ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki, POZOR, NAROČNIKI da vet m mrtinim. Zm-A lista— io lete je trn-Uprav*. ManCsikM tmn liano potrdH za dostnje potrdilo poleg do kitcnp due, am TELEPHONE: CHelsea .J—1J4J Knierrd mt, Srcuud Class Matter Srpi ember SIst, 1903 at the Post Office at Sew York. N. V., under Act of Congress of March 3rd. 1819. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK. No. 90. — Stev. 90. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 19, 1938—TOREK, 19. APRILA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XI VI. PAPEŽ JE POSEBNO POČASTIL GENERALA FRANCA Predsednikova predloga zadeva na odpor FAŠISTIČNA ARMADA PRODIRA PROTI SEVERU TER JE OD TORTOSE ODDALJENA KOMAJ SEST MILJ Pjtpež je podelil generalu Francu apostolski blagoslov. — Španski menih proglašen za svetnika. — Pokrajina okoli Tortose Je zelo ugodna za obrambo. — Fašisti ne morejo raztegniti svoje črte ob moi'ju. — Bombardiranje Carta-gene. VATIKAN. 18. aprila. — Papež Pij XL je med velikimi svečanostmi v baziliki sv. Petra razglasil tri nove svetnike ter je nato podelil papežev blagoslov I 50,000 vernikom, ki so se zbrali na trgu pred baziliko. Papež je sedel na nosilnem prestolu in z zlato tiaro, ki je blestela v pomladnem solncu. Mnogi so videi papeža !e kot majhno suho osebo, toda, ko je zapel velikonočni blagoslov, je bil njegov glas močan navzlic visoki starosti 80 let in njegovi težki bolezni. Njegov osebni zdravnik dr. Aminta iVIilani je rekel, da je papež napor dobro prenesel iri da je njegova utrujenost samo naravna. Novi svetniki, ki jih je papež razglasil, so: Andrej Bobola, Poljak; Salvador da Horta, Spanec in Giovanni Leonardi, Italijan. VATIKANSK OMESTO, 18. aprila — Papež Pij XI. je danes podelil papeški blagoslov španskemu fašističnemu generalu Franciscu Francu in zaprosil božje milosti za stvar španskih vstašev. Franco se je bil zahvalil papežu, ker je proglasil za svetnika Salvatora da Horto,. španskega meni* ha in čudodelnika, ki je živel v šestnajstem stoletju. Papež mu je odgovoril: — Z veseljem smo opazili, da je v odgovorit Vaše ekscelence izražena velika vernost katoliške Španije. Iz dna srca prosimo za Vas božje milosti in Vam pošiljamo apostolski blagoslov. V1NAROZ, Španska, 18. aprila. — Fašistično levo krilo pod poveljstvom generala Garcia Vali-na prodira ob obrežju iz Alcanarja, ki se nahaja 5 milj severno od Vinaroza, proti San Carlos de la Rapita, ki se nahaja na najjužnejšem koncu velika delte reke Ebro. Fašisti so v nedeljo popoldne zavzeli vas Pregi-nals ob glavni cesti, ki pelje iz Valencije v Barcelono. Pokrajina okoli Tortose, ki jo še vedno drže republikanci, je zelo ugodna za obrambo. Trije železni mostovi peljejo čez Ebro. Mesto so prebivalci popolnoma zapustili. Fašisti so pri nekem ujetniku našli povelje po veljnika vladne 26. divizije, ko obdolžuje umikajoče se polke bojazljivosti. Povelje ukazuje vojakom, da postrelijo vse častnike, ki se umaknejo s svojih postojank brez povelja vrhovnega poveljstva. HENDAYE, Francija, 18. aprila. — Pod poveljstvom admirala Juana Cervere je fašistično brodovje pod vodstvom .križarke Canarias odplu-lo iz Palme ter bo prevzelo pa t rolo 25 milj dolgega obrežja, ki ga je zavzela armada generala Franca. Brodovje je dobilo povelje, da pomaga armadi na suhem. Na osrednji katalonski fronti, kjer republikanci zadržujejo fašiste že dva tedna, so začeli fašisti z novimi napadi in skušajo najti kako slabo točko, kjer bi mogli prebiti vladno črto. MADRID, Španska, 18. aprila. — Republikan ska armada se trdno upira fašistom, da ne morejo raztegniti svoje črte ob morju. Vladni poveljniki tudi naznanjajo, da se vladna armada na severu ob FRANCIJA SE BO POGAJALA Z ITALIJO Daladier je bil povabljen v London. — Francija hoče naglo skleniti pogodbo z Italijo. PARIZ, Francija, 18. aprila. — Francoski vuanji urad je na znani 1, tla je angleška vlada povabila ministrskega predsednika Edouarda Daladiera in vna-njega ministra Ueorgesa Bon-neta v London 28. aprila. Poročilo daljo naznanja: "lionnet je obvestil angleškega poslanika .-ira Erica Pliippsa, da sta skupno z ministrskim predsednikom z veseljem sprejela povabilo angle jške vlade/' [ Ko francoski li
  • 0s|anci u iz ekvatorske Afrike. V svetov ni vojni je imela Francija mnogo vojakov iz svojih afriških kolonij. Vsled tega se boji, da jbo Italija zahtevala, da se tudi Francija zaveže, da ne bo v kaki evropski vojni uporabljala čet iz svojih afriških kolonij. Pariški listi so odmerili limono prostora govoru čehoslova škega predsednika dr. Beneša, VOLILNI BOJ V PENNSYLVAN1JI Reorganizirana državna Delavska federacija je proti demokratu Kennedy-ju in proti republikancu Pinchotu. JUGOSLAVIJA SEZEDINUJE S priklopitvijo Avstrije k Nemčiji je habsburška nevarnost odstranjena. Mačkova stranka se bo najbrže razcepila. Dl'NAJ, Avstrija, 18. aprila. — Poročila iz Beograda naznanjajo, da so obla.-ti mnenja, da bo priklopitev Avstrije k Nemčiji mnogo pripomogla k zedi ii jen ju med tremi narodnimi skupinami v Jugoslaviji. Beograd je mnenja, da hrvatsko vprašanje ne pomeni nevarnosti za edinost dežele, kajti nevarnost, da bi Habsburža-ni še kdaj prišli na avstrijski prestol, je sedaj odstranjena.'CIO. Hrvatsko vprašanje je sedaj1 James McDevitt, predsednik postalo notranje vprašanje, ki Federacije, je izjavil, da se nje more biti rešeno s. sporazumom!gova organizacija še ni odloči-med Hrvati in Srbi. | tu za nobenega kandidata. Jugoslovanski listi naznanja-j Primarne volitve bodo dne jo, da nekateri prfe&šr Mačkovi", maja. Kakor vše lk> ve kmetske stranke namerava [borba zelo vroča. Po mnenju jo zapustiti stranko in vstano 'političnih izvedencev imajo de-viti novo stranko, ki se bo vr-! mokra t je le malo prilike za nila v parlament in bo s tem po 'zmago. kazala, da je pri volji sodelo-! Pri zadnjih predsedniških vati s Srbi. Vsled tega namevolitvah je v hipnem na»vduše-rava vlada razpisati nove vo- nju sicer glasovala Pennsylva Litve, da bodo imeli nezado- nija za Roosevelta, dociin je v voljneži v Mačkovi stranki pri bistvu država še vedno repub-ložnost priti v narodno skup likanska. ščino