mm
PROSVETA

—m
iJflO-YBAl gg
Omm liata Ja $MC
GLASILO SLOVENSKE NAJtODNE PODPORNE JEDNOTE
CHICAGO, ILLk, PETEK, 6. MARCA (MARCH i). 193«.
« «O K»»»—»»»««
Uradalfkl hi uprarailkl proMorl: MiT 8. Lawndala Am
Omca of Pubttsettaai MKT Booth Lawndala Am Tatophoaa, Rockwall 4004
Bubacrlption #0.00 Yearly
STEV.—NUMBER 47
»alltag a* an rial ra»a a<»estag»
fw ta
110», Act of Oat t, INT. aathariaod as Jeoe 14. IIIS.
Rusija pripravljeni na vojno z Japonci in Nemci, pravi
V intervjuvu z ameriškim časnikarjem je bolj-t«vitki vodja odprlo rekel, če Japonci napadejo Mongolijo, jo bodo sovjeti branili. Sta-lin priznal, da v Rusiji k ni komunizma, a to, kar je, tudi državni socializem ni. On ni odgovoren za komunistično propagando v Združenih državah
Now York, 5. marc*. — "The Now York World-Telegram" jo včeraj objavil Intervju is Moskve med Jot. Stalinom in Roy-jem W. Howardom, predsednikom odbor» s» Scripps-Howar-dovo časopisje v Ameriki. V tem razgovoru v Moskvi je Stalin rekel, da jo vojna med Sovjetsko unijo in Japonsko neizogibna, če Japonska napade suna-njo Mongolijo.
"Ako Japonska napade mongolsko ljudstvo, z namenom, d» uniči njeno neodvisnost, je naša nalog», d» pomagamo tej republiki", je bil Stalinov odgovor ns direktno How»rdovo vprašanje, dali pride do vojne med Rusijo in Japonsko.
To je bil tretji Stalinov intervju v za javnost v zadnjih dvanajstih letih, odkar Jožef Stalin stoji na čelu komunistične stranke v Rusiji in • tem praktično izv»j» diktaturo v sovjetski republiki. Intervju je bil v Stalinovem uradu vKremlu in trajal je tri ure. Sovjetski vodja je v glavnem govoril o položaju n» vzhodu, o možnosti
za ustavni dodatek
Amendment delavskih in farmarslcih pravic dobiva širok odmev
Japonska postavi pacistepredsodisce
Mikado ie vedno »če premierja
Tokio, 5. marca. — Včeraj je bilo poatavijeno posebno vojno sodišče v Tokiju, ki bo sodilo 22 voditeljev vojaške vstaje, katera je izbruhnil» pred enim tednom s posledico, d» so bili štirje državniki umorjeni in mnogo drugih oseb je izgubilo življenje. Voditelji puč», večinoma mladi oficirji, ki so se podali a»dnjo soboto n» ukaz mik»d», so priznali krivdo.
Viije poveljstvo je dognalo, da prizadeto vojaštvo, ki je bilo udeleženo pri puču, šteje 1400 mož.
Princ Fumimaro Konoje, ki je bil včeraj delegiran od mi-kada, da organizira novo vlado, je vrnil mandat z izgovorom, da mu zdravje ne dopušča take težke naloge. Mikado je danes položaju n» rahadtt, o moznostn vmbil	HIr0t0( mJ ^
vojne z nacijsko Nemčijo, • * ^o vlado. Hircša je Ml m-danjem sistemu v^ Rusiji in o ^ ^¡^ v Okadovi vladi, odnosajm OOlJSeVtSKega vw1bIV»J , 'mrnMmmmm^mtmmimm do komunistične propagande v
Ameriki.
V razgovoru o položaju na šibi rsko-mandšuraki meji je Stalin rekel, d» zadnje tedne so izlivajoči incidenti ob tej meji prenehali, ampak nevarnost še obstoji. Sovjeti se ne brigajo, kuj japonski militarist! počenjajo v Mandžuriji, čim ae pa dotaknejo zunanje Mongolije, bodo izzvali vojno a sovjeti. Sovjeti ao Mongolcem pomagali leta 1921, ko so jih nadlegovale bele ruske čete s japonskimi poveljniki, prav tako jim bodo pomagali danss in v bodoče.
Glede agresivnosti nemških nacijev je Howard izvajal: "Mnenje v Sovjetski uniji je, da imata Nemčija in Poljska a-grenivne naklepe napram sovje-tom in v ta namen pripravljata vojaftko kooperacijo. Poljaka p» smatra, da ne more dopustiti, d« bi bilo njeno ozemlje baza
*	vojaške operacije proti tretji stranki. Kako ei Sovjetska
"Ustavlja agresijo Nemčije? Odkod In v katero smer bi nemAke armade napadle 7"
"Zgodovina hem kaže," je Stalin odgovoril, "da držav», ki gleda za vojno z državo, katera meji z njo, išče teritorij, ki
*	dotika države, katero miali n*i*«ti in navadno najde tak teritorij. Včasi doseže to s sik), kakor je bilo v Belgiji leta 1914, vi**i i>a na druge načine, kakor J* bilo leta 1918, ko ao »i Nemci ,*|H'*odili' letako ozemlje prodiranje proti Leningradu.
ne vem, k»tereg» teritorija
*	l*>do Nemci v bodoče poelu-
Pr«-pridan pa aem, da naj-ljudi, ki jim apet posodijo ** do Sovjetske unije preko "Oje zemljo. Kdaj to pride. Je nemogoče reči, ampak dandanes " v°ine ne napovedujejo več, marvei ae enostavno začnejo, največj® nevarnost vojne Japonska In Nemčija." N'« kateri strani je never »ost vojne večja na vzhod» »1
««padur j9 vprašal Howard
»tali na.
"Iftko Je ugotoviti. Dejstvo ^vamoat je na obeh stra-Italijansko-abeeinaka voj
M I, Iti»*.)
Chicago.—klovni stan odbora za promoviranje ustavnega amendmenta delavskih in far-marskih pravic poroča, d» ga je podprla tudi centralna unija v Toledu, O. Njen tajnik pr»vi v pismu ohijskim kongresnikom in senetorjem, d» je U dodatek (House Joint Resolution 440) potreben za okrnjen je moči zvez. vrhovnega oodišča vsled razveljavljenja socialne in delavske zakonodaje. V pismu jih urgirá, naj podpirajo to resolucijo.
Ta dodatek je podprla tudi ekaekutiva Neodviane tekstilne unije v Rhode Islandu s pet tisoč člani, kakor tudi farmarska zveza v Texaeu, ki se je obenem pridružile tudi skupnemu odboru sa sprejetje amendmenta farmarskih in delavskih pravic.
Za dodatek so se izrekle že številne delavske in farmarske organizacije, toda bo potreben še močnejši pritisk na kongres pred no bo sprejet.
Stavka Železničarjev v Mehiki odvrnjena
Mexico City.--Stavka proti Southern Pacific železnici je bila od vrnjena v zadnjem momentu, ko je uprava naznanila, da bo zvišala meade In pristal» na druge zahteve. Vsem detav cem. katerih meeečna mezd» je manj ko $66, je bila plača zvi-tana IS odstotkov. Namoeto mesečne pleče bodo delevcl prejemali tedeneko. kar je v eoglae-ju s zakonom, ki je bil sprejet v mehiškem kongresu pred nekaj tedni. Dalje bo veek že-lesnkčar deležen dva tedenskih počitnic a plačo na leto. Druš-be je tudi pristala, ds bo unij plačila vse stroške, ki jih je U utrpel» f teku
Domače vesti
Star pionir umri
Ely, Minn. — Zadnje dni je umrl George Barič, star 88 let in doma iz Suhorja pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je bival 66 let in bil je med ustanovitelji fSKJ, katere član je bil do smrti. Tu zapušča ženo, staro 79 let, dva sinov» in tri omože-ne hč^r e.
