosti. K občnemu zboru vabi vse člane vodstvo Vodnikove družbe v Ljubljani.
*	Angleški zdravniki in novinarji v Jugoslaviji. Dne 5. aprila bo prispela v Zagreb večja skupina angleških zdravnikov in novinarjev, ki bodo priredili poučno potovanje po naši državi, tudi po Sloveniji. Na Bled bo prispela družba okoli 21. aprila.
*	Zaključek kmetijskega tečaja v Kranju. Te
dni je bil zaključen v Kranju kmetijsko-izobraže-valni tečaj, ki ga je organiziral na vzpodbudo sre-skega jK)glavarja g. Žnidarčiča jx»seben odbor, v katerem se je nahajal poleg nekaterih okoliških županov sreski veterinar g. F. Pahor. Tečaj, katerega se je udeleževalo stalno 40 r>osestnikov j in mladeničev, je trajal dva meseca in pol. tedensko ix) štiri ali pet ur predavanja. Na tečaju so predavali strokovni referenti sreskega poglavarja ter upokojeni šolski nadzornik g. Žirovnik. Ob zaključku se je vršila primerna slavnost, kateri je predsedoval okrajni glavar g. dr. Zobec. Tečaj, ki je bil prvi v kranjskem srezu, je dosegel najlepše uspehe in se bo prihodnjo jesen zopet obnovil.
*	Sprejem kovanega drobiža v državnih blagajnah. Glede na to, da se nahaja v prometu velika množina kovanega drobiža, a mnoge državne blagajne ne sprejemajo takega denarja, je beograjska Trgovska zbornica predložna finančnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva, naj se vsem takim blagajnam izda stroga naredba, da morajo sprejemati kovan drobiž.
*	Vprašanje reguliranja Savinje. Prizadeti sloji, katerim groze vsakoletne poplave, so radovedni, kdaj se bo začelo z regulacijo Savinje in dotokov. Slišalo se je že mnogo obljub, a ostalo je vse pri starem. Gospodje, ki imajo zadevo v rokah, naj se enkrat odločijo.
*	Pismo iz Francije. Iz Montceau-Les-Mines nam pišejo: Spoštovani gospod urednik, blagovolite nam odstopiti malo prostora v naši ljubi «Domovini». Začenja se zopet prijazna pomlad in narava dobiva drugo lice. Vse zopet oživlja in se veseli prav tako kakor mi vsako soboto, ker dobro vemo, da bo vsak čas čez hribe in doline priromala naša ljuba <Domovina^, katero prav z veseljem čitamo, kajti najdražji, najpoučljivejši, najcenejši nam je ta list Zato ga tudi ne bomo nikoli opustili. Ali žal, da se ne moremo veseliti, čeprav nam narava kaže svoj prijazni obraz, ker slišimo, da naši stari domovini še ne bo kmalu vzcvetela vigred in da nam še ni upati na vrnitev. Vlada je nova, a razmere so še vedno starega kova. Kmet je preobložen z davki, v industrijskih krajih pa je brezposelnost in majhen zaslužek. Čeprav nam tukaj ne gre slabo — delati, seveda, moramo, saj smo za delo ustvarjeni — pa vseeno bi bili raje v domačem kraju, da bi z vsemi našimi prijatelji in naprednjaki skupno obhajali velikonočne praznike z večjim veseljem, kakor jih bomo tukaj. Tu bomo mi kolikor toliko po naši stari šegi praznovali Veliko noč. Vsi podpisani želimo uredništvu, čitateljem in čitateljicam <Domovine>, zlasti pa prijateljem, sorodnikom ter sotrpinom rudarjem v domovini prav srečne in vesele velikonočne praznike, mnogo pirhov in velik kolač, <Domovini> pa še posebej novih
naročnikov za velik jerbas. Na veselo svidenje: Karel, Valerija Trbovc iz Trbovelj. Anton Radič iz Brežic, Franc Beline iz Rajhenburga (naročnik <Domovine>), Rudolf Blatnik iz Rajhenburga ia Ivan Kobal.
•	Izredno visoka starost. V vasi Olovu pri" Mostarju živi, kakor pišejo listi, starec Tadija Mustafič, ki je brezdvomno najstarejši HercegoJ vec. Dovršil je te dni 130. leto svojega življenja. Mož se čuti še popolnoma zdrav ter še opravlja lahka dela. Njegov najmlajši sin je pred nekaj leti umrl v starosti 105 let.
•	Pošten najditelj. Na cesti pred celjskiirf kolodvorom je našel 16. t. m. g. Pavel Starovašnik, trgovec iz Vitanja pri Celju, mal za\oj, v katerem je bilo 280.000 Din v gotovini, last državnega rudnika v Srbiji. G. Pavel Starovašnik je izročil takoj po najdbi denar g. Milanu Popovicu, državnemu uradniku, ki je bil v skrbeh zaradi izgub* ljenega denarja in je povpraševal po njem.
•	Močan potres pri Daruvaru. Zagrebški po-tresomeri so 19. t. m. zjutraj zabeležili močne potresne sunke. Prvi potresni sunek je bil zabeležen ob 49 min. 51 sek. po polnoči. Najmočnejši sunek pa se je čutil ob 50 min. 24 sek. po polnoči v smeri proti jugovzhodu. Valovanje je prenehalo točno ob 1. zjutraj. Tekom dopoldneva so v Zagreb prispela poročila, da je potres bil posebno občuten v okolici Pakraca, Lipika in Daruvara.
•	Voščimo vesele velikonočne praznike vsem fantom in dekletom, staršem, bratom in sestram^ vsem znancem, sorodnikom kakor tudi uredništvu <Domovine> slovenski orožniki v Metohiji: žand. kaplarji Rudolf Kocbek, Štefan Šoter, Janez Stravs, Štefan Kruder, Mihael Grubelnik, Martin Koprive.
•	Naročite se na šaljivi list «Skovir», ki stano četrtletno le 15 Din. Naj ne čaka, kdor si želi prisrčnega razvedrila. Naslov: Uprava <Skovirja>^ Rožna dolina, Cesta II./18, pošta Vič ffri Ljubljani. Priporočamo!
•	Spomenik v vojni padlim vojakom bodo postavile občine trg Vojnik, Škofja vas, Višnj& vas in Bezovica v Vojniku pri Celju. Načrt za spomenik, ki bo nosil okrog 200 imen v vojni padlih, je okusno izdelala celjska tvrdka Alojz Kališnik. Kljub težavnim gospodarskim prilikam je misel postavitve spomenika našla med narodom živahen odmev.	1 -	.j
•	Izlet kmetijsko-nadaljevalne šole v Zagorju. Dne 8. t. m. sta priredili osnovna šola v Zagorju in kmetijsko-nadaljevalna šola poučen izlet na državno kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni železnici pod vodstvom upravitelja g. Levstika in predsednika podružnice Kmetijske družbe g. Be-žana. Tečajniki, 70 po številu, so se posebno zanimali za živinorejo in sadjarstvo ter so pazno sledili razlagi gg. vodnikov. V imenu vodstva se je upravitelj g. Levstik ob slovesu toplo zahvalil g. ravnatelju in gg. učiteljem kmetijske šole za prijazno naklonjenost.
•	Slavnosten sprejem naših podmornic. Naši novi podmornici «Nebojša» in »Hrabra* ki sta bili zgrajeni v Angliji, sta na potu v naše vode in bosta v kratkem pristali v dubrovniškem pristanišču. Prvima našima podmornicama se pripravlja slavnosten sprejem tako v Dubrovniku kakor v Splitu in vseh večjih krajih našega Primorja.
•	Požar. Pišejo nam: Pri g. Jožefu Bud ji v Moravcih je nedavno požar uničil gospodarska poslopja. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti.