in razbiti Mačkovo giba nje. Toda CELO PODPREDSEDNIK BAJE NI POVSEM ZADOVOLJEN Ž NJO -o- WASHINGTON, D. C., 17. aprila. — John D. M. Hamilton, predsednik republikanskega narodnega odbora, je danes ostro napadel program predsednika Roosevelta, ki določa, naj izda vlada štiri in pol milijarde dolarjev za razna javna dela, HAR.RIS15URG, Pa , IS. a-(res, da je mogoče edinole na ta način izboljšati go- prila. — Vodstvo reorganizira-Jspodarski položaj dežele ne Delavske federacije v državi Pennsvlvaniji ni hotelo vključiti v seznam kandidato\ za primarne volitve republi kanca, Gifforda Piuchota in demokrata Thomasa Kennedj ja, ki hočeta biti imenovana za govemerska kandidata. Kakor znano, podpira Ken nedvja John L. Lewis, načelnik GENERAL PERSHING JE OZDRAVEL TUCSON, Ariz., 18. aprila, j— General John J. Pershing se do U odobrava stališče čeboslovaške-predsednika, ker bi sporazum med Celioslovaško in jo mora pri bodočih pogajanjih z Nemčijo vpoštevati in posebno povdarjati. HORE-BELBHA NA MALTI "MORILEC" UNDBERGHO-VEGA OTROKA ATLANTIC CITY, N. J., 18. aprila. — Tukajšnji policiji je I bila poslana razglednica z naslednjo vsebino: VAL ETTA, Balta, 17. apri- — Jaz sem umoril Lindber-la. — Angleški vojni minister ghovega otroka. To vam še Leslie Hore-Belislia je dospel enkrat povem. Niste me še dona Malto, da nadzira utrdbe bili in me tudi nikdar ne boste, strategičnega angleškega oto-1 \ Rev. L. Murden. ka, ki leži med Italijo in Afri- Policija je mnenja*, da je po-ko. »slal karto kak slaboumnež. dr. Maček se se vedno politike, da hrvatski ne smejo sedeti v narodni skupščini, da mora biti I ustava premenjena in da mora Hrvatska dobiti avtonomijo. Dr. Maček pravi, da pomeni j je v nedeljo s posebnim vlakom priklopitev Avstrije k Nemčiji i od peljal iz Tucsona v New enako nevarnost za Hrvate injVork, kjer hoče biti 22. aprila Srbe ter zatrjuje, da moro samo 'navzoč pri poroki svojega sina sporazum med obema narodo- Warrena z Muriel B. Richards, ma zagotoviti bodoči obstoj Ju Pershing je rekel, da ne goslavije. jbo prevzel vloge starešine, ker Upanja hrvatskih monarhi-jnjegove moei ne dovolijo. namerava ew Yor-ka odpotovati v Washington. Geneialovo zdravstveno stanje se je zadnje čase zelo iz boljšalo in je vesel, da se more umakniti preveliki vročini na jugu in odpotovati bolj proti severu. Pri odhodu vlaka se je .zbralo na železniški postaji mnogo ljudi, da se p os lave od genera la Pershinga. Ž njim potujejo njegov pribočnik, stotnik Geo. E. Adamson, zdravnik dr. Roland Davison, bolničarka Miss Marlaire in sergeant C. Shaef-er. ki je izrazil zeljo, da bi prišlo ;stov ^ ^ razblinila in po nc_ | Takoj po poroki n; med Lehoslovasko in Nemčijo !kem polo^Uu iz Zagreba so biJgeueral Pershing iz N to prijateljskega sporazuma.-]; ua D u al.etirani mnogi' .vodni članek v listu •Ttmps'lJlrv|lt8ki narodni voditelji in med njimi tudi general Sarkoti francoski meji hrabro brani, da fašisti ne morejo prebiti črte proti morju. Fašisti so prekoračili reko Segre v bližini Bo-maigue na severni fronti, toda so bili zopet vrženi čez reko z velikimi izgubami. Fašistični aeroplani so bombardirali Cartageno, vojno pristanišče vladnega 'brodovja. Ko so fašistični aeroplani bombardirali Reus, je bil en njihov aeroplan izstreljen. CHAPLINOV ROJSTNI DAN HOLLYWOOD, Cal., 17. a-prila. — Včeraj je sloviti filmski igralec Charlie Chaplin dosegel starost 49 let. Iz njegovega urada je bilo naznanjeno, da "trdo" dela. Sediu se nahaja v Del Monte in filma novo svojo igro. ADVERTISE IN ' XJLAS NARODA" JAPONCEM ZELO SLABA PREDE Japonci se bodo morali u~ makniti iz Santunga. — Japonci zbirajo veliko armado za novo ofenzivo. H AN KOV, Kitajska, 18. apr. — Vojaški list Sao Taiig Pao prinaša poročilo iz Sučova, da so vojaški voditelji mnenja, da če bodo Japonci morali uma kili t i iz Santunga severno od Rmene reke in se bodo držali samo višin okoli Cingtaa. Kot pravi neko poročilo, so japonski vojaški poveljniki 1-meli konferenco, na kateri so sklenili, da bo zaradi porazov v Šantungu treba armado umakniti, zlasti še, ker ne morejo dobiti novega vojaštva. To po ročilo pa je v nasprotju z drugim poročilom, po katerem Japonci zbirajo v Sueoivn novo armado in se pripravljajo na novo ofenzivo. Boji okoli Jilisijena so nekoliko ponehali, toda Kitajci so zavzeli Hsijangeeiig, 25 milj se verovzhodno od Jihsijena. ŠANGHAJ, Kitajska, 18. a-prila. — Tuji vojaški opazovalci poročajo, da Japonci v juz nem Šantungu zbirajo »veliko armado, s katero bodo pričeli novo ofenzivo, ki se bo mogla primerjati s kako veliko ofenzivo v svetovni vojni. Vsled velikega poraza pri Tajerčvangu Japonci ne podcenjujejo več kitajskih vojaških zmožnosti ter bodo pričeli močno ofenzivo, da dosežejo odločilno zmago. So pa še drugi vzroki, da želi Japonska čimprej končati vojno in v prvi vrsti je vedno bolj naraščajoča napetost z Rusijo in bojazen, da bo sedaj Anglija, ki je poravnala svoj spor z Italijo, zavzela iv Aziji močnejše stališče. Po mnenju tujih opazovalcev bodo Japonci v novi ofenzivi porabili svoje najboljše vojaštvo in kar največ artilerije. S hudim udarcem hočejo razbiti kitajski odpor, uničiti moralo in zasesti Lunghaj železni co. Kitajska armada je ivsak teden močnejša in vstaši dosegajo vedno večje uspehe. Kot pravi neko poročilo, je v Hankovu 20 novih divizij. Hamilton je dejal, da so vsi tozadevni presednikovi poskusi brezuspešni. V zadnjih letih jj trosila administracija milijardo za milijardo — skoro štirideset jih je potrošila — pa smo sedaj skoro istotam kot smo bi Ii. Tudi nekatere druge dežele so se posluževale istih sredstev kot se jih poslužuje Rooseve! tova administracije, in zgodo vina nam kaže, kam jih je t«> do vedlo. — Po mojem mnenju, — je zaključil Hamilton svoja izva janja, — skuša administracija vplivati na jesenske volitve. WASHINGTON, D. C., 18 aprila. — Predsednik Roose-vela se je danes dalj časa po svetoval z demokratskimi voditelji v kongresu. Pri njem so bili podpredsednik Garner, voditelj večine senator Barkiev, speaker Baukhead in voditelj demokratske večine v poslan ski zbornici, Ray burn. 