Rojak podlegel opeklinam
Weukegan, 111. — John To-ntn. član društva 14 SNPJ, je t« dni umri za opeklinami, katere »o «» prizadele pri delu v tovorni dne SS. decembre 1986. Ster je bfl 68 let in dom« iz Hrušov-ke pri Kamniku n» Gorenjskem. Cl»n SNPJ je bil 80 let in tu zapušča pet otrok, dva še mladoletna.
Novice iz Calumete «
Calumet, Mich. — Te dni je umrl itar naseljenec John Klobučar, ki je bival na Tamaracku. Bil je 66 let star in doma od Črnomlja v Bell Krajini. V Ca-lumetu je bil 40 let in tu zapu šč» ženo in šest odresHh sinov in hčera. — Mary Kocjan is Yellow Jacket» je težko obolela pred nekaj dnevi.—Iz Phoenix» v Arhtoni je prišl» vest, d» j» tamkaj umrl dr. Jos. Vertin, sin bivisg» e»lumet»keg» rojaka, ki je «e več let mrtev. Pokojnik je bil dentUt, atar 46 let in oše njen Is mene Krakerjeve dru ftine i» Joliet». V Chicagu zapušča brata Petra Vertin». — Mary Klobučar i» Blue Jacketa ae je morala podvreči operaoiji na vratu.
V«stl iz Clevelanda
Cleveland. — Umrla je Mary P»peft, roj. Pečjek, stara 66 let In dom» is Prisevoev pri fimihe-lu na Dolenjskem. V Amerik je bila 86 let in tu zapušča moža in štiri sinove ter štiri hčere.
—	Dalj» je umrl John Bergoč, ster 69 let in doma is 2eje pr Slsvini na Notranjskem. V A merikl je bil 87 let in umrl je samee. — Umrl j» tudi Mihee Msstnak, star 66 let in dom» od Celja. V Ameriki je bil 82 let in tu »»pušča ženo in dvs hčeri. Bil je člen društvs 147 SNPJ.
—	Prank Žafran je prejel ie loetno veet, de je v Novi Sušic pri ftt. Petru na Kraau umrla njegov» mati Marija 2afran v starosti 76 let.
Poroka v Petini
Gray» Landing, Pa. — Zadnjo soboto se je v tukejšnji na-aelbinl elvilno poročil John Kos » hčerjo rojaka Martina 2elez-nlkarja iz Osageja, W. Ve. Ženin je člen društva 101 SNPJ. Obilo sreče!
Nov grob v iMdlent
Indianapolis. — Tu je umrl Martin Deželen, star 70 let in dom» Iz Velikih Brusnic n» Dolenjskem. V Ameriki je bil j lot in tu zapušča ženo in pet sinov ter eno hčer v CaliforniJL — D»U« j* umrl v mestni uboš-nici Marko Bizjak. sUr 66 let in dome I» Savinjske doline. Bil Je
Zaljivri sodišča' vzeli priziv
Kako "openi*p*rji" d robe unijo v North CUcagu
North CUesge. IIL-(FP)— Ce bi Oek» Products komp»niji, ki iideluje avtne pritikline, ne bil» priskočila n» pomoč antide-lavaka sodnika Bchvard Shurt-eff in Marenga, bi bili v oddelku za glasirafcje (pollahlng) najbrž še dan»» unijakl pogoji. Vaaj p» bi n» bilo 17 atavkar-ev obsojenih v ječo od 16 do 60 dni radi—taljenja sodišča." Kršili ao n»mr»č injunkcijo, ki je bil» isdans 18. decembr», en teden po izbruhu stavke.
Drušb» j» priznavala Metal Polishers unijo 4o zadnjega poletja, ko je »kl»nil», da se je odkrite. T»kr»t je premestil» polovico »vojig» del» v tovorno v Deceturju, ki je notorično »n-j tiunijsko mesto. Kmslu za tem je v svojo tuk»jšnjo tovarno uvedla nov stroj, ki je izpodrinil 70 glaslrjev.^ —
Unijaklm glasirjem je plačevala po 96 centov na uro. 8 premestitvijo polovice produkcije v Decfttur, kjer plačuje od 80 do 40 centov na uro, in z uvedbo novegf a troj a v tukajšnji tovarni je produkcijske stroške zelo znižala. Poleg odstavitve omenjenega števila izurjenih delavcev je tukaj obdr-. žala le 16 giasirjev, katerim je znižala plačo na 86 centov, na ostalih mestih ipa je uposlll» deklet» in navadne delavce s plačo od 26 do 40 centov.
In ko je v prošlem decembru prišlo do stavke, je drž»vni sod nJk Shurleff dsutbi tekoj postregel z injunkcijo in obenem n»pr»vil antldelevako lekcijo. Ob tej priliki je rekel, "da sploh ni take stvari kot Je legalno pi-ketirenje, ker ae piketiranje takoj spremeni v zaroto."
Sodnik Marengo pe je 19. januarja 17 piketov obsodil v zapor radi "taljenja sodišča" in tudi on napravil antidelevsko lekcijo. Unija Je proti tej kazni vzela priziv. Razveljaviti skuša tudi sačaano eodnijako prepoved proti pikatiranju..
Hoan »pisal knjigo
o mestni vladi
Milwaukee. — Tukajšnji ao-ciaHstični iupen Daniel W. Hoan je splsel knjigo z naslovom "Milwauški eksperiment", ki Je te dni izšla v založbi Harcourt Brace A Co. v New Yorku (cena $2.60). V njej opisuje, kako se je mesto pod njegovo administracijo izvilo iz krempljev ben-kirjev, doseglo poštene volitve, razvilo vzorno policijsko In gasilsko službo in dalo devkople-čevalcem polno vrednost s» vsak vplačani dolar. Ne nJega Je namreč prihajalo toliko pisem iz vseh krajev dežele, v katerih so ga vpraševali, kako je mesto Milwaukee dobilo tako vzorno gospodarstvo, da bi mu odgo varjenje vzelo več ¿ase kakor pa spisati knjigo.
MISTERI0ZN1 SAMOMORI UN-CARJEVJTAMPI
Po umoru Shoemaker ja sta že dva klanovca napravila 'samomor'
LINCARJI BODO NAJBR2E OPRANI
Tempe, Fla. — (FP) — Policijski poročnik Carl Tompkins je že druga oaebe, ki je napravila samomor ali pa je bila u-morjena, odkar so bil« oblasti prisiljene v preiskavo linčarske-gs umora Josepha 8hoemak»rj» v prošlem novembru in bičanj» dveh njegovih aociallstičnlh kolegov po ugrabiteljih.
Tompkins je zadnje dni skočil ali pa je bil vrten skoči okno mestne bolnišnice, nek»j tednov prej p» je napravil "samomor"
Robert Fariss, o katerem j» »n» no, da je najel poštni predal za klano vce.
Smrt obeh je misteriosna. Sigurno je, da sta oba vedela "preveč" o tajnih silah, ki so odredile ugrabitev, če te ne umor Shoemakerja In njegovih tovarišev radi političnih aktivnosti. Omenjeni večer, ko je prišlo do aretacije in ugrabitve Shoeme-kerjeve skupine, je bil Tomp kins za klerka na policiji. On je na primer dobro vedel, kdo je
ilija morda sprejme ultimat Lige
^m^mmmmm
Švica se boji oljnih sankcij
Ženeva, 6. marca. —. I» Rima prihaja veet, da ae Mussolinije-va vlada morda odloči sa pred-og Lige narodov glede pogajanja za mir s Abesinljo. Privatno poročilo se giaai, da je Mus-solini pripravljen na akcijo a» mir, če dobi »»gotovllo, d» bo »besinakl cesar Hali» Selasije sprejel njegove mirovne pogoje.
Italijanska vlada bo sklepala o ultimatu Uge narodov v soboto. Is Rima tudi poročajo, d» e ga dospel »v»trlj>kl dlktalor knez Starhemberg, ki bo zastopal Avatrljo na trodršavnl konferenci s Italijo in Ogrsko, k»-tero je sklical Mua»ollnl.