•	Dve nesreči v Hrastniku. Te dni se je ponesrečil v jamj na Ojstrem rudar Jože Zupane, ki bi moral drugega dne odriniti k vojakom. Strelni mojster je sprožil strel, toda naboj ni eksplodiral. Misleč, da se je naboj pokvaril, se je Zupane, ni5 hudega sluteč, približal opasnemu kraju. V tem trenutku pa je patrona nenadoma eksplodirala. Zupanca je vrglo daleč stran. Dobil je hude poškodbe na levj reki in po prsih. Ponesrečenca so takoj prepeljali v rudniško bolnico v Hrastniku. — Istega dne je imel opravit s slamoreznico 161etni Mihael, sin posestnika Jcžeta Plaznika s ; Kala nad Dolom. Med delom je de?ek poslal tako zamišljen, da mu je ušla desna roka v slamorez^ jnico, ki mu je odrezala tri prste. Nesrečnega mladeniča so ijreueliaii k hrastniškeittu zdravniku
dr. Kumarju, ki mu je nudil prvo pomoč in ga pdpravil domov, kjer je sedaj v domači oskrbi.
*	Nesreča s cirkuiarko Na Samsovi žagi v Po-ganiku je nastavljen za Žagarja 251etni oženjeni delavec Jože Praprotnik iz Hotiča. Ko je te dni potiskal les pod vrtečo se žago, ga je prijelo ostro zobovje cirkularke za desno roko in mu vso dlan razžagalo. Ponesrečenemu delavcu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Ukmar. Ranjenec se je odpeljal zdravit se v ljubljansko bolnico.
) * Huda nesreča voznika. Posestniku Francetu Langerholzu iz Stare Loke so se v Zapužah zaradi prihajajočega avtomobila splašili konji. Ko jje avto v diru privozil mimo, je Langerholz zgubit na vozu ravnotežje ter padel naravnost pod avtoihobil. Nesrečnik se je močno poškodoval po vsem životu. Zlomljeno ima nogo, dalje več reber ter roko. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim yozom v ljubljansko bolnico, j • Huda nesreča v gozdu. V mariborsko bolnico Eo pripeljali iz Spodnjega Jakobskega dola kletnega viničarja Ivana Kirbiša, ki si je zlomil nogo ter se tudi drugače precej poškodoval. Bil je zaposlen pri gozdnem delu blizu Sv. Jakoba. Splezal je na neko drevo, da oklesti vršič, pri tem pa se je vrh prelomil ter zgrabil mladega delavca in ga držal kakor v precepu, da se ni mogel niti ganiti. Drugi delavci so morali splezati na drevo, jda so ga rešili iz mučnega položaja.
L* Pojasnjena smrt. Iz Kranja pišejo: Ponovna
no-zdravniška komisija je ugotovila, da je bil g. Martin Pošinger, o čigar nenadni smrti se je mnogo govorilo, zadušen od dima. V sobi nad njim so kurili ter je dim prihajal zaradi vlažnega (\'remena v Pošingerjevo sobo in se vlegel zgo-!ščen na vlažna tla. Razvijal se je ogljikov dioksid, ki je starčka zadušil. S tem je vzrok smrti Pošin-gerja pojasnjen in so vse druge govorice brez podlage.
*	Grda lopovščina. Preden je te dni privozil jutranji, tako imenovani dijaški vlak na postajo Zalog, so potniki v nekem potniškem oddelku opazNi, da je skozi okno udarila izstreljena krogla, ki je prebila šipo in prevrtala streho na vagonu. Seveda je med navzočimi potniki nastalo razburjenje in so o dogodku takoj obvestili sprevodnika, ki je obljubil, da bo atentat brezvestnega strelca v svrho izsleditve javil na pristojnem mestu. V vagonu je bilo več delavcev in dijakov, ki so se peljali v Ljubljano. Po sledi krogle so potniki ugotovili, da je moral strelec stati pod nasipom. Ce bi bil kdo stal pri oknu, bi ga krogla zadela bržčas v glavo, ker je prav v taki višini prebila okno. Zakaj je bil strel iz-prožen in kdo ga je oddal, je zagonetka, ki jo \o bržčas težko pojasniti.
f * Uboj. Meseca februarja se je vršila pri po-sestnici Antoniji Kotnikovi v Št. Jerneju pri Konjicah vesela svatba. Jakob Sovič in 231etni čevljarski pomočnik Ferdinand Burkelc sta bila med prežarji. ki so po stari navadi oglarili okrog hiše. Ko so končali, so zapeli nekaj pesmic. Medtem je Sovič, ki je slonel na plotu, poklical k sebi Antona Bračiča ter ga vprašal, zakaj je privlekel s seboj Burkelca. Kmalu nato je stopil v temi Sovič k Burkelcu ter ga udaril s kolom po glavi. To je bil znak za vse ostale fante, da so se podali k plotu ter se tudi oni oborožil s koli. Nekaj korakov pred plotom pa je Sovič nenadoma zavpil, da je dobil bodljaj. Zgrudil se je na tla, ostali fantje pa so se razleteli v noč. Težko ranjeni Sovič je umrl v naslednji noči. Uboja je bil obdolžen Ferdinand Burkelc, ki se je zagovarjal, da je bil izzvan in napaden, nakar se je branil, j. * Tatvina. Pišejo nam: Pri g. Trstenjaku v Kuršencih so neki zlikovci ukradli 18 klobas in liekaj mesa. Ljudje, pomagajte orožnikom, da jim olajšate zasledovanje tatinske drhali. | * Ni navedel pravega imena. Iz Višnje gore nam pišejo: Na svojem službenem obhodu sta dva orožnika te dni zalotila delavca Janeza, ki je Uporabljal nedovoljeni m nevarni prehod skozi lelezniški tunel. Mož je šel po poslu iz Velike Loke do Dedendola. Janez se je čutil sicer kriv, t ga je že zmotil spak, da je navedel orožniški patrulji napačno ime, namesto da bi skesano pri-fnal svoj prestopek. Pa prišla je na dan Janezova
neresnica o napačnem imenu in sedaj bo imel
možak sitnosti s sodiščem.
*	Osumljen, da je zastrupil svojo ženo. Ze več
mesecev se je šušljalo po Mariboru, da žena krojača I. K. v Mariboru ni umrla naravne smrti, temveč je postala žrtev zastrupljenja. Svoj čas se je tozadevno že vršila preiskava, ki pa je ostala brez uspeha. Kljub temu je policija stvar zasle-jdovala in kakor vse kaže, se bo preiskava zdaj obnovila. Govori se, da je bila krojačeva žena zastrupljena s strihninom. Krojač I. K. je bil aretiran in zaradi osumljenja zastrupljenja svoje žene izročen v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča.
*	Arctaeija tivšega poslanca. V Aleksincu je •bil aretiran bivši radikalski poslanec Mihajlo ISrečkovič, ki je obtožen raznih zlorab, predvsem, da je pri zidanju šole v Moravcu poneveril 200.000 dinarjev. Razen tega je obtožen, da je v času, ko je bil poslanec, prejemal plačo občinskega j tajnika in delovodje. Obtožen pa je tudi še drugih zlorab.
*	Hitro so Jh prijeli. Ivan Jerin in Janez Urh, ki sta pobegnila iz mariborske kaznilnice pri Sv. Miklavžu, sta bila že naslednjega dne aretirana od orožnikov iz Poljčan in odvedena nazaj za obzidje kaznilnice.
*	Aretacija zaradi tatvine. V Hrastniku je bi) aretiran bivši delavec steklarne Rudolf Šimler, doma iz Gotovelj, ki se je potikal zadnje čase j brez posla v Posavju. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je ukradel jeseni lanskega leta v steklarni zabojček steklenine, vredne 450 Din.