'Pozneje so časnikarji vprašali Garnerja, če res nasprotu je predsednikovemu programu, naj .se potroši uadaljne milijar de za zasilna dela. toda pod predsednik jim ni hotel odgovoriti na to vprašanje. RUSIJA SVARI ANGLIJO RIGA, Letska, 18. aprila. -Moskoviški list 'Izvestja' pra vi, da so se pogajanja za an-gleško-itali jonsko prijateljsko pogodbo vršila zelo naglo ter svari angleško vlado, da br drago plačala, ker se pajdaši s črno- in rjavo-srajčuiki v Evropi. "Izvestja" pravijo, da je v Moskvo prišlo, poročilo, da ho če Anglija tudi z Nemčijo no glo skleniti slično pogodbo i »i da hoče Chamberlain -blagoslo viti nemško - italijansko zvezo proti komunistični Rusiji. RUSI ZAPLENILI JAPONSKO LETALO TOKIO, Japonska, 18. aprila. — Zastopnik vnanjtga ura da je danes sporočil, da so Rusi zaplenili japonsko armadno letalo, ki je bilo prejšnji ponedeljek prisiljeno pristati v Sni-peneho, severno od Vladivosto-ka. Izmed devetih letal/ki so se dvignila v bližini meje, se jih je samo osem vrnilo. Ru^i bo sporočili Japoncem, da je od vse posadke letala živ samo en mož. Japonci zahtevajo letalo nazaj. Rusi p« protestirajo, da bi japonski zrakoplovi letali preko ruske meje. ••GLAS N A B O D A" — New Yoi"! * " Tuesday, April 19, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X 6* GLAS NARODA (VOICE OP THB PEOPLE) 99 Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank SakWT, President j. Lupaha, Sec. Place at business of the corporation and addresses of above officers: SIC WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za eelo leto velja list sa Ameriko In Kacado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.'K> Za četrt leta................ flJSO Za New York za celo leto . . $7 00 Za pol leta ................$3.,rO Za inozemstvo ra celo leto .. $7..W Za pol leta ................$3.5U Subscription Yearly $6 - "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEM&I NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHefsea 3—1242 DOPISI bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnino naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. NEMŠKI LIST O OBOROŽEVANJU V EVROPI Ugledni nemški vojaški list "Wehrfront" objavlja v zadnji številki pregled današnjega stanja oboroževanja v sve tu. Največjo pozornost posveča zlasti OehoslovaŠki in navaja nekaj zanimivih podatkov o stanju češkoslovaške armade. Moč češkoslovaške vojne aviacije ceni na 1300 izbornih letal. Češkoslovaška ima danes 18 popolnih vojaških letališč, 10 žandarmerijskih letališč, 17 zasebnih, 18 športnih in 4 tvor-niška letališča, razen tega pa še eelo vrsto pomožnih in zasilnih letališč za primer vojne. Zelo pohvalno se nemški list izraža tudi o moderno o premi jeni in dobro motorizirani češkoslovaški vojaki. Se posebej pa pripominja, da zalaga danes češkoslovaška vojna in-uustrija s svojimi izvrstnimi izdelki tudi nekatere druge države, med njimi zlasti Švico, ki se v zadnjem času tudi zelo naglo oborožuje. Pri tem posveča posebno pozornost protiletalski obrani bi, za katero bo v kratkem na razpolago okoli 100 baterij. Z veliko pozornostjo piše nemški list o oboroževanju Poljske, ki je v poslednjem času osredotočila svojo vojno industrijo zlasti v predelu okoli Sandomierza, kjer je razdeljena na tri sektorje. Najpomembnejši je po nemškem mnenju sektor C med Vislo, Kanom in Karpati, kjer so v naravi veliki izvori naj različnejših energij, surovin in rude. List končno opozarja na naraščanje poljske mornaricee in pripominja, da je poljsko časopisje že postavilo zahteve, naj se razmerje poljske mornarice z nemško uredi na osnovi 3 proti 1. Ko piše o sovjetski vojaški moči, opozarja med drugim na temeljito utrjevanje sovjetske zapadne meje. Dalje poudarja pomen sovjetske konjenice, ki je orga nizi rana v 134 divizijah, glede vojaških letal pa sodi, da jih bo imela Rusija ob koncu tega leta na razpolago najmanj 16,000. List navaja končno že znane podatke o angleškem in a-meriškem oboroževanju ter o sili italijanske armade, na kon cu pa opozarja tudi na naraščajoče oboroževanje Bolgarije. Zakaj angleška izolacija voči-gled krize v srednji Evropi? Za 44Glas Naroda** napisal K. M. posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2 55 ............Din. 100 $ 5.00............Din. 200 $ 7.20............Din. 300 $11.65............Din. SuO $23.00 ............Din. 1000 $45.00 ............Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.35............Lir 100 $ 12.25............Lir M0 $ 29.50 ............Lir 500 $ 57.00 ............Ur 1000 $112.50............Lir 2000 $167.50 ............Lir 3000 BR OBNH SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE GENU PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ket ipsraj MTMhw, MU » dinarjih ali lirah daveUaJcna to baljto po|«J«. Izplačila v ameriških dolarjih 11— •it— •n— ..J K.1B ..... * ________________J4L2S " " ------------------fSLM Prejemnik dobi r starem kraja izplačilo t dolarjih. MOJKA NAMAULA OVB^CJSMO PO OABLB SA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY !"GU* Narod«'9 mv XOBK, K. X. Anglija ne mara svetovne, vojne, ker od take vojne ne more pričakovati nobene di rektne koristi. Ako bi se pa vmešavala v politiko srednje Evrope, bi Hitlerjeva in Mus-solinova vihravost skoraj goto vo privedla do svetovnega po-kolja. Zato se je Anglija povlekla za črte izključno lastnih interesov. Katero korist pa naj Anglija ima od svetovne vojne? Pridobiti res ne more ničesar pozitivnega, ker teritorijalnih pridobitev ne potrebuje, njene glavne trgovske poti se tudi ne križajo v osrčju Evrope. Trgo vina, katero je imela in še ima s srednjo Evropo, ji pretežno ostane tudi v bodoče, čeprav s«; menjajo gospodarji. Ako Anglija prepusti vso srednjo Evropo in Balkan poznanima diktatorjema, bo sorazmerno oslabljena. To je povsem točo vsaj na prvi pogled. Vendar je res tudi to, da se bosta diktatorja zelo izčrpala pre dno si vsaj v mali meri zajam-čita sadove svojih zmag. To bo zahtevalo novih in zopet novih žrtev, in sredstva bodo končna pošla. Medtem bo rastla angleška moč in bogastvo — sorazmerno z nemško-laškim pomanjkanjem. Da, najboljša politika v se danjih razmerah za Anglijo je izolacija. Vojni