Švica j» pokasala veliko bo-asen zaradi ultimat» Uge narodov. dvioarsk» vlada je v strahu, da oljne aankcije provo-c i raj o vojno s Italijo, In če bodo t» sankcije seključsns, bo Svics najbrte priailjena izstopiti z Lige. V tem tonu Je neki visoki švicarski drš»vnlk včeraj privatno svaril vodilne delegata v Ženevi.
ukazal *kbrisanje imena Frank» MoCaskilla, agenta provokator ja in sina gaailskega načelnika, Iz policijskega zapisnika, oziroma ga je dal spremeniti v O. R. Saulse, ki je člato fikcijtko ime Pri obravnavi proti en»jstlm obtožencem, med kftterhri ji lil dl bivši policijski nešelnlk po leg sedmih policajev in treh kleno vcev, bi se Tompklns teško o-tepal, d» ne bi izdel višjih oseb ki so sapletene v Shoemekerjev umor in ugrebitev, vaaj pa osebe, ki je odredile "koreglranje" policijskega zeplsnlka. Njegova misterlozna smrt Je torej odstranila nevarno pričo.
Odbor za obrambo civilnih svobodščin v Tempi Je Tomp kinsa tudi obtožil, da Je ukaza izpustiti is preiskovalnega capo ra prej omenjenega Franka Mc-Caskllla. Vsekakor Je on mora biti dovolj zakopan v teroristi Čno vlado, da Je sklenil n»pr»vl ti konec vsemu s skokom skoz okno tretjeg» nadstropja mas ne bolnišnice, ali pa mu je do tega pomagal kdo drugi, kate remu Je bilo mnogo n» tem, da Tompklns izgine a pozorišča
Slično velja tudi za Robert« Farlssa, ki Je spadal V ošji kla novski krožek. Njega »0 noš mrtvega v garaži. Mr||škl ogled nlk Je rekel, da ae Je zadušil od atrupenotfH plina, ki J<> uhajal motorja, toda vsi ljudje teg» ne verjemejo. Z nJim vred je «h šla v grob tudi povest o kom plotih klenovoev.
Vse to daje misliti, da bodo obtoženci oprani ali pe dobi le manjše kazni. Obravnava proti njim se prične 23. marca
STAVKOVNA SITUACIJA V N.Y0RKÜ NESPREMENJENA
Pogajanja v zastoju radi arogance lastnikov
Fašizem dviga glavo na Portoriku
Vodja portoriikega delavstva opozarja na nevarnost
Waahhtffton, D. C. — Umor
polkovnika E. F. Rlggsa, načelnik» policljskege dopertmenta n» Portoriku, Ji trebi pripisat agitaciji nacionalistov, ki hočejo pod pretvezo, da se borijo sa neodvisnost otoka, vvpostavlt fašistično diktaturo. Tako je izjavil Santiago Iglesiss, vodja portoriškega delavstva in komi ser, ki representire otok VVaahingtonu.
Riggsa sta ustrelila dva nacionalisti študenta zadnji teden, člana fašističnega kraika Iglesias je rekel, da fašistično gibanje financirajo interesi, ki so dolga lete brezobzirno izkoriščali delavce.
Iglesias reprezentlra Ameriško delavsko federacijo na Portoriku že 86 let In nJemu gre zasluga za zgraditev močnega unijskega gibanja na otoku, ki ga hočejo zetreti nacionalisti. "Voditelji nacionalistična stranke so skrajni reakclonarjl, ki hočejo vzpostaviti vlado po vzorcu fašističnih režimov v K v ropi, Je dejal Iglesias.
"Orgsnizirsno delavstvo noče imeti nobenega opravka s pro-jmgatorji takocvanege neodvla-nega gibanja. Ono ve, da bi ti zdrobili njihove orgenizecije, ako bi s« |jovspeli na krmilo, in potisnili otok nazaj za stoletje, v političnem In ekonomskem ozlru."
Kandidat za vrhovno eodiéie proti vetu
Madison, Wis. — Glenn P. Turner, socialistični kandidat a» državnega vrhovnega sodnika, kendidire na platformi, da at Umu sodišču vzame prevke •odnijskega vetirenjo poetov. Sloji na stališču, de bi se Udi vreznemu vrhovnemu sodišču
mor»l» vseu U moč. ______
II .....IIMIHI^IIiiiiiiii MI I
Voditelj« *avfce kameeeešklk debvee% v V ar «um te. i* leve prM I dm* I: Joku Utas, Ja«* MI rak y la Dee Mr Bala 1 y ecadjií f. Brothers Is Jick Wilgm. . -------
Slepcu ne puete prodajati delavskega lieta
Hcrsnton, Pa.—Kakor v mno-gih drugih krajih, Je tudi tukaj avofeide tiska le za kapitalisti ne lisU. To se Je jHikazak», ko Je tukajšnja policije dvekret v enem tednu aretirala slepega socialista Marshalla Kusha. ker je ne ulicah prodajel tednik Socialist Celi bres dovoljenje. Do-vol Jen Je Je sicer tskel, tode mu K« policijski komisar nI hot* dati. Po prvi aretaciji Je d<*>l deset dni x*|>ore. po petih dneh pa ga je dobil is Ječe Delavek in Mciallatični obrambni odbor Takoj Je šel apet na ulico in pri frl prodajati omenjeni tednik. Policije ga Je ponovno aretire-Ia, toda aodišče ga Je oproatilo, ker ni hoUlo luvatl Javnega vprašanji. . .
STAVKA OMEJENA NA PRITISK 2UPANA
NEW YORK, 6. marca.—Zupan La Guard le je danea »jutraj naznanil, da eo ae pogajenje aa poravnavo stavke klinih neme-ev raabila in lastniki »o-a lopi j »o odgovorni ss nadaljevanje etavke. Laelnlki ao »»vr* gll ponudbo unij», na i n» v»» sporna vprašanj« lsroče resaodi-Mu. Ce bi bili MnHtl eprejeH to ponudbo, bi bil Štrajk končan dene» »Jutraj.
New York, 6. mere». — Izgledi ss končsnj» stavke hišnih u-službencev v 1600 poslopjih so se včeraj nekoliko liboljšell, toda posebnega nepredk» v pogojen jih v uradu župan» L» Guer-dije ni bilo r»di prevelike trme lestnlkov nebotičnikov.
Mestne vl»d» J» v pretetrlf^ večini okupiran» s to »t»vko, delom« v razbijanju 1st» In delom« s pritiskanjem na obe stranki sa naglo poravnavo bojo. PolioiJ« je upoalcna z ras-bljanjam stavke In protektlra-njem skebov, župan La Guar-dl» p» s posredovanjem In prl-tiskanjum na unijo, d» atavko omeji. V tem Je prlllčno uspel, ker so mu voditelji unije obljubili, d» bodo počaksll » r»»tag-nitvijo stavke, d» vidijo, kaj bodo prinesla pog»J»nJ». *
Predsednik tuk»jšnj» uniji J»s. J. B»mbrlck je včeraj rekel, d» se bo pravi boj l»l» pričel, ako lastniki \ zt rajajo pri svoji »rogonci. DoadftJ Je unija vrgla v boj šele polovico svojih moči. Stavkerjem Je napravil tudi bojevit govor, v keterem Jim Je rekel, nej se livrši boj na ulicah. Vsled teh In podobnih besed ga Je posval predse dls-triktni pravdnik Dodge. Bamb-rlck Je potem isjavll, da je bil v svojem govoru v mejah legal« nosti in mu Dodg» ne more ničesar.
t omenjenega shoda ss Js potem pet tisoč stavksrjsv uvrstilo v psrsdo po P»rk aveniji. V nekaterih slučajih ao menda 'obiskali' tudi nekatera poslopja, kjer so nameščeni stevkokesl. Prišli ps niso daleč, ker je policija razbila plketns demonstracije. Ubit Je bil en štrejkolomec, ker mu Je spodrsnelo, ko je skočil ns premlkejoče dvigalo. Stavke je bila včeraj rasšlrjena n» 171) nadaljnjih poaloplj	,
KtavkarJI so dobili tudi zagotovilo od mednarodne unije Building Hervlce Employes s sedežem v Chicagu, da Jih bo podpirale finančno in moralno do skrajnosti; če bo potrebno, bo tudi okličala generalni štrajk jm) vseh mestih, kjer Ima postojanke. Vsled te grožnje z generalno stavko je bil pozvan wdja stavko J. J. Itembrlck tudi pred dlstriktnega odvetnike.