*	Pri glavobolu, omotiei, bolečinah t ušesih, slabem spanju, raidražljivosti rabi takoj pristno naravno grenčico <Franz Josef». Izjave klinik za interne bolezni pričajo o velikih uspehih, ki jih dosega grenčica cFranz Josef». Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
*	Opozarjamo vse živinorejce in posestnike 1 goveje živine, konj in prašičev na današnji oglas «Govedomedike>, jugoslovenske razpcšiljalnice zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne «Pri sv. Antonu* v Mariboru, Kopališka ulica 11.
Važno za perutninarje
Perutninarji mariborske oblasti se opozarjajo, da je v vsakem pogledu najprimernejši čas za valjenje v mesecih marcu in aprilu. Zato naj se v teh mesecih izrabi vsaka razpoložljiva dobra koklja.
Jajca naj se vzamejo le od zanesljivih rejcev, ki gojijo našo domačegrudno štajersko-zagorsko kakoš, ki v vsakem pogledu našim krajem najbolje odgovarja. Rejci se opozarjajo zlasti na dejstvo, da se je v zadnjem času poleg jajčjega izvoza tudi izvoz žive in zaklane perutnine znatno povečal. Trgovina pa zahteva izključno le fino belokožnato blago, za kar zopet štajerska najbolje odgovarja medtem ko velja blago z rumenimi nogami in rumeno kožo (italijanske, pli-metke) kot manj vredno.
Zaradi pomanjkanja kreditov in pa zavoljo redukcije strokovnega osebja za letos, žal, ne bo mogoče uradoma razdeljevati valilnib jajc. Interesenti pa se of^zarjajo na naslednje okoliše, kjer dobijo dobra valilna jajca štajerske pasme, in to so: Maribor, Razvanje pri Mariboru, Središče ob Dravi, Št. Jurij ob južni železnici in Celje. Natančne naslove lahko vsak zauimanec izve pri najbližjem sreskem živinorejskem referentu.
Oni perutninarji, ki žele jajca iz rejskih središč, se opozarjajo, da so take postaje z zaklop-nimi gnezdi zaenkrat le še v okolici Maribora. Naslove lahko vsakdo izve pri kmetijskem oddelku velikega župana.
lijona frankov ga ni niti malo osupnila. Mimo kakor da plačuje kavarniški račun, je odštel veliko vsoto ter vzel nakit s seboj.
Takega kupca draguljar že dolgo ni imel In si lahko vsakdo predstavlja njegovo veselje, ko je isti gospod pred nekaj dnevi zopet stopil v njegovo prodajalno ter dejal, da bi sedaj rad nakit iz diamantov in da cena ne igra nobene vloge. Mirno je izbral v nekaj minutah največjo dragocenost iz zaloge. Diamanti so stali okrog dva in pol milijona frankov.
«To si lahko mislite da ne nosim toliko denarja s seboj«, je dejal kupec. »Pošljite mi nakit na stanovanje, in sicer še danes, ker bom zvečer najbrž odpotoval.«
Dal je naslov neke vile, kjer so se oddajala stanovanja najbogatejšim tujcem, ter odšeL
Čez nekaj ur je zlatarjev uslužbenec že trkal na stanovanju odličnega kupca. Ta se je ravno bril ter se je še lepo oprostil zaradi sprejema v taki obleki. Nakit si je ogledal ter ga položil v predal mizice, ki je stala v kotu ob steni. Dragu-Ijarjevega uslužbenca je vljudno prosil, naj malo potrpi, da se obrije. V nekaj minutah je bil gotov, potem je pa stopil v drugo sobo, da se obleče in prinese denar.
Uslužbenec je smatral vse za popolnoma v redu, končno je pa tudi videl, da se gospod ni niti več ozrl na mizico in njen predal z dragocenim nakitom. Ko pa gospoda že kake četrt ure ni bilo iz druge sobe, je postal nestrpen. Najprej je potrkal potem pa sobo odprl ter jo našel prazno. Z enim skokom je bil prijnizici, izvlekel predal ter odrevenel od strahu: Nakita ni bilo nikjer. Ko si je malo opomogel, je videl, da predal nima zadnje plati in da je tudi stena prevrtana v drugo sobo, v katero je gospod «šel po denar*. Z največjo naglico je pozval policijo, ki je takoj ugotovila, da si je slepar in tat že poprej vse dobro pripravil kakor hitro si je našel primerno stanovanje z dvojnim vhodom. Zasledovanje je brezuspešno in ni upati, da bodo drznega lopova kmalu izsledili.
ŽENSKI VESTNIK
Mojstrski tat draguljev
V Parizu vzbuja velikansko pozornost tatvina diamantne ovratnice, vredne več milionov frankov. Tatvina se je izvršila tako-le:
K največjemu pariškemu draguljarju je prišel pred kakimi 14 dnevi eleganten gospod, ki je napravil vtis velikega bogatina. Zanimal se je za briljantne nakite in se je po daljšem izbiranju odločil za najlepšega. Cena v znesku okrog pol mi-
Oporami materam
Otroka dobro vzgojiti, v to je v prvi vrsti poklicana mati Ce opazujemo otroka, vidimo, kako navadno posnema le mater. Zato mora mati vedno paziti, da daje otroku dober zgled.
Ce te otrok kaj vpraša, daj mu lep in miren odgovor. Tudi če te je kaj razjezilo, ne pokaži otroku svoje nejevolje.
Ne hvali otroka vpričo drugih ljudi, ker s tem mu vzbujaš samoljubnost in častihlepnost. Hvali ga sploh malo, ker hvala rodi ošabnost, in otrok ti ne bo pomagal pri delu zaradi dela, ampak samo zaradi pohvale.
Ne govori v otrokovi navzočnosti slabo o bližnjem.
Otrok naj ne bo priča pri prepiru, In že zavoljo otrok moraš skrbeti za mir in red v hiši.
Kadar odrasli govori, ne dovoli otroku, da bi brbljal vmes in on imel prvo besedo ter da bi morali vsi samo otroka občudovati in hvaliti.
Zopet pa ne grajaj in ne kaznuj otroka vpričo drugih ljudi.
Otrok je kakor mlado drevesce: kamor ga nagneš, tako ti raste.
Za kuhinjo
Janežer kruh. 28 dekagramov sladkorja, 5 rumenjakov in sok pol limone mešaj pol ure. Potem dodaj 1 žličico stolčenega janeža in 28 dekagramov moke, dobro zmešaj, naredi sneg od 5 beljakov in nalahko premešaj. Namaši pekačo z mastjo, potresi z moko in zlij testo enakomerno po pekači. Peci dobre pol ure v ne prevroči pečici. Se toplo stresi na bel papir in pusti, da se ohladi, na kar razrezi na tanke kosce.
Orehova torta. 15 dekagramov sirovega masla, 15 dekagramov sladkorja in dva rumenjaka mešaj pol ure, potem dodaj 15 dekagramov zmletih orehov in 15 dekagramov moke. Temu dodaj sneg
dveh beljakov in nalahko premešaj. Namaži kozo b sirovim maslom, potresi z moko in deni testo peči. Peci eno uro v ne prevroči pečici. Ko se "t>hladi, prerezi, da dobiš dve polovici in nadevaj torto z mezgo (marelično, češpljevo ali kako drugo). Ce rabiš torto za kako svečanost, potem jo še glaziraj. Glazura: Vzemi dva beljaka in Četrt kilograma sladkorja ter par kapljic limoninega Boka. To mešaj tako dolgo (pol ure), da se popolnoma zgosti. Namaži z belo peno torto zgoraj in po robovih, lepo zgladi z nožem in jo postavi za četrt ure v mlačno pečico, da pena naredi Bkorjo; ne sme pa porumeneti.