izdatki bodo na loži i i Laho-Nemcem strašna breme na, katerih puhle zmage ne bodo mogle plačati. Srednja Evropa je namreč finančno in gospodarsko izčrpana. Od o 425 kg zervoar. Pri delih je trenutno na prebivalca. Takrat se je 110 zaposlenih le 45 delavcev. Mussolinijevo pobudo usta no-' vila od države s-u'bvencionira- Na Reki mi SAGI (delniška dražba ita-|Se je pri delu smrtno ponesrečil lijaiiiskih premogovnikov. &e,25-»letni delavec Ivan Mavar. V leta 1935 je bila Italija prisi- tovarno "Conpesum" so pri-Ijena irvoziti iz tujine za pol-(peljali pred dnevi voz debelih drago milijardo lir tujega pre-.hlodov. Ko so hlode opravljali moga in tekočega goriva. \K voza in baŠ odpeli verige, s Od takrat dalje so se tudi|katerimi so hili s"Pt"ti SP raziskava n ja tal zelo pomnoži-j je ve,ik Jdodzva-lil na Mavarja la in izkopanih je bilo samo v Peter ••• • • • • • • VSE, KAR JE PRAV RAD BI POIZVEDEL kje se nahaja MIKE STEFA-NICH, rodom iz Zapudje, Be lokrajina. Prosim rojake, če kateri ve za njegov naslov naj mi sporoči, za kar se mu na prej zahvaljujem; če pa sani čita, prosim, da se mi oglasi, ker ga bi rad nekaj vprašal — Peter Žalec, Little Langlac, Prov. Ontario, Canada. (3x) OGLAŠUJTE V GLAS NARODA' «11»^ Isitri večje število s^ndažnfti jaškov in rovov tako v bližini Pirana, pri Rodiku nad. Her-peljami in v Plomhiu. Zlaisti v piranski okolici in v Plo-minščini bon>vanja so razdelili tudi 24 nagrad po 100 lir delavcem, ki so jih ocenili za najbolj pridne. Med njimi j sta dve tretini istrskih Hrva-I tov. !Javna dela v Matuljah ■ ! Velika olbeina M a tu 1 je |>ri , Reki, ki sega malone od. morja vzdolž reške proge in ceste vse do Velikega Bnguda, bo v kratkem najela pri nekaterih reških denarnih zavodih nekaj posojil v skupnem znesku dobrih 2.5 milijona lir. S tem posojilom nameravajo zgraditi vodovod za Ma;tulje in vse okoliške vasi. Pahnili jonsko 7 K/soj i lo bodo rabili za novo šolsko jm>-slopje v Matuljah. Nadalje nameravajo zgraditi dve krajši cesti, novi j>okopališči v Brezi in liixi zdrobil prsni koš ter zlomil hrbtenico. Nesrečnemu tovarišu so delavci v naglici skušali pomagati, toda žanra n. Že pol ure po nesreči je umrl. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW TORKU in POPOLNI IN OKOLICI POGREB VIŠJE PREONO GRESTE KAM DRUQAM, OBRNITE SE NA NAl POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. •OLJftE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vui bo obiskal nai zastopnik, ki vam bo po« ved al cene In dat vta druga pojasnila. NEW YORK. N. S. i BROOKLYN, N. 1. 455 W. 43 St. | 219 Atlantic Ave, Ustanovnik Circle 6-7393 » MAln 4—7611 i BRATSKA. DELAVSKA K PODPORNA USTANOVA ■ Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. HCliANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 g 3 _ t g Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ , • Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Iilniiii^t^iiil Smrtna nesreča V Vipavi >e je hudo pone-sreeiJ 2;"i let «tari Ivan SwIpv-ci^. Pri delu je padel talko ne-sfečno, da si je prt-bil lobanjo. Spočetka se ljudje resnosti nje^ove^a stanja niso niti zavedli. Šele ko se mu je v ponedeljek pošto vanja, in ni dosti prida tisti mož, ki jo v nič podeluje. Seveda, vse niso enake. Nekatere so malo bolje, nekatere malo slabše, toda v splošnem rečeno: čast, komur čast. Toda tudi čast mora biti primerno odmerjena, če ne, se gr do osmeši tisti, kateri jo meri. Za primer bom navedel par izjav naših rojakov. — Ja, moja žena, — pravi prav resno zakonski možic, — moja je pa zlata vredna. Take je ni, pa naj bi jo človek z lučjo iskal. Kako dobro xna kuhati in kako se zna v vsak pogovor vtakniti. Ja, saj pravim, take kot je moja, take pa ni. In zatem pojasnuje: — Požar V tMju ;pri Ajdovščini je pre'd dnevi nastal požar v hiši kmečkega posestnika Antona Klemižeta, ki jo ima v najemu vdova Ana Petričeva. Požar je ira nepojasnjen način nastal v kuhinji in je uničil vse pohištvo. Tnd4 hiša sama je bila po požaru tako poškodovana, da sedaj ni mogoče prebivati v njej. Požar so vaščani |>o-gasili z velikimi napori. Škode je za kalkšnih 10,1)00 din. POZABLJIVCI V CERKVI. SV. PETRA V rimtski cerkvi sv. Petfti so v zadnjem rasu našli, kakor po ročaj o iz Vatikana, naslednje predmete: 7 ak»tovk, 3 fotoaparate, 8 koles, 2 psa, 2 kopalni obleki, nekaj kosov spodnje obleke in 1 samokres. — Meni sploh ni treba nič skrbeti pri hiši. No, tisto že, da delam in da ji denar prinesen« Vse drugo ima pa ona v rokah. Ali si videl, kakšen lep klobuk mi je kupila za Velikonočf — Kar šla je, pa mi ga je prinesla. Malo tesan mi je sicer, no, pi bo že. In čevlje mi kar sama ku pi in si ji včasi posreči, da -o mi prav. Lani mi je kupila čev Ije za eelo številko premajhne Strašno sem i-tokal, ker jih nisem mogel nositi. — Zakaj bi jili ue nosil, — me je prepriča la. — Moji so dve šte.vilki pre majhni, pa jiJi vseeno nosim. In sem se vdal v božjo voljo in jje šlo. — Zadnjič mi je rekel eden iz njene vasi: — Ah, kaj bos zmeraj hvalil tisto tvojo žensko, saj vemo, kaj je. Najmanj deset jih je oštemala, preduo se je tebe usmilila. — No, pa kaj, — sem ga za j vrnil. — Sveti zakonski stan ni RIMSKI tjavendan- se pra- vi zveza za eelo življenje. Saj ne rečem, da ni pred menoj nobenega drugega imela. O ja, mela jih je, pa še dosti. Ko pa enkrat mene zagledala, so bili vsi drugi pozabljeni. Z no beiitin drugim se ni poročila kakor z menoj. In to je neka i. Med vsemi desetimi ali kolikor jih je že bilo, sem bil jaz naj- Važno za potovanje K4*r J» naMjca pMmtl v stari kraj ali Miti kača a« Um, J« prtrefcai. Aa Ja pantco * vacb stvareh. Vried nafta Mga-■kutaje Vam »»ur— dati najMJJfca pojasnila ta ta« vsa pstrehoo preskrbeti, da Je petevaaje aiSias ta Mtae. Ut« sa sa- Ml preskrb lie vse. bedlri prataje petni liste, vlieje ta splek vse, kar Je tasa, ta kar |e ptavse, n pavcataa devsljeala, petaraaje patrrtiba v rUMe tanj take) ta tiste pečeni ta naredila ta tacecarUaase Vta, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Nekatere zakonske ženice vse vedo in vse znajo. — Jaz prav dosti ne berem, — mi je nedavno zaupal dragi rojak, — toda moja žena tj vse do hudiča prebere. Da bi jo slišal, kako ji gre politika od rok. Vse ve, kaj je na Španskem in na Kitajskem. Kaj je v Nemčiji in kaj na Laškem. In prav,, da je vse skupaj en velik šmir. Vidiš, kako je pametna. — Kar se pa zakonske zve stobe tiče, — je pa ni take kot je moja žena, — me je prepričeval znanec, ki se je že precej v letih poročil z lepim in živali nim dekletom. —Noben moški je ne pretenta. 