'♦Liberalna" U Guardijeva vlada se Je v tej sUvki pokasala, ds Je stoprocentno na strani lastnikov, katerim Je dala na razpolago vso policijsko saslom-bo.
Zakaj je Knox
proti Rooeeveltu
Chlragt».-»IsdejetelJ Chicago Daily News, Frank Knos, je lansko let* napravil "le" $1,-043,000 čistega prof i ta V prima-rl s |IWN0 lete 1WW, ko se g« še ni prijela predsedniška am bk i Ja IU slika 860,000 co-pekov mogoče pojaanjuje, zekej bi on rad ispodrinll Rooeevelta V Ucli hiši. , __________

, - T • "
PSOSTIT Jt
PR08VETA
THE ENLIGHTENMENT
IM LASTNINA ILOVKNUB MAMBI» roorosMS JBOMOTs to tto
i w Unfa** toS(Ihm QIImo) Ib HM mm lato, HM « r* tato. •» M » tout lato; m to CI«*» ITA« m «te M*. M » « P* tatoi m * 19M.
■ to..iIUI.» ratal ter Um ü.itto Stol« («MV« OHm») >t4 Cmmmdm HM pm f—r. CM«— m*4 0te«* r M S« r«. Imlo «■■tri« •• to rmr.
«Ml. Aum. M—I >U.) « vr«te »aUteMte te » «te** to im prlteAU »UtolM.
A4v«tlaiaf rot« m —t«««L—Hmmmmmnftm «T «tote« mm4 mmIMM arttel« wUJ «
mm* m «tortea, »te«. »«■». toi- wUJ to ter
M «ter ■ «m. I»r Im it» i
PROfIVETA
MAT-M to LavBtote A»«..
or Tli
		
		
Reformirani kapitalizem
Tudi med kapitalisti se dobe ljudje, ki se ne strinjajo z burbonci In ki bi radi "poboljšali" ok ta k* kapitaliste. Eden izmed toh je Edward A. Filene, bogat trgovec Iz Bostona. Fllene Je že v letih in svoja stara leta je posvetil delovanju za boljše razmerje med delodajalci in delavci.
Filene Je bil pred kratkim v Madisonu, Wis., kjer Je v svojem govoru ostro kritiziral burbon-ske bankirje in industrijske magnate.
"Ameriški bankirji in industrial si morajo zabiti v glavo dejstvo, da brez dobrih mezd ne more biti dobrega domačega trga in prosperi-tete v Ameriki", je rekel Filene. "Plače ameriškega delavstva morajo ¡»orasti predno se dvigne nakupna sila ameriškega ljudstva. Amerika je izgubi bi svoje stare trge v inozemstvu in zdaj si mora ustvariti nove trge doma. Visoke mezde so najboljša garancija za domače trge. Dobro plačani ameriški delavci lahko pokupijo vse ameriške produkte, toda naši kapitalisti tega ne vidijo. Jaz sem kapitalist in verujem v kapitalistični sistem, ampak kapitalizem se mora reformirati ali poboljšati, če hoče obstati. Ameriški business se mora reformirati, dokler ni prepozno."
Tako je govoril Filene v Madisonu in poslušalci — I .a Follettovi progresivci — so mu navdušeno ploskali.
Kaj pa pravijo na to ameriški kapitalisti, ki bi "se morali reformirati?" Smejejo se svojemu tovarišu iz Bostona in pomilujejo ga, Češ, star je še in postaja otročji!
Mi verjamemo, du je Filene iskren, toda njegove sugestije ne bodo nič zalegle. Danes, ko smo te do kolen v letošnji predsedniški volilni kampanji, slišimo in vidimo, kadarkoli odpremo radio sli izgledamo v časopis ali magasin, • nekaj podobnega. Ki len/ni edini, ki propagira. da bi bila "volk sit In koza cela". Mnogo Jih je, ki v sentimentalnem tonu apelirajo na kapitaliste, nuj ImmIo človeški in skleni jo mir z delavci ter ustvarijo razmere, v katerih bodo delodajalci in delavci zadovoljni 1
Kaj pu burbonxkl kapitalisti, kakršni so v večini, ali rasno Upoštevajo sugestije za ustvaritev razmer, v katerih bodo delodajalci in delavci zadovoljni? Kajše! Niti malo se ne brigajo za vse te sugestije in u|H»le. Vse to jim je španska vas — lepe želje, nezrele misli, ki se pora-jajo v otročji pameti!
Burbonskim kapitalistom lahko pravimo, da so zabiti ko noč in ne vidijo dalj od svojega lepa, toda ene zmožnosti Jim ne moremo odreči. Realisti so. Oni računajo samo s tem, kar je — in pri tem ostanejo ali padejo.
Zukaj ne bi bili tudi delavci realisti? Zakaj ne bi tudi delavci razumeli svojih interesov tu-ko dobro kakor kapitalisti razumejo svoje?
Delavci, |»a naj so še tako zabiti, dobro vedo, da za vsako prostovoljno delt» mora biti nekaj Jplače. Naj 1st delo še tako mikavno — zastonj gtt nihče ne opravlja. Vsakdo nekaj pričakuje o«4 v**kega <b4*.	težkega 4(vie, neko ko-
rist pričakuje. To je reulizem.
Prav tako kapitalisti pričakujejo dobiček od svojega obratujočega kapitalu. Noben mezdni delavec ne gre v tovarno nil rudnik zato, da bo povečal dobiček lastniku |x>djetja, marveč gre edlnoie rat o, da on sam nekaj zasluži. Prav tako noben kapitalist ne odpre tovarne zato. du bodo neki ljudje nekaj zaslužili v njegovi tovarni. marveč jo odpre edinole zato, da on sam naredi dobiček.
To je realizem. Urez dobičku ni privatnega obrata.
Čemu potem sanjati o nekem reformiranem kapitalizmu, ki naj zadovolji delodajalca in delavca? Kje je vzajemna zadovoljnoat sploh mogoča v mezdnem sistemu? Kdaj Je dobiček tako
velik, da kapitalist ne mara večjega? In kdaj je mezda ab plača tako visoka, da prejemnik
noce vet'-Je?
Kapitalizem je lahko reformiran, radikalno spremenjen, ali to se more zg<»diti le proti volji kapitalistov —- in to |»otem ite ho več stari, privatni kapitalizem; to Im nekaj drugega, nekaj novega Odvzemite privatnemu kapitalizmu motiv dobička in privatnim kapitalistom bo od-k le likalo!
Kar mi hočemo |M»vedati, Je to: Dobiček In plača sta v neprestanem boju. dokler t»o*ta na svetu. Zato je vsako itliolJAanje kapitalizma, katero M zadovoljilo kapitalista in delavca — nemogoče,
vi iz naselbin
Prinarne volitve
Weat Allia, Wta. — Priprave
za primarne volitve, ki se bodo vršile 17. marca, so v polnem zamahu. Boc. stranka je na delu z grupo Farmer-Labor-Progres-sive Federation ter je poeta vila listo kandidatov, poleg starih tudi dva nova, katoro priporočam našim volilcem na West Allisu. Gust Ehrke kandidira za mestnega cenilca ali aaessorja, je zmožen in zanesljiv. Star je 60 let, je družinski oče in zadnjih 28 let biva v VVest Allisu, Član soc. stranke pa Je od leta 1909. Njemu ni za mandat, pač pa so ga sodrugi pregovorili, ker s starim cenilcem niso zadovoljni, naj kandidira. On je vreden naše podpore.