Pomarančni šato. Zavri namesto vina pomarančni sok in zmešaj s penjenim rumenjakom. Sladkor mera prevreti s pomarančnim sokom (dene se pest sladkorja na sok ene pomaranče). Ta šato je bolnikom bolj priporočljiv kakor vinski, posebno v vročinskih boleznih.
Turščični kruh po ameriškem receptu. Stepi dva rumenjaka, primešaj % litra mlačnega mleka in žlico raztopljenega sirovega masla, primešaj počasi V2 litra dobre turščične moke in V« Mra pšenične, pol žličke soli in žličko pecilnega praška. Testo premešaj dobro in zagneti z roko; ko je gladko, mu prigneti še stepene beljake, deni v prostorno pekačo in speci. Vročine ni treba prehude; čas pečenja je 35—40 minut. Kruh se razreze in se j6 topel. To je kruh, kakor so si ga pekli prvi naseljenci.
Misisipški turščični kruh. Žličko pecilnega praška raztopi v dveh žlicah tople vode; temu prilij med mešanjem liter kislega mleka, potem primešaj dva rumenjaka, žlico raztopljenega sirovega masla in liter turščične moke. Zagneti dobro in hitro, deni na namazano pekačo, peci 40 minut v ne prevroči pečici; pečeno razreži in daj na mizo. Je se toplo.
Turščični pečeni žličniki. Deni v skledo % litra turščične moke, naredi sredr moke jamico, v jamico spusti žlico masla, opari z '/» litra kropa, premešaj, pokrij skledo in pusti, da potiva moka % ure. Raztepi jajce v dveh žlicah mleka in zagneti z žlico v moko. Ko je dobro zagneteno, slavi z žlico na vročo namazano pekačo in peci % ure.
Turščični cmoki. Opari % litra turščične moke t V,, litra mleka; prigneti, ko se je ohladilo, žlico masla in V2 žličke soli, naredi z roko ali s penja-rico okrogle cmoke in zavezi vsakega posebej v kosce organtina, spusti v krop in kuhaj celo uro. Kosci organtina morajo biti tako veliki, da jih narasli cmok ne razžene. Se d& na mizo z riba-nim sirom in paradižnikovo mezgo.
Razumna uporaba.
Če želite „ RA DI ON" popolnoma iz* koristiti, pazite, kako ga uporabljate. Ne pozabite na prvo pravilo: .RAD I ON* treba raztopiti v mrzli vodi.	j
Le tako razvija ,.RADION" vso moč in pere zares t)sam".
7o pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti
„RADION(( v mrzli vodi' raztopi!
*"V • '■" '' *V---4 •	'■ A i-'1	•	V.iv V:*'/S "-.v • S^^dŠJE	- V* > • •
-	v-' .'■. V. ■. v . ■' •• - ■■-i1	•	••..•' ^ ■
Izvrstno gnojilo za cvetje. Popari % litra saj in pest sode z 2 litroma kropa, premešaj skozi osem dni vsak dan, razredči za polovico in zalivaj vsak četrti dan.
Praktični nasveti
Petrolej ra kačji pik. V Teksasu nosijo doma čini vedno pri 6ebi stekleničico petroleja; če jih pikne gad, iztisnejo rano, jo izperejo s petrolejem, namočijo robec v petrolej in obvežejo ž njim ranjeni del prav trdno. Lovci v planinah si nasujejo na kačji pik malo smodnika in zažgo, to baje prepreči vse nasledke.
REVMATIZEM.
# Zahvalna i t Java. »
Q. dr. I. R a h 1 e i e v
BeoRroH
Kosovska ulica ta
Najlepše Vas prosim, da na naslov mojega očeta pošljete po poštnem povzetju steklenico Vašega odličnega leka Radio Balsamika. Minulo leto ste mi poslali tri steklenice, in uveril sem se. da Je Vaš lek edino rešilno sredstvo proti revmatiz-mu. Zato sem priporočil svojemu očetu, naj se poizkusi zdraviti z Radio Balsamika. Tem potom se Vam najlepše zahvaljujem za Vaš lek, ki me je rešil težkih bolečin.
...	Z odličnim spoštovanjem
Viktor Mirkovič.
Ugljan (Dalmacija) 29. oktobra 1926.
Zdravilo „RADIO BALSAMIKA" izdelale, prodata in razpoSilja oo povzetju laboratorij ..RADIO BALSAMIKA" drja. 1. Rahtefeva v Beogradu. Ko-*ovska ulica 43.	Xa2
Čudodelna pomočnica
Na Ruskem je bilo. Jud, takole kramarček, sreča popa in ga vpraša, kako mu gre.
«Nič ni prida», pravi pop in začne tarnati o slabih časih. Ljudje da so postali brezbožni in se ne menijo nič za božje služabnike.
Jud se nasmehne in ponudi popu svojo pomoč. Imel je namreč Žid blizu cerkve na svojem vrtu vodnjak.
<V ta vodnjak spustim podobico svete Irene, ti pa povej, da si je svetnica ta kraj izbrala za mesto milosti.)
Rečeno, storjeno. Pop jame odslej pridigovati ljudem, kakšni so, nemarni in brezbrižni za božjo čast. Zato jih tepejo razne nadloge. Mužiki (kmetje) skesano poslušajo in bridko obžalujejo svoje zmote.
Zdajci jame pop govoriti, kako je Bog kljub temu dober in usmiljen, vedno pripravljen pomagati njim, ki se resnično poboljšajo. Sveto Ireno je poslal iz nebes. V vodnjaku na židovem vrtu se je prikazala njena podoba. A'i hočejo kristjanje biti manj vredni od Židov?! Ali se ne bodo poslužili milosti, ki jim je namenjena?
Seveda so jeli kmetje trumoma hiteti na Židov vrt, da bi se prepričali, koliko je rasnice na popovih besedah. Žid jim je rade volje dovolil vstop na vrt in jim tudi pokazal vodnjak s čudodelno podobo. Glas o čudežnem pojavu je šel od ust do ust in dan na dan je prihajalo več in vedno več ljudi v cerkev in k čudodelnemu vodnjaku. Prinašali so popu darila, dajali za maše in se priporočali v molitev, a pri Židu so kupovali vse od kraja, zlasti še za drag denar podobice svete Irene v vodnjaku.
Pa ti pride lepega dne mužik (kmet) in zaupno vpraša Žida:
<Ti, mojše (jud), ali je res, da ta sveta Irena pomaga ljudem ?>
<Resnično,> pravi žid, <pri Abrahamu ti povem: res pomaga !>
«Pa ti poznaš koga, ki mu je že pomagala?)
«Poznam,> spet potrdi kramar. cGlej, dasi sem žid, je vendar sveta Irena pomagala celo meni.»
Potem pripomni:
«In še enega poznam, ki mu je tudi pomagala. Za naju točno vem, da nama je prav zelo poma-
gala, prav močno, ti pravim. Za druge pa na vem.>
Zid je govoril čisto resnico: Slika v vodnjaku je povzročila, da so ljudje jeli romati tja in nositi popu darove, s čimer mu je bilo res na moč por magano. Obenem so pridno hodili k Židu kupovat. Jud jih je seve prav po židovsko skubil in je torej «sveta lrena> tudi njemu pomagala. Za druge pa — ni vedel!
Mužik se je začudil, pobožno pomolil, kupil podobico in vneto pomagal širiti vest v čudodelni pomočnici.	i
Po spominih M. Muca napisal I. Albreht
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Regulacija Mure
Dolnja Lendava, marca.