0, vem, so že poskušali, pa kakor da bi kamnu govorili. Vsak dan sproti mi pove, kako jo spravljajo v svoje mreže. Oni pa pravi: — Kar sem pred oltarjem obljubila, sem obljubila. Nobena stvar me ne pregane. Taka žena, ti pravim, je dar božji. Nekoč sem jo vprašal, če je res tako stanovitna, kot njen mož pravi, da je. Postrani me je pogledala, se poredno našmehnila in rekla: — Prismoda. . . - "G r, A« M A B O D A" — NeVYorl Tuesday, April 19, 1938 i I Ipri Sodraiici, je bil zelo na-I dar jen, duhovit mož, ki se je z vso vnemo lotil dušnega pas-tirstva. V Idrijo je prišel za dekana pred 41 leti, vpeljal v cerkvi izvnstno uvežban pevski gbor in poleg pastirovanja v obsežni fari, ki je štela nad 6000 duš, še zmerom našel dovolj dragocene«« da je h zaprašenih arhivov idrijskega rudni'ka Obiral gradivo »a- obvezno "Zgodovino Idrije** ki je Gosipa in gospod Remington grmel. "Moj sin mi je povedal, več ne bom pogledala Budol- ^a 1**» l931- Dijakom in ■"ta bila jrako razburjena. Be- da se misli oženiti z vamijfa!" jvseta, ki se zatekali k nje- mimgton je divjal in se jezil in Snažno! Kakor rečeno njegova žena je, bila skoraj v morete ostati več. omtdlivici omahnila M. HEbLINGKR: ODPRAVNINA tu ne {JosjkmI Remington je olajša- bodisi glede nasvetov in _________ Vendar ho- no zavzdihnil, ko je Roza od-. P<**Por(\ je zmerom rad poina- ua pre-!cem biti velikodušen, a za po- šla. Naklonil se je nazaj in se brezpflačno izstavljal po- provo. Vzrok i'/I >mh a te jeze'vračilo mi morate obljubiti, da zadovoljno smehljal. Dobro je treibne listine. Po vojni, ko so in omedli vice je hi I tale: se ne boste nikoli več sešli RemingtoiMiva -sta imela gle-iinojim •sinom!" de na svojega sina in dediča j Segel je v žep in potegnil visdke načrte. Že zdavnaj sta' --vezenj bankovcev iz njega. sanjarila o tiistem dnevu, ko bo njun sin pomočjo liogastva[ke in dejala neveste stopil v «ve*t višjih de-net t rsočev. Upala sta tudi, da lx> >naha bogata pozenuskih darov in bo z njimi povečala bogastvo njune družine. Zdaj pa so se vsi ti načrti omajali, kaizaJo je, da se (xiriero, in povzročitelj te nesreče je bil prav njun sin. Rudolf je bil priznal, da je rn ljubi je* i v Rozo. Johmsonovo, uslužbenko v pisarni njegovega očeta. Povedal je, da mu je deveta hrijra, ali je l»ogata ali revna, in ali v družbi kaj pomeni ali ne. Rad je imel to dekle. 44 Rad!" je zahropel o če Ro/ju j«> krčevito stisnila ro- mingten. "Kako moreš deklico rati imeti? Drugič mi lx*š kar povedni, da se bos oženil i njo. Rad!" Rudolf je bil v*\h |kvj»ar jen, a prvikrat v življenju je ostal trden. "Vprrv to je tisto, kar menim storiti," je odvrnil, "in to |x'tče. Le toliko rečem: d'u je konec vašega službovanja pri nak" "Xa tak način pač ne morem sprejeti nobenega denarja od vas." "Nobenega denarja?'* Remington je porinil bankovce po mizi k njej. "To je več ko dovolj, da sc morete potolaži ti za-i idi izgube svoje službe pri nPet sto dolarjev. -Taos mislim, da imate srečo. Ko boste starejši, boste sjH>znali, da je jako prijetno, da ima človek kaj denarja. Dejal bi celo, da je denar skoraj edina važna tfrdeva na svetu." Koza je poča-i segla po bankovcih. "Saj mogoče imate tako i rrav," je pritrdila. "Mogoče oprav?l to reč, zares, prav do- se v mestu pomirile politične bro. Vse popoldne je bil na- hrasti, k bil pokojni monsig ravnost blaženo vesel. nor pravi oče ljudem in se vse Rudolf je popoldne tega dne le j poteginil za pravično stvar, ja'ko pozno prišel v pisarno. Oče Kako zelo ie bil priljubljen, sel se ga je razveselil, ko je vedel, pokazalo ob priliki da je Roza iz hiše. Seveda bo bu^ke^a zlatega mašniškega treba sinu razložili, kaj se je Jubileja. ko se je v-slavnostno THE kABGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen dofioldne pripet Ho, a fant bo že kako |x>zaibil in 1m> sčasoma sprevidel, da je oče pravilno ravnal. Zato je zdaj položil sinu roko na ramo. rekoč: okrašeni župni cerkvi sv. Barbare in na prostranem trgu zgrnilo na tisoče liirdi. Jeseni je drtbro-r?ncga, čast liti ji ve ura i starčka zadel mrtvond. od ka-*4 L in bi moj," je začel z mi-' terega se ni v<*č opomogel. Za-im glasom, "ne smeš se pre-• nimal ce ie do zadnjega za vse ..___.1 .i* 1* A* i A /1 il<\tiin Ml M 4"«« i ITc 84 — Ah, kdo pa ve, kako dolgo bomo sami na svetu * No s tem je rečeno, da se bo zgodilo. 1 ar se mora zgoditi. Naenkrat je postala grofica zelo resna. — Ne, :— je de'jala, — to ne pomeni, da s. more zgoditi, kar je usojeno, temveč da se tc mora zgoditi. In jaz mnogo razmišljam o tem, kaj se bo zgodilo, ko me ne bo .več. Markiz se je radovedno ozrl na svojo prijateljico, toda zdela se mu je neizpremenjena. — Dokler bom živa, storim vse, da bo Ar liiaudovo življenje lahko in prijetno. Toda ka| potem, ko me ne bo več ■ — Draga moja, vi imate še dvajset let živ ijenja. — Ko me m* bo ;vcč, — je nadaljevala Mi lia, ne da bi se zmenila za markizove besede,-kdo bo zavzel moje mesto ob njegovi strani "t je denar zares tako važen, kot -/i!t v>» več razburjati zaradi tiste sto-rije z Rirzo. Mati in jaz ti bova dala čimprej priliko, da boš odoteljali težko po škiNlovane v bolnišnico ki niso vedeli, za kaj gre, se je bila trojica nejpoštenih delavcev med normalnim posadom spr so s« Inženjerji rudnike dnužibe. i la. Na zadnje so se spopadli ki so iskali vzroka za katastro- in je šlo z;i življenje in smrt. fo, so dognali, da je zdivalo j KSden izmed d»davc<-\* je hotel kakšnih 4000 ton kamenja i u tedaj zažgati nekaj vtihotape-zafsulo rov. To se je zgodilo nega razstreliva, da bi oba svo-l>r^ti vsemu pričakovanju. V,ja pajdaša spravil na oni svot. 1 ližini središča katastrofo so Tculia razstrelivo se je vnelo in odkrili znake silne eksplozije z razstrelivom, ki ga uf>orah]ja-jo drugače samo za vojaške namene. Trije delavci, ki so pri katastrofi tudi sami izgubili življenje. so to razstrelivo vtihotapili v rudnik. Ob »ode I ova njn nekega preddelavea so hoteli v eni izmed bližnjih noči, ne da bi uprava rudnika o tem kai vedela, priti v rov, kjer so "Qoftpod Remington, jaz —" l(ili odkrili novo zlato žilo. ki __________________________ "Norem nič slišati," je za- so hoteli npleniti. To zhito žilo Pokojni, po rodu iz Zapotoka j<* po\"zročilo strašno katastro f». Zločince j.