Nadalje priporočam m rs. Ele-onore Brenkus, soprogo rojaka Louis Brenkusa, ki kandidira v šolski odbor. Mrs. E. Brenkus je sposobna in prizna, da je treba ohraniti šole za našo mladino. Mnogo šol je bilo zaprtih zadnja leta, ker so bili v šolskih odborih nasprotniki delavstva. Kandidatko Brenkusovo toplo priporočam za izvolitev, tako tudi ostale kandidate, ki Jih je indorsirala soc. stranka s progresivno delavsko grupo.
V tem letu nas čaka velik preobrat. Eksperiment, ki je nastal vsled združenju vseh delavskih naprednih strank, nam dela velike skrbi, ker ne vemo, če se bo obnesel. tipamo, da se bo, kajti čas je prišel, da se izpoine izrek velikega delavskega misleca in vodje Karla Maskaa, ki je dejal: "Delavci vsega sveta, združite sel Izgubiti nimate ničesar, pridobite pa lahko ves svet t"
- Joaeph Radelj, 16.
i - '■ 1 1
Novo pravila SND
Detroit. Mich. — Delničarji 8ND, zborujoči na svoji seji dne 1. feb. t. 1., so sprejeli nova pravila za organisacijo SNI) Bila je nujna potreba in sahte-va po novih pravilih, kajti stara, J(j so bila v veljavi od postanka
dne. Sprejeto je tudi bilo, da SND vzame vse posestvo (stavbo) za svoje lokale: zabave, prireditve in kulturo, kar bo v korist vsem. Kakor se opaža, je med rojaki veliko navdušenja in zanimanja za ta korak. Imejmo upanje, da bo prineslo zaželjeni uspeh, kar tudi bo, le če hočemo.
ženski odsek SND je v velikem razmahu in stalno napreduje. Njegove članice se zanimajo za idejo, da bi imele svoj lokal. Organizacija SND ima najboljšo podporo in zaslombo pri svojem ženskem odsaku, kateremu gre največ prisnanja. Njihove seje so zanimive in po končanem dnevnem redu imajo vselej domačo zabavo z okusnim pecivom in kavo, tako da smo večkrat tudi moški deležni dobrega prigrizka, Če se obnašamo po gentlemansko.
Četudi smo majhni po številu, vseeno se lahko štejemo, da gremo lahko po začrtani poti naprej do cilja. Zato pa rojaki, pokažite se, da se zavedate znanega reka, da v skupnosti in vzajemnosti je moč in da sloga In prijateljstvo med nami sta potrebni in koristni v dobrobit nas vseh. Pomagajte vsak po svoji moči k uspehu SND! Za vaše delo, vašo kooperacijo in vašo pomoč boste videli dober rezultat v uspehu, na katerega boste lahko vsi ponosni!
Anton Jurca, predsednik SND.
Veati iz Brldgeporta Bridgeport, O. — Zadnje čase smo imeli v okolici velike po-vodnji, ki so bile posledica tajanja snega in ledu ter radi dežja. Voda je narasla In dvignila debele plasti ledu, ki je zajezil struge, kar je povzročilo poplave. Zjutraj je prišel 4 radijske postaje WWVA klic, naj oblasti pošljejo okrajnega inženirja in ljudi, ki bodo led razstrelili z dinamitom, kajti povo-denj je pričela poplavljati domove v bližini. Streljali so ves dan, a brez pravega uspeha. $e-te organizacijo, niso več udgo- J« okrog potih zvečer, ko ^ je varjala potreba*. posebno
no bi bilo treba paziti, da bi bilo navzočo čim več mladine. To je mnenje članstva društvo it. 13 SNPJ, ker misli, da bi stvar dobro uspela, ako bi šla v tem oziru društva gl. odboru na roko, tako tudi oaebi, ki bi bila s tem zaposlena. Seveda se bi moralo gledati, da se uposli oseba, ki je tega zmožna in ki sta ji SNPJ in Prosveta pri srcu. To se bi izplačevalo samo, brez kakšne doklade.
Kakor je že bilo poroča no, se za okraj Belmont namerava organizirati Farmer-Labor Party. Vsled tega se naznanja vsem društvom in klubom v o-kraju Belmont, da se bo vršila glavna ali ustanovna konferenca za organiziranje Farmer-Labor Party v nedeljo, dne 29. marca, ob 1. popoldne v Frat hali i v Martins Ferry ju, nasproti dvorane Eagles. Društva in klubi, ki se zanimajo za to akcijo, naj pošljejo svoje (zastopnike. Na tem sestanku se bo videlo in odločilo, če se bo stvar uresničila ali če jo hočejo imeti le komunisti, ker vedo, da pod krinko komunizma in njih voditeljev v tej okolici ne bode nič dosegli, kajti njihovi vodi telji niso nikjer priljubljeni.
Seja kluba št. 11 JSZ v nedeljo, dne 16. marca, bo tako važna kot Še nobena prej. Vsi člani, ki čitate dnevnik Prosve-to, bodite gotovo navzoči, povejte pa tudi drugim članom, ki slučajno nimajo Pros vete.
Kako premogovne družbe dražijo rudarje s tem, da rove obratujejo po štiri dni skupaj, nato pa so v petek doma, le da morajo v sobot o # »pet na delo. To pa delajo nalašč zato, ker rudarji niso hoteli iti na delo pred par t^edni v soboto, ko je bilo vsepolno vpitja, da je pomanjkanje premoga. Ker stoji v pogodbi z unijo, da morajo rudarji delati pet dni v tednu, je družba določila, da so v petek doma, v soboto pa morajo spet na delo. Kompanija nalašč to dela že zadnja dva tedna, da draži rudarje.
J oh ep h 8noy, 13.
kar imamo tukaj na bližnjem Hlbbingu radijsko postajo, se ljudstvo, osobito pa mladina, bolj tanima za razne stvari kot prej, pa bodisi za petje, godbo, govore in druge stvari, kar je za vse skupaj velik napredek.
Frank Karish. 211.
Dopia 70-letnika
_ ■	I Hivvabik,	— Četudi no-
nabrala" velika množina ledi iz »im **	¡uUm. na§ svoji gr-
Bartona, se je ledeni jez rkzbil |bi — *em 70 let"ik -
In voda je drla z vso sild po	a*mn?»m » *ne\ne df,
godke. ki jih prinaša dnevnik
Prosveta, na katerega sem naročen že od vsega njegovega po-
strugi naprej.
Ledovje in vodovje je napravilo veliko škode. Na Maynftrdu
so bllK-zelo prizadeti te od Veli-'četkl1' 1domtt,<i ** 20 .let; ke povodnji lanskega 4. julija. *a I>«»J»vo preči tam in tudi do-
Najprej je pritiskal in tritičil ljudi silni mraz, ki je trajal s kratkimi presledki 30 dni, potem pa odtajano ledovje in voda.
Seja društva št. 13 SNPJ na 1. murca je bila zelo živahna. Na rešetu smo imeli tudi vprašanje delavske svobodnomiselne šole. Članstvo se strinja s tem, da si jednota nabavi filmski a-parat v izobraževalne in agita-cijske s vrhe, kar obeta biti velike vrednosti za jednoto in njeno glasilo. Oselia, ki bi (Mitova-la okrog, bi predavala o pomenu SNPJ. njeni preteklosti in bodočnosti. Obenem se bi tolmačila nuč^lna izjava in principi SNPJ. Taki shodi ali sestanki se bi seveda morali oglašati že mesec naprej, da s« vzbudi več zanimanja za stvar. Poaeb-
bro premislim, kaj vsaka stvar pomeni. Zato moram reči, če se bi vsi tako zanimali, da bi bilo marsikaj drugače pri naši delavski stranki in marsikateri naš nasprotnik ne bi imel toliko moči pri napadanju naše SNPJ in našega koristnega lista Proeve-te. Posebno črnosuknježem smo vsi mi v napotj«. Po mojem mnenju smo mi v vseh osirih bolj v pravem ko oni, ki nas napadajo. Nobeden onih, ki so proti delav cem in njih naprednemu gibanju, ne ve, od kje izhaja njihovo življenje oziroma njihove živ Ijenake potrebščine Zato niso vredni, da se redijo od delavčevih žuljev. Kar se pa tiče svobodnomiselne šole, se strinjam z Matildo Valenčič. članico društva 666 SNPJ, in sicer zato. ker bi na.ta način bilo vse članstvo deležno poduku potom radia. Od-
daj ne, ko smo kupili poaeatvo na 17149 John R. Sploh so se stara pravila lo tako kršila, da
so bila za organisacijo brez pomena.