Poslanci KDK so prošli teden predložili Narodni skupščini med številnimi predlogi predlog
0	nujni regulaciji naših rek. Med rekami, naštetimi v predlogu, je tudi Mura. Iz tega vidimo, da naši poslanci poznajo prav dobro potrebe in nadloge vseh naših pokrajin in prebivalstva. Ce je katera reka potrebna nujne regulacije, je gotovo med prvimi Mura, kjer je treba začeti z delom takoj brez pomišljanja in odlašanja.
Poleg pravične izvedbe agrarne reforme je regulacija Mure prva pereča in občutna zadeva vsega Prekmurja. Besno deroča Mura povzroča ogromno škodo s čestirni poplavami in že grozi,, da uniči nekatere vasi. Ljudstvo navdaja strah, ker je vsak čas pričakovati katastrofe. Ena ali dve poplavi še je treba in voda bo dobesedno; udrla v vasi in jih popolnoma uničila. Več alij manj so prizadete vse vasi ob Muri, a med njimi sta baš Dol. Bistrica in Hotiza v največji nevar-l nosti. Dejanska nevarnost se niti približno ne; da opisati. Tu bi si merodajni faktorji morali na1 licu mesta ogledati vso pretečo nevarnost in po-j tem bi razumeli strah prebivalstva. V omenjenih; vaseh je stara struga, kjer je pred nedavnim časonVj tekla prava Mura, ki si vedno išče novih potiJ Sedaj se naglo približuje spe* stari strugi in; ponekod jo loči le še kakih 10 do 20 metrov odj nje. Ko prekoplje še to zemljo, bo v stari strugij in bo vsa sila toka usmerjena naravnost v središča vasi. Potem ne bo več pomoči in je najhujša kata-j strofa P'" f '"t: Hndje bodo morali bežati ia
1	njihov a d inovja h od o po/i^ali valovi. Ni to prei Itiranie. neao bridka resnica
Predlo«; naših poslancev je bil zavrnjen. Dru-1 gega ni pričakovati od protiprečanske vlade. Za- j lostno je, da je proti predlogu glasovala tudi SLS in tako storila greh nad ljudstvom, ki ji je za*1 upalo pri volitvah. Ni naš namen napadati in ni to demagogija!
Oba prekmurska poslanca gg. Klekl in Jerič. sta doma iz obmurskih vasi, na svoje lastne oči sta videla vsak dan nevarnost, slišala sta že ne-; šteto obupnih prošenj, dala sta svečane obljube, a sedaj sta glasovala proti nujnemu predlogu poslancev KDK. Mi se dobro spominjamo in tudi j ljudstvu so še v spominu obiski in obljube g. po- j slanca Klekla na licu mesta pred vsakimi rolit- j rami. Vsi še prav dobro vemo, da je pred zadnjimi volitvami sam gospod veliki župan v spremstvu poslanca Klekla bil na omenjenih najbolj nevarnih mestih in spet sc padale obljube. Sedaj, ko bi morala priti dejanja, pa klerikalni poslancij nič več ne vedo za svoje obljube in glasujejo ] proti regulaciji, proti ljudstvu, proti samim sebi!
Prekmurci smo hvaležni poslancem KDK in njihovi borbi za naše potrebe ter jih prosimo še nadaljnjega vztrajanja v boju za pravice in potrebe prebivalstva. Zapomnili pa si bomo delo klerikalnih poslancev. Prišel bo čas obračuna in potem ne bodo obljube pomagale prav nič več.
da gre za zločin, pozneje pa se je pokazalo, da je j zaključila s tem, da je kralj zasnubil lepo pl»-postal nesrečni duhovnik žrtev posebne slabosti. | salko, ki je postala kraljica. Toda njena sreča ni Usodnega dne dopoldne se je Jane udeležil j bila popolna. Bivša plesalka je nosila lase ostri-neke slavnosti na zavodu, kjer je bil prav dobre j žene po siamski modi tako kakor moški. V Kam-volje in ni kazal nikakih znakov kakega notra- j bodži pa nosijo dame še krajše lase in tako ja njega nerazpoloženja. Po obedu se je navadno nastalo vprašanje, ali naj nosi kraljica siamsko umaknil na kratek odmor. Popoldne bi bil moral j ali kamboško frizuro. Po dolgem prerekanju je oditi blagoslavljat, toda cerkovnik in ministrant-bil dosežen sporazum. Zadnjega februarja so sve-sta ga čaktla zaman. Ko so pozneje odšli na nje-[čano sežgali truplo bivšega kralja Sisuvata, ki je govo stanovanje, so našli vrata zaklenjena. Ko se j umrl v avgustu lanskega leta. Za to svečanost na ponovno trkanje ni nihče oglasil, so vdrli vrata so se dale ostriči vse dvorne dame v znak žalo-in ostrmeli. Duhovnik je visel na kljuki med vanja do golega. Tudi nova kraljica se je dala vrati obešen na železni verigi. Tudi na rokah in'ostriči in ko ji zrasto lasje, bo nosila kamboško nogah je bil zvezan z verigami. Verigo si je ne- j frizuro. Izgubila je sicer lase, zato je pa ohranila srečnik ovil tudi okoli telesa in vse pritrdil s dostojanstvo.
ključavnicami.	j X Mož Viljemove sestre' izgnan iz Nemčije.
Na največje presenečenje pa je bil obešenec> Iz Nemčije prihaja vest, da je oblastvo v Kolnu oblečen v žensko obleko. Bil je v bluzi in srajci, j izdalo ukaz, da Rusa Aleksandra Zubkova, moža na nogah pa je imel ženske čevlje. Natančna pre-! sestre bivšega cesarja Viljema, izženo kot nad-iskava je dognala, da je bil umor izključen. Vrata ležnega tujca iz Nemčije in da se ne sme več vrniti so bila zaklenjena od znotraj. Vedno manj ver- j v Nemčijo. Seveda, princesi ne bo treba zapustiti jetno je postajalo tudi, da bi bil duhovnik izvršil Nemčije, dasiravno ni več tja pristojna. Sicer jo samomor. Živel je v lepo urejenih prilikah in je ' pa tudi res, da princesa ni zakrivila ničesar hu-bil prav vesele narave. Ostala je končno samo [ dega. Sovražniki Zubkova in princese torej sla-verjetnost, da je postal žrtev abnormalnega spol-: vijo zmago. In teh ni bilo malo.*Večina nemškega nega nagona in da je le po nesreči obvisel na plemstva je bila princesi sovražna in nikakor ni železni verigi.	j mogla ali hotela razumeti, da se je princesa po-
Sodni zdravniki so ugotovili, da je duhovnik ročila z možem, po čigar žilah ni tekla plemeni-umrl zaradi zadavljeuja. Z verigo okoli vratu se taška kri. Najbolj bodo pa menda tega veseli je nesrečnik obesil na kljuko na zidu, in sicer j Hohenzollernci, katerim je bil mladi Rus trn v pred ogledalom, kjer je lahko opazoval samega peti. Berlinski listi poročajo, da Zubkov sploh ni
Čudna smrt s o venskega duhovnika v Gradcu
Te dni je nenadne smrti umrl v Gradcu duhovnik graškega mestnega oskrbovališča Leopold Jane, rodom iz Radovljice. Okolnosti, pod katerimi so našli Janca obešenega na kljuki med vrati njegovega stanovanja, so izzvale v zavodu in po vsej okolic veliko pozornost. Sprva so domnevali,
Vaše telo
sebe.
Zanimivo je, kaj so našli pri preiskavi v njegovih omarah. Poleg stanovskih oblačil so našli pri njem sedem modemih dekliških oblek. V omari je viselo najintimnejše damsko perilo, svilene nogavice, čevlji in drugo. Razen tega je imel mnogo slik, ki ga predstavljajo v raznih damskih kostumih.