- pfnl novo zlato žilo pokopnh'. to«la na žalost je eksplozija zahtevala še druge žrt ve. Zlatpmašnik Mihael Arko je umrl Idrijčani spremili'k večnemu j »očitku pri sv. Križu ob Idrijci svojega dekana, Mihaela Arka. Izključeno je, d:1 bi živel sam. Sc preveč sem dogodite doma in po "sveto, zdaj razvadila. Kdo bo skrbel zanj, kdo mu bo se je pa po kratki borbi poslovil od drage nm idri^ke doline mož, ki bo ostal Idrijcanom v ♦rajno lepem spominu. ZBOROVANJA NEMŠKIH DRA2VALJAN0V V JUOO SLA VIJI. Krs.or v drugih državah, kjer žive nemški. o*lnc»sno avstrijski državljani v večjem številu, so bila tudi v Jugoslaviji prirejena za nje |>osehna propagandna zborovanja v zvezi z ljudskim glasovanjem v Nnmčiji. Na zborovanja so imeli dostop le nemški. odn<»sito avstrijski državljani, ki so se lahko izka'/ali pri vhodu z iicmiškim ali avstrijskim pot nim listom. Taka zborovanja so bila tudi v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. -tiegel Prijela je markiza za roko, mu jo ki'fp«j st: .-nila in nadaljevaki: — Trpljenje uničuje življenje. Jaz sem nine go trpela duševno. Že več mesecev trpim t ud telesno. Vem torej, da lahko kmalu umreni. Mrkiz ji je hotel ugovarjati, ona je pa s po •.dedom zadržala njegove besede in nadaljevala •— Ne govorim kar tja v en dan. Ne bojim smrti zavoljo seln*, bojim se je samo zavolj: 'istega, ki ga zapustim tu. Cujte mojo najboi .ročo željo, poskrbite, da bo izpolnjena kadii-Im: to potrebno. Želim, da bi se Amialid poroči, z Lueio. Ko ga boste videli vsega obupanega mu povejte to. Spoznal bo, da želim, da bi živel srečen in zadovoljen. Spoznal bo veličino moje ijuhezni. Markiz -e je zgrozil nad globinami, odkriti mi tako nepričakovano v njeni »hiši. Hotel jo jii '■prašati, kaj pomeni vse to, da bi bil malo p>» vveti! v temo toga brezdna; toda ona je i=mejc aapeljala pogovor drugam, rekoč: — Predolgo in preveč resna sva že bila. Vi sami ste me spravili v zamišljenost. Izgovor je na beseda se ne da poklicati nazaj. Toda na t-. nočem več misliti. Odvedla ga je h gradu in v Armando vi navzočnosti ni mogel obnoviti pogovora. Ostal j* >.a [jod težo tegi» mučnega vtisa do večera, navzlic vsemu prizadevanju grofice, ki je preka šala samo sebe v živahnosti in vesclosti. Po obedu je sedla h klavirju in zapela. V pesem je položila vso svojo bolest tako, da so stopile mar vizu in Armandu solze v oči. Videč, da ju je njeno petje glolwko ganilo, je pa zaigrala Straussov valček. Ob desetih, ko je prišel na mizo čaj, je prinesel sluga na grofico naslovljeno brzojavko. Mina jo je prečita la in prebledela. Toda v na slednjem hipu se je zopet nasmehnila in bledi a je izginila iz njenega obraza. — Kaj pa je? — je vprašal Arniand vzne irjeno. — Nič .važnega. Šivil ja mi brzojavlja v zadavi obleke. Take brzojavke ne omajejo delnic na »orzi. Ostali so skupaj do enajstih, potem sto jo pa spremila Armand in markiz do njene sobe. Vo -čila je obema lahko noč in njen glas ni kazal, da bi bila razburjena. Obema je segla v roko • i« zaklicala za njima: Jutri na svidenje! Komaj je pa ostala sama je krčevito zapl.i-hda. Zdaj ji ni bilo treba več igrati mučne vlo ire. Bila je sama in vse je bilo končano. Prav kar je bila sprejela »mrtno obsodbo — brzoja vko, ki jo je prečitala tako hladnokrvno vpričo vojega moža in markiza in ki jo je zdaj zmeč-i'ala z drhtečimi prsti. Prečitala jo je še enkrat, tih bom ua gradu C ravan t — Lueie." i K(>\K( • pn l H nDSJIČ) SEDEČA STAVKA V JAPONSKEM PARLAMENTU Neki japonski poslanec je očital ministrskemu predsedniku, da postopa kakor diktator. — Vsledtega je bil izključen iz zbornice. Njegovi tovariši—delavski poslanci— sede v znak na tadoiku parlanjenta in nočejo v zbornico. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 596 atrani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Kila. — Kake sem v Mekko romal. — Pri ftamsiih. — Med Jesidi. Cena 91.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami , VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEZEU SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami« 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 atrani Kovač Simeii. — Zaroka s zaprekami. — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Turna Setar. — Na sleda. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nsf divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV I 2 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem sapadu. — Za življenje. — Nso-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani . Boj s medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slo venic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. ^LX8 NIlOD i* — VflfW tMl Tuesday, April 19, ! 938 rmm LLARGEST .SI*0VHJN15 DAILY !N H. R. V, QKRJANCEK ROMAN IZ 2IVLJEMJA E 3 ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. t 71L 3 O Dieterju kar gori želja v očeh, da mu je mogel povedati y\ ojo modrost. i "Gospod ne Miie biti pokrit in tudi rok ne sme držati v lilavniJi žepih," pravi in svojega strica jezno pogleda. Kurt sicer izvleče roke iz žepov, toda pograbi Dieterja za ramo in ga stresa ter ga slednjič- precej .vdari na lice. Hernia prestrašena potegne dečka muzaj. "Pfuj! Kako morete otroka kaznovati za to. kar sem mu rkazala storiti?" Kurt pa jo gleda s svojimi strastnimi črnimi očmi. 14Nikar me vedno ne dražite, krusua Hernia. Popolnoma morete biti zadovoljni, tla vas kaznujem za to, da s>te me na tak način zavrnili. To bi >e seveda vse drugače zgodilo." "Zaslužili ste. Četudi >eiu samo revna učiteljica, vendar od vas zahtevam, da se dostojno obnašate proti meni.