Najvainejša točka, ki Je bila sprejeta, se nanaša na zaostale in neplačane delnice. Vsled tega naznanjam vsem onim, ki so kupili delnice ter nanje plačali le delno vplačltev pred 1. Jan. 1936, ako se ne zglasljo v teku 90 dni pri tajniku SND Jose-phu Furbasu na 16046 Soranto, da po preteku tega časa bo pripadel ves vplačani denar organizaciji SND in s tem bodo prenehale vse obveznosti SND do takih delnic. Tajnik SND Je pismeno obvestil vse lastnike za-ostulih in neplačanih delnic. Več pisem Je bilo vrnjenih, ker niso bila dostavljena vsled selitve delničarjev, nekateri pa so enostavno pisma ignorirali. A-peliram na vse prizadete, da so toliko dostojni, da na prejeta pisma (slgovorijo, oni, ki so se prešerni, naj pa tajniku Javijo svoj novi naslov. Naprošenl ste vsi prizadeti, da sporočite tajniku vaše mnenje in stališče glede tega vprašanja: ali pu-atite vse domu ali boste poravnali zaostala plačila ter s tem postali dobrostoječi delničarji.
Po novih pravilih vaakdo lahko kupi delnico, če plača $2 takoj in $2 mesečno, v teku enega leta pa mora biti delnica po-Imlnoma plačana, lati pogoji veljajo za zaostale delnice. Upoštevali se bodo le tehtni vzniki, bolezen ali dolga brezposelnost, da se obrok |K>dalJša sa ne več ko trn dni. Po sedanjih pravilih se morajo zastopniki društev in klubov, ki so delničarji SND, udeleževati vseh direktorskih sej. Ako kateri sastopnik zanemarja svojo dolžnost in se ne u-deleži treh sej zaporedoma, se gs izključi kot zastopnika in od-I»ornika pri SND. dotično društvo, katerega je zastopal, ae pa obveati, da ai i t vol i drugega zastopnika, ki bo bolj točno vršil društveno dolžnost, sa kar ga je društvo p«M»biaatiln. Direktorske seje se vršijo vsako četrto
nedeljo v mesecu ob 9 dopol	rw*lt športnikov na draailšč« v muakovakem predneatj«.
Dobri čaai ae ne vrnejo Hutchinaon, Pa. — Z delom pri nas je tako kakor drugod. Sedaj delajo s polno paro, poloti pa jim bodo gotovo dali v vsakem tednu par dni počitnic, kakor v prošHh poletjih. Odkar se dela pod unijskimi pogoji, se malo boljše zasluži, pa kaj pomaga, ko so pa življenjske potrebščine poskočile s cenami, tako da smo na nekaterih koncih prikrajšani. Nekateri na vee načine ugibajo, kako bi priklicali stare, dobre čase nazaj. Pa jih ne bodo nikdar. Lahko pa si pomagamo z združitvijo delavstva. Želim, da bi delavska politika malo bolj napredovala. Letos je čas in prilika za to; o tem se je v Prosveti že dosti pisalo, o volitvah in glasovanju.
Z zanimanjem čitam poročila o ženskih in gospodinjskih klubih in odsekih. Želeti je, da so bi žene povsod združile, da ne bi živele le za dom in zase. Rada bi živela v naselbini, kjer I-majo svoj skupni dom, ženske in dramske klube ter čitalnice. Iz starega kraja prejemam zelo podučljiv ženski mesečnik Žena in dom. Prinaša razne poduči j I-ve članke, vzorce za vezenje in vsako leto da šest knjig o gospodinjstvu in sorodnih problemih. To nudi obilo materiala. Priporočam gospodinjskim klubom in čitalnicam, da si list naročijo.
Naše društvo 683 SNPJ je pred kratkim priredilo veselico, ki je dovolj dobro uspela kljub silnemu mrazu. Vsekakor ni bil trud zaman.
Mary Potisek, 683.
Priananje in zalivala Chiaholm, Mlnn. — Dramsk odbor, ki je uprizoril dramo "Mrak" in šaloigro "Micika" ob veliki udeležbi občinstva iz sosednjih naselbin v Gilbertu nedeljo 1. marca, se iskreno zahvaljuje v imenu vseh interesentov listu Prosveti, ki je dveh uradnih izdajah in štirih dnevnih priobčil sadevno vest o prireditvi. GiR>ertčani kakor o-količani so hvaležni Prosveti za odmerjeni prostor in uslugo, kar je dalo povod dobri volji in pa veliki udeležbi na priredbi, ki se je vrAila v dober namen. 8 tem je list Prosveta pokazal, da je vselej pripravljen sodelovati in je v takih stvareh vselej na razpolago. Za odbor,
Matija (»ogorek.
Prireditev Rdečih aokoličev VVaukegan, III. — Mladinska organizacija Rdečih sokoličev (Red Falcons) priredi domačo zabavo za odrasle v SND v soboto 14. marca ob 8. zvečer. Na programu bodo razne igre: bun-co, 600 itd. Zmagovalci pri igri bodo deležni nagrad. Tudi prost prigrizek se bo serviral. Vstopnina je 20c. Vabljen in dobrodošel je vsak, kogar veseli. U-deležimo se te prireditve našega naiBM&ja in bomo videli kaj bo.
Prvega maja bo velika slav-noet vseh zavednih delavcev v VVaukeganu in N. Chicagu. Vršila se bo v SND. Na tej slav-noati bodo sodelovali tudi Rdeči sokoli. Podrobnosti o prvomajski slavnostl bomo poročali pozneje. Ne pozabite na 14. marca!
—M. J.
11	PETEK, fl
Suženjstvo ▼ Afr&j
Dr. F. Hefti, predsednik svetovne zv«* per suženjstvo, je v pogovoru z nekim ¿L karjem podal zanimivo izjavo o vprašani šenjetva v Abesiniji. '	njU|
'Prod vsem je treba ugotoviti, je dejsi suženjstvo ne obstoji samo v Abesiniji v celi vrati drugih afriških dežel On I videl v italijanski Libiji trg, na kat«¡Z prodajali ljudi — može, žene in otroke živali. Po poročilih abesinskih kor«J tov omenjeno zveze, velja na trgu tej deželi otrok do tretjega letá nič, medí 1 10 letom okrog 200 do 600 Din, krepki mn do 60. lota ae prodajajo po 600 do 2500 lepa, mlada ženaka pa velja povprečno drug tiaočak.
Med Abooinci veljajo Gimirci za najt sužnje. Črnci so predivji in za sužnj« merni, belih sužnjev v Abesiniji ni — v dni deželah so baje tudi poedini primeri belih. njev — prednost dajejo torej mešancem, kršni so Gimirci. Med abesinskimi sužnji' jo 80 odstotkov, khko sužnji že od svojega stva, aamo kakšnih 20 odstotkov jih je suinjev po zaslugi lovcev na sužnje. Tu j« l ba omeniti, da med trgovci s sužnji absoluta dominirajo — belokožci.
Razen v poedinih primerih se položaj sinskih sužnjev ne razlikuje bistveno od žaja naših dekel in hlapcev. Navzlic temu di cesar Haile Selasie oetro borbo proti bu stvu in vsem vrstam tlačanstva. V tem du igra črni cesar povsem ulogo neka! afriškega cesarja Jožefa II. Njegovi zoper suženjstvo ao naravnost vzorni, znati pa je treba, da tudi gospodarska zelo pomaga njegovim prizadevanjem, sinski gospodarji iz gospodarskih razlogov so več zmožni, da bi sužnje vzdrževali in odpuščajo tako, kakor evropske gosi svojo služinčad. Tako se ta problem delno sam od aebe.