Pustolovski frane .>ski duhovnik
čakal, da ga policija izžene, marveč je sam poprej zapustil Nemčijo. Podal se je baje v Afriko in se že nahaja v Kongu, kjer ima sorodnike. Princesa bo ostala v Bonnu, kjer bo točila solze za izgubljeno srečo.
X Stroge odlredbe za cigane v Češkoslovaški. V Češkoslovaški bo stopil v kratkem v veljavo tako zvani ciganski zakon, po katerem se bodo meseca aprila začele izdajati ciganom legitimacije. Izdajanje legitimacij bo trajalo leto dni, ker se morajo izvršiti še številne preiskave in bodo
Francoski duhovnik Tbauby iz Nantesa je tip vsem ciganom tudi odtisnili prste. Pričakuje se, pravega pustolovca. Med vojno so leta 1917. po-' da bodo na ta način preprečeni številni zločini, slali tega duhovnika k francoski armadi na vzhod,1 ki so jih do sedaj izvrševali cigani. Po dosedanjih kjer je leta 1919. izgnil brez sledu. Pojavil se je podatkih bo registriranih na Češkoslovaškem šele leta 1926., in sicer kot ujetnik v Odesi. Iz- okoli 21.000 ciganov. Na ta način bo tudi konec gnan je bil baje v Sibirijo. Toda to poglavje nje- težkoč. ki so se pojavljale, kadar je bilo treba govega burnega življenja ni jasno in ni izključeno, I ugotoviti, kateri cigan je ukradel to ali ono. Na da mož sploh ni bil v Sibiriji. K > se je leta 1926. Češkoslovaškem je namreč skoro vsak drugi nenadoma vrnil domov, je njegova mati dob la cigan Ružička. Orožništvo bo razpolagalo z od-
kratko brzojavko iz Pariza, v kateri jo sin obvešča, da je pribežal nazaj v Francijo, j Drugi dan sta čakali mati in sestra možaka na nanteskem kolodvoru in ko je prispel vlak,
tiski prstov, po katerih bo lahko spoznalo pravega krivca. Tudi pri nas v Jugoslaviji bi bilo potrebno malo zajeziti cigansko nadlego.
X Angležinje strastne kadilke. Neka angleška
zahteva nogo, d>i ostane zdra.ro. 7.a privo nego tele-a se uspešno uporabila že oil delovsih časov pravi Fellerjev milodišeM Klsafiuid. Oslabljenemu telesu priuašt moč in svežost, oživlja živce, jači mišice iu tetive ter milo deluje na vse o tale dele telesa.
Masiranje in drgnjenje z El-afluidom pospešuje o' t"k krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. (Jmi-an;e z klsifluidom jači trudne oči, delu e pomirjevalno na živce ter ubla-žuje lioli. Pri zunanjem in notranjem uporabljanju je najboljša zaščita proti kibarici, influenci, hripi in drugim nalezljivim boleznin iu prehladu. Raztopljen je i/.vrstno sredstvo za izpiran e ust., grla iu goltauca. Klsaf i.id je že 30 let tuko priljubljen le zato, ker je uporabljiv vsestransko — zuuauje n notran e — kot uajzanesliivejše domače sredstvo iu kosmetikum. Jačji je nego francosko žganje.
Zahtevajte r lekarnah in to vrst ui h trgovinah, tudi v najmanjših krajih, izrecno pnvi Fellerjer Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 I)in, dvojnih po 9 Din ali specialnih po 26 Diu. Drugače ga naročite uaravuost po pošti, zakaj čim več ga naročite naenkrat, tem couejši je,
ker stane z omotom iu poštuiuo vred: 9 poizkusnih al. f> dvojnih
ali 2 specialni steklenici............ 62 Din
18 poizkusnih ali 12 dvoinih
ali 4 specialne steklenice...........102 Din
64 poi kasnih ali 3o dvoinih
ali 12 specialnih stekiouic........... . 250 Din
sta zagledali moža, ki ni bil nič podo.ien sinu, !tovania tobaka, ki praznuje te dni stole!n:co svo-odnosno bratu. Poldrugo leto je ostal TI auby pri jega obstoja, je izdala ob tej priliki zanimivo sta-svoji materi, pozneje je pa dobil službo pri ne-j tistiko o kajenju in kadilcih po raznih državah kem bogatem meščanu kot domači učitelj. Pre- sveta. S številkami dokazuje, da pokadijo največ selil se je v njegov grad, toda škof je nekega dne j tobaka baš angleške žene. V moških vrstah pa zvedel, da Thauby nima pravice nastopati kot stoji na prvem mestu uničevanja nikotira angle-katoliški duhovnik, ker je prestopil v Bukarešti iško vojaštvo, potem gozdni delavci in pastirji v v luteransko vero. A to še ni bilo vse. Thauby prekooceanskih pokrajinah, dalje duhovniki in je 7ahrepenel po domačem ognjišču in oženil se za njimi uradniki.
je z lepo Rumunko, s katero je imel dva otroka. Škof je poklical podjetnega duhovnika k sebi in mu zapovedal, naj odide takoj v samostan, kjec bo delal pokoro za svoje grehe. Thauby se je navidez res kesal in je izjavil rodbini, kjer je bil za domačega učitelja, da se mora po škofovem naročilu umakniti v samostan.
Toda pred svojim odhodom je neopaženo smuknil v pisarno bogatega gospodarja in mu ukradel 12.000 frankov iz blagajne. S tem denarjem se je odpeljal v Pariz, kjer je hotel nadaljevati svoje pustolovščine. Toda policija ga je kmalu izsledila in privedla nazaj v Nantes, kjer bo moral pred sodiščem dajati odgovor za svoje grehe.
X Tudi kraljice so podvržene krajevni modi.
O tem se je prepričala neka 181etna siamska plesalka, v katero se je zaljubil kralj v Kambodži Ma-nivongs. Njegovo Veličanstvo je spoznalo plesalko med gledališko predstavo v Batangbangu v Kambodži. Bil je tako očaran, da jo ie povabil z materjo v avdijenco. Mati je znala uveljaviti vso spretnost gledaliških mamic in avdijenca se je
X Psiček kot nabiralec milodarov. Te dni je
postal v Londonu mali sedemletni pes Jack žrtev svoje požrtvovalnosti. Za časa svojega kratkega življenja je zbral več sto funtov šterlingov za bolnice. Posedaval je na oglu neke ulice in se delal silno žalostnega. Ako se mimoidoči ljudje niso zmenili zanj, se jim je kratkomalo približal in jih z nožico opozoril na denar. Čim je dobil kak denar, je takoj zdirjal k svojemu gospodarju« nekemu brivcu, in mu ga izročil, da ga je ta oddal bolnicam. Nato se je takoj zopet vrnil na svoje mesto in tamkaj cvilil ter obračal nase pozornost mimoidočih. Bilo je mnogo ljudi, ki so ga dobro poznali in mu vedno dajali denar, kakor kakšnemu beraču. Včasih so sc otroci ž njim igrali in mu metali denar v vodo. Toda mali psiček ni čakal, temveč skočil takoj v vodo in dvignil tudi najmaniši drobiž. Pri neprestanem pre-.. našaniti kovinastega denarja v gobcu si je dobri psiček končno zastrupil kri in ga niti živinozdrav-niki niso mogli več rešiti.