** *'Ali zaJitevate Še kaj več spoštovanja od mene. kot da vas hočem imeti za svojo ženo?" Henna pa ponosno dvigne glavo. Ne pozabite, da otroka slišita vsako besedo. Prosim, pustite nas!" "Kaj mi prekrižate vsako priložnost, da bi mogel kdaj sam z vami govoriti." **Z vami nimam ničesar sama govoriti." "lOšaibna Hernia! Samo ko bi ne bila tako lepa I" Herma pritisne Dieterja k sebi in ga boža po iicn, kjer ga ,ie Kurt vdaril. Dieter se junaško bori s svojimi solzaani. Ne da bi se še kaj brigala za Kurta, Henna nadaljuje s poukom. Kurt še nekaj časa post o ji in jo gleda z žarečimi očmi. Henna ni tako mirna, kot se kaže. Za vsako ceno hoče preprečiti, da ne bi prišel s pravo snubitvijo na dan. kajti če ga b«> zavrnila, potem ne bo mogla več ostati na Lindeeku. "Potem mi ne preostane drugoga kot vas vpričo moje matere prosim za va^o lepo roko. Upam, da bo.^" s tem zadovoljni.** " ; . - - Henna »e zopot obnaša, kot ne bi slišala in ker je govoril polglasno, da bi ga -amu slišala, je bilo to tudi verietno. Sedaj '-e saj odstrani in Henna se oddahne/ Otroka ga preplašena gledata. Cez nekaj časa vpraša Uanueiore. "Zakaj so strici tako različni. Herma?'* -"Kako pa to misliš. Hannelore?" "No, stric Gumiar je vedno prijazen in dober proti nama, da nama vedno lepe stvari in je tako vesel, kadar nas vidi. Stric Kurt pa naju pogosto tepe, naju vedno jezno pogleduje in z nama nikdar prijazno ne govori.'* "So pač vsi ljudje nrziičui. Hannelore/* ".faz pa hočem enkrat biti tak -trie, kot j*- stric (iunnar," pravi Dieter. Herminiue oči zažarc. "Da, Dieter, potem te bodo vsi ljudje radi imeli.*' "Malih otrok ne bom nikdar tepel, kaJar bom *elik." "T\»ga tudi ne smeš.** "»Zakaj pa ine «tric Kurt?" "Saj tudi ne sme: pa menda ni tako slabo mislil/ "Pa misli *labo; samo poglej enkrat v njegove oči. kadar naju tepe." Herma odvrne otroka od tega pogovora. Lu naglo so «o|»et >redi učenja. oldne sn i de z Anito. ji pove. kaj se dogodilo. Anita ji boža mko. "Samo nič se ne bojte. Herma, sedaj bo imel v glavi dru-"e stvari in ne bo več tako resno mislil na -nubitev. Sploh ,>a niti resno ne misli na snubitev in se l>o premislil.** Anita misli, da mu mor« frunnar l>ojevitost ohladiti. F*o-'ožaj mu Im) tako zagreiril. tla mu bodo ljubezenske zadeve po-^tranuka stvar. Ttda tega Henni ne sme povedati. Herma globoko vzdihne. "Kako lepo bi moglo vse biti. ko bi hotel biti baron Fuelis tako pameten, da bi izprevid«tl. da jaz ni-ein za njegovo ženo. Potem bi bila tudi baroniea Holstova zopet pri-jftzna z menoj.** "Zaradi tega >i ne belite glave. Henna. V vase pomirjen je vam hočem m kaj obljubiti.'* "Kaj pa!" vpraša Herma in se zopet smeje. "Da našega malega skrjančka ne bomo pustiti z Lin-tlecka." ji pravi ponovivši Gu mre rje ve besede. Henna jo z žarečo hvaležnostjo pogleda, "rf^amo ko bi to bilo res!'" Pri tem Ani ti -ti>ne reko. da Anita nekoliko zategne obraz. Anita pa si pri tem .misli. "Ko bi Herma vedela, da sem samo ponovila Gunnarje-ve besede, s svojimi pryti irejbrže ne bi mogla več gibati.** t Vi kosila vlada nervozno napeto razpoloženje. Baronica Seobaefoova in njena otroka so bili zopet zelo slabe volje. Tog* se pogosto zadere 11a Henno. toda zelo zardi, ko jo Gun-nar debelo in očitajoče pogleda. Kurt pa je že davno opazil, da je Gunnar pri njegovi sestri padel v nemi k«t. Tudi njeni materi to ni vslo, toda v glavi ima vse druge stvari in s hčerjo o tem ne govori. Vse to za njo ni bilo važno, dokler pereča »adeva ni bila rečena. Ko bi Imela že enkrat oporoko v svojih rokah, da bi jo mogla uničiti, potom se bodo £ele vsi varno počutili, potem bodo šele temeni skrbi, ki jih je vedno mučita, skrb da more slednjič oporoka vendarle še priti na dan. Šele, ko bo nničena, bodo prosto dihali in * premoženjem popolnoma drugače razpolagali Bilo je naslednjega večera, ko pravi Gunnar po večeri: "Gospodo bi prosil za razgovor, ker se imam z vami različno nagovoriti. Gospiea Hell, vi boste tako orijazni. da odidete, kajti tu gr»> aa jJcužinske zadeve." „ (Dalje prihodnjič.) VELIKO POTNIŠKO LETALO 'GLAS NARODA* IIMIlIll,, .tlltll«l|,| .............................................||||ll IIIIMII" ''MmitiH' ,iii:iiiiM!»,,iii,ll(,„|.,iil||,| k kraj stane $7. — V ^ S Italij o lista ne- poši- f ^ 1 jamo. E110 izmed najnovejših velikih potniških letal, ki bodo vršil; last Pan-American Airv.ivs. jirekooeeailsko službo 111 DE2ELA METUZALEMOV Da je v Turčiji mnogo starih ljudi, smo vedeli že prej. Sedaj pa so proučili rezultate zadnjega ljudskega štetja in tu « ., • ■ . . . • . 1 - . ! Baba sm ne i»rivosei sauu» joirur-se te izkazalo, da nim ta dežela I , . , ,— 4 1- * » - . i ta, prav tako mu diši tudi to- se veliko vee stoletnih starcev1, , . . . . .... , bak, o katerem pravi, ua mu nego si ic svet do danes mrslil. •» ... ,. . 1 r ,.*'.. . . .. . ni-e ne škodi. Se dane-; pokadi \ lureiji je liamree me manj! . ..... , ... dva marlileja m vmes nekoliko i po sebi naravnost povedal, da je 011 umoril mešetarja in ga j oropal. Prišel je bil v njegovo ! stanovanje. Videl je, da \Yal-živl jen zahvaliti samo kilo- \ ,/' l*Jgra'bil vsak dan. To pomeni v 157 f khu\lvo U;1treščil po glavi, letih nad -Hl ton tegvj zdravega j "^vkaj pa niste bdi zado-inlečno-a izdelka. T. da Dede Vo,J"i > U-ni, da ste mož:, ubili, zakaj ste ga še mrtvega vsega ni /eni zrezali ?" so na policiji vprašali Kamrica. Ta pa je nego 125G moških in 49S-") žensk ki štejejo nad 1 let. To bi ust regal o nekako številčni moči eele brigade. Da je v tej brigadi toliko žensk, gotovo uijiia svojega razhwra v eibukov zeliščnega strupa. DVAKRAT UMORJEN IN IZROPAN. ;i\sllaiski-in pristaniškem 11...........................-,iiiiiiiiii,|.,|iiiMiiii|.min lillMlll« ''liMllilll1 l,,l||iiilll»-,liiii.