Vprašanje abesinskega suženjstva je znano, eden glavnih razlogov, s katerim vičujejo Italijani svoj vojaAki pohod v to 1 želo. Iz vsega tega, kar je povedal predu svetovne zveze zoper suženjstvo, ki je najkompetentnejša oseba v tem vpr pa bi bilo razvidno, da bi Italijani rili, če bi se pozanimali za vprašanje su stva tudi v svojem kolonijalnem področju.
Presenečen ie Hygan. Pa. — Iskreno se zahvaljujem vsem. ki so mi dne 1. feb. sa moj god priredili prijeto» presenečenje. Godba je I-grala. žene ao prinesle rasnih jedil, možje pa pijače. Sredi mize so poeta v Iii velik kejk z lepim darilom In krasnim šopkom cvetlic, zakar se jim toplo za-hvalj\iem. Prišli ao tudi is Bridcevilla. Nikdar ne bom pozabila toga prijetnega dogodka, ob priliki pa bom naklonjenost skušala vrniti. Mary Drobne.
USTNICA t'REDNfftTVA
Sheboygan, Wie., Clan it. 344: — Dopis mora biti podpisan.
Zimaki aport in arce
Kakor so športne vežbe v splošnem ug za naše zdravje, tako ima tudi zimski velik vpliv na naše midičje. Njegova prednost je v tem, da ne zaposluje samo meznih mišičnih skupin, temveč sili k mišičje, čeprav je seveda mišičje nog pri najbolj prizadeto. Razen tega, da zimski razvija mišičje, skrbi tudi za to, da iz telo odvišno plast tolšče.
Zelo važno je vprašanje, kako se vedejo | zimskem športu srce in pljuča. Oboje se ra pri tem zelo vežbati v svojem poslu in ok je se tudi zelo krepi, kar nam je spet v kod za dnevne bolezni. Moramo pa pri tem kovati med zimskim športom v nižsvi in v sokem gorovju. Ker ae v gorah srce hit« utruja, mu ne smemo zastavljati takoj pn* dih nalog. Dobro vemo, da so posledice p« velikega napora trajne okvare tega nad važnega organa.
Baš pri zimskem športu moramo tedaj četi naj prvo z rednim treningom, ki naj dovolji spočetka z lažjim delom. To veljat za sankače in drsalce, čeprav spet ne v ta« meri, kakor mogoče za smučarje, ki delajo goetoma velike izlete in so pri tem izposto Ijeni vsakovrstnim vremenskim nepriliko kakor snežnim viharjem, hudemu mraIU Toda prav ta športna panoga, ki je kombl rana z drugim delom, je tudi v nsjvečji rt» koristna vsemu telesu. Ne krepi «smo mj srca in pljuč, temveč tudi živce in duha. C vek se z njo vadi tudi v pogumu in prisebni
Italijanski aocialiali o bodoči* Italije
"Nuovo Avanti", r Parizu izhajajoč' italijanske socialistične*' stranke, ruvn«* uvodniku o problemu, ki ga je načels *u linijeva vojna ter prihaja k naslednje®«* ključku:
"Imamo evropejski problem, ki gs )>1 fašizem s kršitvijo pakta Društva naroš* napadom na Abesinijo: ta problem mora t po rešiti vprld trajnim interoeovn miru» laktivne varnosti. Imamo italijanski F političnega režima v Italiji; to problem italijanski narod rešiti v svojem Nihče ne more naprej povedati, kakšna •• rešitev. Ml. ki amo na stališču načelno, si vsaka vladna oblika boljia, kakor fs*'** ima liberalna monarhija pred ^^ narhijo in parlamentoma republike pr* ralno monarhijo prednost, da po je cial i stična republika delavcev edina ^ oblika, ki nudi zanesljivo podlago, ds ^ razvalinah fašizma sffradi poli««"""' nja in gospodarskega snfenjstvs -italijanska dru*n, — mi bomo vsak napredek, podpirali vsak korak s« ne da M ae savsemali sa katerokoli oblika, ki so ne bi rešila v Intere*» f rijata."
*
6. MARCA
Odkod visoki prof iti
avtnih baronov
Detroit. — Nobena skrivnost ni, da avtni baroni kopičijo visoke profit»» na račun delavstva. Toda način izkoriManja je najbolje znan avtnim delavcem. Poslušajte Henryja Smitha. ki n d »»la I kot tapetnik pri Murray Body korporaciji devet let. "Letu 1!>2!1 sem Imel $1.25 na uro. Potem je bila plača znižana na $1, nato na 75c in končno na 64c. Nedavno je družba odslovila vse tapetnike in na njih pieatih uposlila ženske, ki delajo po 80 centov na uro."—Radi iznajdbe novega, sintetičnega procesa pri pleskanju avtov je Plymouth kompanlja zaprla tri depart men te, v katerih je prej delalo 225 mož. Isto delo zdaj opravi dvanajst mol. Reducirala je tudi plače. Enaka revolucija ae vrti v drugih industrijah. Vsled tega ni čudno, če so je brezposelnost v zadnjem januarju zvišala za okroglo 1,-226,000 oaeb, kot poroču Ameriška delavska federacija.
Bostonska policija
Vesti s Primorskega
IT'S TOASTED
DROBNE NOVICE IZ PRIMORJA *
D.»f ib CM«* V»« Natf Uikr CIS**««

STALNA ENOTNOST
Enoi+evne mabanične podrobnosti Izdalo-
veinosti. Od
ven|e cigarete so presenetljive njft to odvisna (Wine leitnoitl dgervte, kot taia, obseg, čvrstost, vlago - obranju^ lastnosti, enotnost napolnitve - anotnoi» hdalke - via to ime delokoiaian vpliv ne značaj njenega uiigenje in lotteve njenege dima.
V izdelavi Lucky Strike Cigaret io bila via ta lastnosti skrbno uiteljene za izpopolnitev IA8KI KAJ€.
LUCKKI SO MANJ KISIOINU Zjdnj« ksml¿fla	kslefa*
.T,«,o"dmfs «nens »»•♦• pr^WUss ki* U4m Ue*y	sd »1% I00*/..
Važen odlok federalnega sodišča
ITS TO ASTEO" - Zatéita vala ga grla ~ proti draianju - proti Itailju
Negotovo plezaje sta se moža »puhala po žlebu nizdol, dokler nI pena letela okoli njiju. Tu ata ee ustavila. Saxon je videla Halla, kako je kazal dol preko lleba, In pomislila, da opozarja Billyja na kako zanimivost. Prav nič ni bila pripravljena na to, kar je prišlo. Kipeča gmota vode se je umaknila in Hall je ekoči! preko nje in dol na ozko polico, kjer je trenutek poprej še rjovelo morje. Ne da bi ee zamudil, je planil okoli oetrega vogala in ee jel nato z rokami in nogami vzpenjati kvišku, da ga ne bi zajel vračajoči ee val. Billy je bU aam oetal na oni strani. Halla ni niti videl, nikar še da bi mu bil mogel evetovati, kaj naj gtori, in Saxon je koprnela v tako napeti po-zornoetl, da bi ji bil od bolečine v koncih pretov, e katerimi ee je driala za skalo, skoraj omagal prijem. Billy je čakal ugodne prilike, ee dvakrat pripravil na ekok in se spet umaknil; nato je preskočil na pomol, ki ee je za trenutek pokazal njegovim očem, in planil okoli vogala; ko se je vzpenjal kvišku, da bi dohitel Halla, ga je zmočilo do pasu, a odneslo ga ni.
Saxon se ni oddahnila, dokler se ji nista pridružila pri ognju. 2e prvi pogled na Bil-lyja ji Je povedal, da je izredno nezadovoljen
s seboj.	, .. „ .