X Dokument zverinskega dejanja. Nedavno se je vrnil iz Sibirije neki zaostali češki legijonar in prinesel s seboi kot SDomin na tujino kožo
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-klaiiki, masiranje, drgnjen:e, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov, poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parkljl, opeklini, streli, zlotnu kosti, zvitjo, izčlenjeniu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, so!n-'arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesreienih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36 "50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti slavce cošte)
Žepna luč pa vsa oblije nekoga, ki brž odskočL «Zanke nisem jaz nastavil, le slučajno jo dobil. Vem, da zdaj me boš naznanil, da jaz srne sem lovi!.» <Srnam, bratec, si nastavljali Ce zares, če kar tako, jaz o tem ne bom razpravljal, to sodnik povedal bo...»
M. čar man.
★
Ženi ne sme povedati po pravici.
Gašper: <Gospod doktor, kako se imenuje moja bolezen z domačimi besedami ?>
Zdravnik: <Povem vam odkrito: lenoba in po-žrešnost!*
Gašper: cHvala, gospod doktor, a zdaj mi povejte, kako se oboje imenuje latinski, da bom vedel povedati svoji ženi.*
Ni čudno.
A.:	<Poslanec Brglez je pol dneva nepretrgoma govoril v Narodni skupščini.*
B.:	«Lahko njemu, saj je spočit Že 5 let ne more doma do besede.*
Preveč točno poročilo.
Ves divji je prišel v uredništvo našega lista Gašper in grdo nahrulil urednika: cVrag naj vzame vas in vaš list.>
Urednik: <Kaj smo vam pa storili tako hudega?*
Gašper: «Pisali ste, da se je predvčerajšnjim priklatil tat v moje stanovanje, da je pobral iz moje pisalne mize denar, pozabil pa k sreči na mizi ležečo zlato uro.*
Urednik: <A'i ni to res?>
Gašper: <Seveda je res, ali oni prekleti Človek je preteklo noč zaradi tega zopet prišel in odnesel že uro.* .
Če ni poštenjaka.
Skupina občinskih predstojnikov ja prišla k velikemu županu, da ga zaprosi za okrepitev orož-niške postaje v vasi R., češ, da je sedanje število orožnikov premajhno.
Veliki župan jim je odgovoril, da ni mogoče ustreči prošnji ter jim je svetoval, naj odrede nočne straže po vaščanih.
Tedaj pa se je dvignil občinski predstojnik občine M. ter menil: <Koga pa naj postavimo za nočno stražo, ko pa nimamo v vsej vasi niti enega poštenjaka?*
V eerkvi.
Župnik (šolarju): <Pojdi iz klopi! Ko boš velik in boš imel brke pod nosom, boš lahko sedel v cerkveni klopi.*
Fant: <Saj vi tudi nimate brk, pa le sedite.*
Židovska.
Izak: <Za božjo voljo, Abraham, zakaj si kupil tako ogromen klobuk?*
Abraham: <No, če ga moram že enkrat tako drago plačati, si bom gotovo vzel največjega.*
Prelepa slika.
Zena je hotela razveseliti svojega moža s posebnim darilom. Dala se je slikati.
<No, kaj porečeš na to?* je vprašala in odvila pred možem sliko.
<Zares divna slika. Povej mi no, kdo te je?*
Dvakrat kdor hitro da. -
Pri nekem podjetju je nameščenec prosil, naj mu povišajo plačo za 200 dinarjev. Takoj drugega dne mu je ravnatelj nakazal povišek in ko ga je I srečal, ga je potrepljal po rami: <Upam, da ste zdaj zadovoljni, saj sem vam dal štiri stotake.*
«Štiri stotake?* se je začudil nameščenec, cdobil sem samo dva *
Ravnatelj: <Štiri ste dobili. Kaj ne poznate pregovora, ki pravi, da dvakrat da, kdor hitro da?*
Živinorejcem
- .DOMOVINA« mongolskega kneza, napeto na poseben okvir in popolnoma ohranjeno. S kožo je prinesel legijo-nar v Evropo tudi listino, ki ugotavlja, da gre za kožo mongolskega kneza Hisnu onstran pokrajine Banalu, ki ga je dal odreti knez Djalama vpričo njegove matere.
NEVARNOST ŠMARNE GORE.
Lepa res je Šmarna gora, Šmartno tam pod njo leži. Ker pa gora je visoka, lahko se na vas zvali... Skrb obide dobro dušo, ki vasice ji je žal, pa priveže z žico goro, tja za bukev blizu skal... A nesreča ne počiva, v zanko srna ujame se, ker ta roka nepazljiva, slabo privezala je. Srnica tam milo joče, kliče na pomoč sestr6, Nihče pomagati noče — reva mrtva zgrudi se...
V	logu lovec se sprehaja. Ostro motri širno plan. Čudna slutnja ga obhaja, dasi je večer krasan. Pot slučajno ga privede tja, kjer srnica leži.
V	mraku listja čuj šumenje... Skrit za grmom postoji. Kmalu, glej, po temni hosti nekdo tiho bliža se...
In ko varen je zadosti, pod grmovje skloni se. «Stoj! Ne gani se!* Zavpije lovec glasno v tihi noči —
Na razstavi slik.
Gospa: <2e zopet grda moderna podoba.* Spremljevalec: cOprostite, gospa, saj stojite pred zrcalom.*
L:stnica uredništva
f Sv. Jurij ob ščavnici. Obvestilo o občnem zboru Sokola za predzadnjo številko prepozno prejeli. Toliko v pojasnilo, da ne nastane kak nesporazum.
Fokovci. Ne smemo izdati.
MALI OGLASI
Ljudje, pozor!
Tam dol pri Sv. Barbari trgovec Zerak Franc živi. Pozdrave svoje Vam izroča, se vsem iskreno priporoča. Res, prvovrstna trgovina, postrežba točna in pa fina! V zalogi so vseh sort krtače, za čevlje, zobe in mustače. Za moško vžigalniki in faife. rd ženske kava, sladkor, žajfe. Svileni robci za dekleta, /a Vas. čevljarji, pop in dreta! Za lačne kruh, klobase, sir, ta site pa gotov papir. Za šolarje so sveže žemlje, ker starih nihče rad ne jemlje. Hobiš tu dobre baterije n razne druge drobnarije. Dobiš poceni vse. kar rabiš, četudi d'nar doma pozabiš. I u dobra mera je in vaga. ki vsakemu v nebo pomaga. Zato, ljudje, če kdo kaj rabi, vse vljudno Zerak k sebi vabi!
^	Vsakovrstno blaeo
fer vse potrebščine za pomlad in poletje kupite <	najugodneje v trgovini
f Franc Senčnr, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra ter vseh poljskih pridelkov j	vedno po najvišjih dnevnih cenah.
Žimnice (modroce)
JVrhnje in spodnje, otomane, razne divane, žimo. afrlk, cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2.
,	Oženiti želim
pridnega sina, ki mu bom zaradi svoje starosti izročil posestvo, hišo z gospodarskim poslopjem, oboje v dobrem stanju, dalje sadonosni vrt, vinograd, travnik In dve njivi, skupaj 3 orale. Posestvo se nahaja v lepem kraju, četrt ure od železniške postaje in je vredno 50.000 Din. 2elim pridno gospodinjo, ki bi Imela najmanj 5000 Din dote. Starost od 26 do 40 let, tudi vdova brez otrok ni izključena. Samo resne pismene ponudbe naj se pošljejo do Velike noči pod šifro i«Mladenič J » na upravo »Domovine«. 65 --- -:-;-;-
Odda se v najem malo posestvo
prav dobro, z lepim kostanjevim gozdom. Tudi se poceni proda. V bližini se gradi nova okrajna cesta Lesično—Prevorje—Slivnica. — Poizve se pri Martinu Božaku, čevljarju pri Sv. Lenartu, Laško. 62
Domovinarjem nudiva
izredno pooeni izbiro otroških in dekliških volnenih obleko, ženskih oblek, bluz, predpasnikov Itd.