-K!ll«,ni|||, f Igovoril: " Pri življenju svoje ki je dognala, da je brivec bil ti.. aprilu: I*uris v Ilflvr«* Con (i- di Shvoir v <^una PARNIKOV SHIPPING NEWS SEDEM LET ŽENA JAHOR SKESGA SULTANA. Pred sedmimi leti se je v neki niošeji v Londonu izvršila sijajna perona jrhorskega sul- matere, pri vsem, kar mi jejtana s plavolaso Skotili jo go-«veto. vam prisegam, da noža Wiksonovo, vdovo po ne- iii>ein ime! v rokah. .laz ga kem zdravniku. Pred poroko v ni-em zaklal. " j 11 »oseji sta se poročila civilno. Preiskovalna komisija je bi- ^c .i4' ta romantični za- la začudena, da je mož taji! ne-|kon med vzhodom in zapadom kaj. kar ni bilo glavna "stvar,«y«^1'1- Sultan, ki vlada 7000| 2„u,r ko je irlavuo krivdo že gladko('rjaškim miljam na Malaj-1 sel h* priznal. Ker si-i^kem polotoku, je tako bogat. -am foinan. -nriva je bfla itnk preprosta, sajj^''' kratkim. Ustrelil j«- N'ekega jutra so namreč na- |,i|n dokazovan ja.I tigrov nego kateri drug š!i konjskega mešetarja mi tr-, njkak ill prič, morilec je j zemlja 11, in vsako poletje pri. le gf»v<-ji .Tačka Wahlemarisa \ njegovem stanovanju unior.i«'-nega ill izropanega. l"nu»r je zapazil poštar, ki je Waldvnin risu priiies4-l pisemsko pe^lo. Takoj je bila obveščena poliei-jti, ki p;i ja\ no-ti ni sporočila, ali je bilo umorjenemu kaj r/«* tega ali ne. Zadeva je bila preeej zamol.-ina. zato 1/ glavnega ne -ta poklicali na nekaj izurjenih krilni i pa rku starozuanem dejstvu, da 111«» l un-stu Perth -e je dogodil«* to rajo imeti ženske v vs«mh v*id- jkur bi moirlo k. *.-iti /. njo besedo. - Otomaii^ka drža- . detekti vskiiu romanom.; |t|r>^ z:U:,di noža le ni vdal. je M« V" darovati po! mili va ill njena naslednica, timška l>V:rstvo pa je. «I rt je v-e pove-:,fl]u j,.^., ,j:l j,.jjoua funtov Šterlingt v za utnli- re]>ublika, je v zadnjem sto- dano žalo-tna res men in nikakjj,, urov;, stvar. Solna «>bra v-! {,'v Singapura, ki so j.. d«»vr letju pretitiel-a premnogo krvavih vojn iu te vojne <0 redčile predvsem »moške vrste. A če ima Turčija danes navzlic temu Še vedno nad ti^oč stole-tiiili starcev..je to sijajen dokaz za življenjsko. sil<» tega ljudstva, iz katerega.šo es m'koe nore«*-' vali. da predstavlja ,4*lHdntka i v.»b B«,-»poni." 1 Iz brigade *toletnilfoV/ h- re-{krutim naraščaj za najstarejše. N*a čelu jilll je De;le ffclha meščan vzhodno auatofškega mesta KI Aziza. ki se je rodil letu 17M. Ta Xaij 'leoimv vrstnik in vrstnik vseli poznejših mogočni kov s vela. je preživel vso svojo družino, ostala mu je samo 11-letna fnapra-vnukinja, ki jo obožuj*1. Že sedaj ji pripravlja doto, kajti njeno porrko hoče še na vsak 'način doživeti. majji: Kuropa v Ureuieu Očka Dede se je svoječasno udeležil mnogo vonj, udeležil se je na egiptski strani tudi Xapoleonovega pohoda v deže lo faraonov in si je iz nje prinesel mnogo spominkov. Ko je zadivjala svetovna vojna, se je javil za [prostovoljca, saj je bilo v njem mnogo vojaške krvi. Toda na njegovo veliko žalost so ga morali zavoljo njegovo očakovske starosti zavrniti. V svojem življenju ni bil sicer nikoli bolan i 11 pravi, da se 1110- , vse priznal. Komaj >t:» minila j dva tedna po umoru, je že bi ; !a razpisana gb.vna sodna obira vnava. Takoj v začetku ob-| ravnave l»il«» ja-no. d.n obto- i žeiiea eaka smrt. Teda i pa se je /grdilo nekaj m pričiskova- i""::.1- . . I str dni >e je oglasi! mi s)( dišču neki pohajač. bivši bri- Vee. ki s t a se pred več leti '/ \Valdemari>!»m dobro p«r/nal Ta možak je sodišču povedal tole zg««]bo: \'< -t mi ne da nobenega mi-; ru. Sicer jo res, da sem slab j r! o v ( k. vetular pa mi ne da, da ira je nalagrd v* i I»i pu>ti! n«'dolžnega |>o ne.do!ž nalistov. Detektivi so tr» ko j kar /. letali pri|M*ljali. Kar ua tihem so storilcu nastavili past. Waldemnris je namreč velik čudak, ki ^lenaria nikdar ni hranil v bankovcih doma. mnv« zlato. Zlato v palicah in v zlat-' nem umreti. Zato sem prišel uiki-Ii >0 sicer našli, zmanjkalo da sam sel>e obtožim, ker sem pa je nekaj zlatnine, nn*d dru jaz umoril .nesrečnega konjske gimi tudi zlata tobačni ca. neka j. ga mešetarja. "ne pa oni Ka-verižic ter več drugih zlatih tiadčan. X podkrepitev svoje predmetov. Minila sta dva dneva, ko je iz 1 .">0 milj od daljenega kraja prišla novica, da je v nekem tamkajšnjem prenočišču n-kdo ponujal v prodajo zlato tobaenico. Cez nekaj ur so moža že imeli. Mož je bil po rodu doiua iz Kanade. |x> poklicu jezdec, ki je ličil konje in bil zato z Waldemari-K0111 znan. Xe *h\ bi bila policija )M»seb ra za svoje zdravje in dolgo no silila vanj. je mož kar sam' trditve je pokazal tudi tiročiiem potovanju s svojim prvini možem. Njegov oče je l»il telesni zdravnik sedanjega sultana. Po -mrli svojega moža je odšla \Vii-sonova na Riviero in tam sta -c s sultanom slučajno srečala in sultan ji je ponudil zakon. Ponudbo je iM>dkrepil z drago- . . , ..... 1 . -1- maja: cen 1 mi darovi. \\ ilsonova se nt| jjatuiuia v Trst preveč obotavljala in potem je* lal sultan v .lohoreu zgraditi Mary v CUrrb„urd zanjo palačo, ki ga je stala «'-krog 7) milijonov doiarjev. Toda ta zakon ni trajal polnih sedem let. Pred kratkim je sultan pred svojo ženo štirikrat izrekel besedo "talak" kar pomeni "(pojdi stran." in tako se j«' zakon po m« liame-danskem običaju ločil. Na Angleškem pa bo bivša gospa Wilsonova po tamkajšnjih paragrafih veljala še vedno za pravo sultanovo žeon. kajti nje zakon z orientalskim mogoAiikom se je sklenil poj 7 vseh pn ostalem -'7. maja : !-iafyettf v lin vrv Kremen v Kreuieu 28. maja : Coute r J i Sa^uia iiPIIOi« ravilili. Ločitev se je v J He de Fi izvršila na prijateljski' s. junija: 1. junija : New Ver k v Hamburg A(|iiilania v <*berbourj; Nurmaudiu v Havre 3. junija : Kuropa v l.remrn 4. junija : ituuia v Gcuut . junija : Fram-e r Havre način. Sultan je sviojo ženo saill spremljal do ladje, s katero se je odpeljala, in poslovil se je od nje s poliubom. Dal ji je letno penzijo in celo vr-•s t o draguljev za spomin. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. i" "Naši Kraj Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Queeu Mary r Cherbourg 11 a Lisa v Hamburg 11. juuija : Rex v <«euoa CulumbuH r Urem*>u Cliamplaio v Havre lo. juniju : Nurmaiiilie v Ilitvre Aquitauia v Cherbourg llremen v itremeu 18. junija: .Surinam!ie v Havre .. Bremen v Bremen 18. juuija : Cunte dl Savula v fietioa Aquitauia v Cherbourg 21. Junija: Lafayetle ▼ Havre Eurupa v Bremen 22. Junija: Queen Mary r Clierbourg lie de France v Havre • 23. junija: Vulcauia ▼ Trat 29. juuija: New Turk v Hamburg Nuruaaudie ▼ Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen Cham plain v Havre Rex v Genoa