Pridite,
poslreženi boste najceneje in najbolje.
Belihap & Velepio, Ljubljana, Mestni trg štev. 13.
* \m\
Zaradi preselitve svoje trgovine prostovoljno
razprodajam
raznovrstno blago za moške, ženske in otroške obleke in drugo manufakturno blago
po tovarniških cenah v Škofji Loki zraven kapucinske cerkve.
Za obilen obisk, dokler traja zaloga,
se priporoča občinstvu Martin Remih«
Zdravljenje organizma pri ljudeh, ženah ln otroklh.
Prodam posestvo
«*>stoječe Iz enonadstropne hiše In gospodarskega poslopja. V hiši se nahaja že dolgo let gostilna. K posestvu spada tudi 18 johov njiv in lepega bukovega fcozda. V kratkem se bo gradila v bližini železniška postaja ob novi progi Kočevje—Vrbovsko. Postaja bo i od hiše oddaljena samo par sto metrov. Cena po do- ! govoru. Proda se radi starosti lastnika. — Naslov pove uprava »Domovine«.	63
Znameniti angleški dr. Haig trdi, da skoraj vsi kulturni ljudje s svojo obilno hrano uživajo tudi razne strupe (posebno mokračno kislino), katero organizem v svoji naravni slabosti ne more odvajati. Ti strupi povzročajo vse mogoče bolezni, motenje prebave in tudi zgodnje staranje ter rano smrt Ako pa so življenske žleze človeka zdrave ter pravilno in redno delujejo tudi med slabostjo in v starosti, potem tudi sekrecijalne žleze ne prenehajo delovati, radi česar se organizem hitro okrepi in zboljša, kar pripomore, da se staranje in smrt za mnogo let prihrani. Na srečo so znani učenjaki Broun. Sekar, Karno in drugI dokazali, da postane bolan ali zanemarjen ali oslabeli organizem pod vplivom fizijološkega ekstrakta, kakor |e «Kalefluid» D. Kaleničenka, pripravljen iz življenskih žlez močnih in mladih živali, zopet zdrav, močan in sposoben za delo. Sploh postanejo zopet vse njegove fizične sposobnosti normalne, skratka: organizem se pomladi. Fizijološkd dejstvo ekstrakta življenske žleze («Kale-tluid«) na človeški organizem učinkuje, kakor trdi profeSor dr. Griaz: «V povečanju energije pri mišicah. Človek se manj utrudi, pulz pri srčnih mišicah se jači, kar se zopet dokaže z živahnejšim in točnejšim pulzom. Povrne se spomin in sposobnost prenesti brez napora močno svetlobo, spomin je boljši in sposobnost za nočna dela. Povrača še: normalno spanje, dober tek in prebava hrane. V splošnem ta ekstrakt, ki di bolnim zopet moč, doprinese to, da bolezen zopet izgine sama od sebe. Ta ekstrakt da tudi sredstvo iz življenskih žlez, katero krepi in ne razburja. To ie tudi svoje vrste uzda, oziroma pot, katera je namenjena, da odvrača žalostne človeške korake od smrti.«
Torej, zakaj se »Knlefluid« približuje medicinskim kornm vs«"ga Sveta na milijone bolnikov kot močno ojačujoče in povračujoče sredstvo za časa in po poteku bolezni, a posebno v slučajih: toničnega delovanja sekretnlh žlez, fizično, In živčnih oslabelostih, oslabelosti radi starosti, malokrvnosti, kajti cKnlefluid« ojaČi cel organizem, povrne Izgubljeno zdravje in moč. «Kaleflnid» čisti kri od strupov neprebavljenih snovi, prepreči fizično ln duševno onemoglost, jači obtok krvi in izmenjavo materije, raz-
kraja In ugonablja mokračno kislino, bacile in drug« strupe, ki jih razvijajo kali bolezni. »Kalefluid« poveča tek, zdravo spanje in utrdi normalno delovanj« srca, krvnih celic, jeter in ledvic, organa za prebava in dihanja. «Katefluid» hrani in iača živčni sistem, povečava delovno sposobnost in periodo aktivnega življenja.
V splošnem je »Kalefluid« potreben vsem orga« nizmom, kateri so lahko sprejemljivi za razne bolezni, ali pa zahteva stalno jačanje in pomlajevanje moči. katere se porabijo pri nevrasteniji. nevralgijl. bolezni srca, krvnih celic, artritskih in revmatičnih boleznih.
Po uporabi zdravljenja s »Kalefluidom. prenehajo same od sebe: slabokrvnost, nervoznost, nesposobnost za delo, bolezni, živčno razburjenje ali potrtost, kater« so se pojavile zaradi življenskih bojev telesa in dušev-nosti, težkih prevar, razburjenosti ali žalosti. Prejšnl! bolnik postane zopet zdrav, sposoben za delo in uživa vse sladkosti in radosti mladih dni.
Brezplačno pošljemo literaturo »Pomlajevanje in zdravljenje organizma«. Gg. lekarnarjem pošljemo «Knlefluid« brezplačno in franko na poizkušnla.
Pripomba. Tajno pridobivanje življenskih žles vseh visoko medicinskih preparatov je znano samo D. Kaleničenku. Zato se čuvajte vseh imitacij, katero Vam ne nudijo uspeha ter nasprotno lahko škodujejo Vašemu organizmu.
Zaradi tega zahtevajte povsod le naravni »Kale-tluid« D. Kaleničenka, kateri je bil odlikovan na internacionalnih razstavah v Parizu. Londonu, Bruslja in Rimu s petimi »Grand Prix» in petimi velikimi zlatimi kolajnami.	'
»Kolefluid« se dobi v lekarnah In drogerijah po vsem svetu, pošilja se po povzetju. Ekspedicija brezplačna. Naslov za Francijo: Societe .Kalefluid« Kale-nitsehenko, Neuillv S/Seine, pres Pariš 7 Rue do L'Ouest. Za Anglijo: London S. V. 7 65 Harrington Hardens, General Agencv of »Kalefluid*. Za Amerikos Bobinoff 7934 Betle av. Detroit Mich. U. S. A Za Nemčijo: W. Andrejew, Niebuhrst. 75, Berlin. Charlotten-burg. Za Egipt: N. de Koutznetzoff. 23 rue Nebi Daniel« Aleksandrie.
SI1
■IS
K0LIN5KA CIKORIJA*
oo
LJubljana, Mestni trg št. 15
\ priporoča svojo zalogo dežnikov in ^ solčnikov ter sprehajalnih palio
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Kmeti«!
Živinorejci!
Posestniki I ?
Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prašičev. Ves VaS trud la napor dolgih mesecev ln let propada. Stotisoči in mlljoni denarja gredo v nič. Vsen teb nesreč se lahko oivarujste, ako zdravite svojo živino z
JB-fl JLMk	^	V	^	9
najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšem sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim zdravilom. »ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALMAFLOR« proti napenjanju pri goveji živini.
»LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu In proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici. »URINIT« proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih.
Noben pameten živinorejec in posestnik živine ne sme biti brez teh zdravil. Kakor ne bo preudarea gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da ma živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naša zdravila, zato da mu sploh ne oboli.
..ALMAFLOR" dobite v vsaki trgovini.	51
Cena škatli z navodilom za uporabo 40 Din. Pristno samo s plombo. Naša zdravila uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je priporočil in zahval.
Edina zaloga za Jugoslavijo: ,,GOVEDO.MED I K A'1 MARIBOR, Kopaliskaal.lt Jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne „P3I SV. AMTO.MU".

.3!
{zdaja za konzorcij »Domovine« Adolt Ribnika r.
Urejuje Filip Omladlč.
Za Narodno tiskarno F r a a Jezeriekt