"Za začetnika se niste napak obnesli, je
vzkliknil Hall In ga veselo lopnil po golem ramenu. "To plezanje je moja posebna zabava. Nekateri vrl dečko, ki se je odpravil z menoj, je obnemogel, preden sva bila na pol poti. Kak tucat'ee mi Jih je uprlo pri tistem velikem skoku. Samo atletom se posreči."
"NI me sram priznati, da sem se bal," Je za-godrnjal Billy. "Vi plezate kakor prava koia in ste me gotovo vsaj tucatkrat ugnali v kozji rog. A zdaj sem ves divji na to reč. Največ je na vaji in zdaj ostanem tu In se bom vadil, dokler vae ne bom mogel pozvati na dirko okoli
In okoli zaliva In nazaj."
•'♦Velja," je rekel Hall in mu v znak odobritve pomolil roko. "Ce se pa kdaj vidiva V. 8»n Franclecu, vas seznanim z Biercem — s tistim, ki Ima zaliv po njem ime. Njegova najljubša zabava, kadar ne zbira klopotač, je ta, da počaka štlridesetmiljskega viharja in se gre v njem Izprehajat po robnem zidu kakega nebotičnika — tako. da bi padel dol, če bi ga odpihnilo, veste, in ga ne bi moglo prestreči nič drugega kakor ulica. Enkrat me Je povabil s seboj."
"Ali ste šli 7" je napeto vprašal Billy.
"Ne bi bil šel, če ne bi bil nameraval. Pa sem se skrivaj prej vadil cel teden dni. Dvajset dolarjev sem zaslutil pri tleti stavi."
Oseka Je bila zdaj dovolj globoka, da so mogli iti nabirat školjke, in Saxon ju Je spremila na severno steno, Hall je imel več vreč e seboj. Povedal je, da pride popoldne voziček ponj, e katerim bo odpeljal školjke v Carmel. Ko so bile vreče polne, so se spustili globlje v skalne razpoke; poplačale so jih tri abalone in v lupini ene izmed njih Je Saxon našla biser, ki si ga je tolikanj telele. Hali Ju je poučil o skrivnostnem načinu, kako je treba tolči meso abalon in ga pripravljati za kuho.
Saxonl Je bilo zdaj tako. kakor da Je že dolgo znana z njim. Spominjal jo je starih časov, ko je hodil z njima Bert in pel svoje pesmi, če ni beeedičil o poslednjih Mohikanclh.
"Poslušajte, zdaj vaju nekaj naučim," je rekel Hali, vihteč nad abalonjim mesom velik, o-krogel kamen. "Bog ne daj, da bi kdaj tolkla abalone, ne da bi pela to pesem. Takisto ne smeta peti te |>esmi pri nobeni drugi priliki, zagrešila bi najgrše svetoskrunstvo. Abalone so hrana bogov. Njih pripravljanje je verski
obred. Poslušajte zdaj, dobro pazita in zapomnita si, da je to zelo slovesen trenutek."
Kamen je zamolklo udaril na belo meso in se jel na to dvigati in padati, kakor da bi k^o na tamtamu spremljal pesnikovo pesem:
"V puslastkih redkih bogataé zu tvojo mizo ton«, a ju ilvim sa vaak densr, ki utivsm abalon«.
Oh, svet j« krasan, ¿e imaš prijeteljev milijon«, s nsjzveetejše ixmed vseh so tolsta abalon«.
Is krsja v kraj s« selijo, koder skala v morje klone, in is lost no prepevajo, turobne abalone.
Hvet m p«hs sa blesk zlata, za srca la sa krons; mi, ki Carmelu smo zvesti, pa toldemo abalone."
Z odprtimi usti in vzdignjenim kamnom v roki je zdajci utihnil. Na vrhu, kamor so bili zanesli vreče s školjkami, se je bik» začulo drdra-nje koles in glas, ki je nekaj klical. Hall je po-slednjič udaril s kamnom po abalonah in vstal.
"Takih kitic je še kakih tisoč." je dejal. "Na žalost vaju jih ne utegnem učiti." IztegnH je roko, tako da je bila dlan obrnjena proti tlom. "In zdaj, otroka — Bog vaju blagoelovi — sta člana rodu Abalonojedov. Slovesno vama zabi-čim. da nikar nikoli, ne glede na to, kakšne bi, bile okolnœti, ne tolcita abalonjega meaa, ne da bi pela posvečene besede, ki sem vama jih razodel."
"A kako naj si jih zapomniva, ko sva jih samo enkrat slišala?" je oporekla Saxon.
"Za to bomo te poskrbeli. Prihodnjo nedeljo pride rod Abalonojedov k vama v Biercev zaliv pa boeta lahko videla vse obrede in vse pisate-le in pisateljice, ne izvzemši niti Železnega mota z baziliskovlm pogledom, ki ga navadno imenujemo 'kralja svečeniških kuščarjev'." ^ "All Jim Hazard tudi pride?" je zaklical Billy, ko je Hali te Izginjal v grmovju.
"Seveda pride. Ali mar ni vrhovni klofutar in ratnjar medvedov brlogarjev, najstrašnejši •in za menoj naj vzvišene j ši vseh Abalonojedov?"
Saxon in Billy >ta se samo spogledovala, dokler ni drdranje kolee utihnilo v daljavi.
"Nu, vrag naj me vzame," je nazadnje planilo iz Billyja. "Ta Je pa dečko, ta. In nič napuha ni v njem. Prav takšen je kakor Jim Hazard: pride in ee napravi domačega, ti si toliko vreden kakor on, on je toliko vreden kakor ti, prijatelja eva, pa mir besedi, takoj in brez ceremonij."
"Tudi on je etarega rodu," je dejala Saxon. "Povedal mi je, med tem ko si ee ti slačil. Njegovi ljudje eo prišli preko Paname, še preden je bila železnica zgrajena, in po vsem, kar je rekel, sodim, da mora imeti veliko denarja."
"Vede se pa ne tako, kakor da bi ga imel."
"In kak šaljlvec Jel" je vzkliknila Saxon.
"Pravi burkač. In to naj bo peenikt"
"Oh. ne vem, Billy. Slišala sem, da eo mnogi pesniki čudaki.
"To je ree, če pomislim. Na primer Joaquin Miller, ki šivi zunaj v hribih, Um za Fruit-valeom. On Je prav gotovo čudak. Kraj, kjer eem te zasnubil« je čisto blizu njegovega bivališča. A vendar, zmerom sem mielil, da nosijo pesniki zalizce in naočnike, ne pa da bi na nedeljskih veselicah ¡spodnašali tekačem noge aH pa tekali okrog goli, kolikor zakon sploh dovoljuje, in nabirali školjke ln plesali kakor koze." __(Dalje
Obisk o polnoči
Ameriška zgodita
srci poigrava kakor tongler t I žogami. Temne akodrane lase I je imela kratko pristrižene, oči I»* žgoče, vabljive in hrepeneče
Napisal William Ogden
odlik nedostopna ko egipčaneka sfinga.
Naj ni bodo vlomilci še tako pokvarjeni iti krvoločni—da ti poženo kroglo v glavo, ako aamo * mezincem migneš—so v navadnem življenju vendar prav taki ko sleherni drugi zemljan. Želodec jim zakruli. kadar so ls< ni, napisana pisma nosijo ves teden po žepih, zobje jih bolijo
Velika gosposka vila se je kopala v mesečini, ko sta dva moža preplezala vrtni zid in se. »krivaje se za grmičjem, priplazila do kuhinjskega vhoda.
Zastavnejši izmed njiju Je iz vlekel šop ponarejenih ključev in se lotil dela. Njegov pomagaj mišičast <!«., ko. je imel čet . .	—«!'■«».	jin uoiijo
U>\o oko privezano črno ruto, I» g nežnimi imeni jih viovlš na > njima bi človek na oko s|k>- limanice. znal poklicna vlomilca, pa Ar
prav ineZbana povrhu	_
V bližnjem stolpu je pravkar! T" "J!"™	'
odbilo polnoč. Vlomilca su m" j i™*™* nUU WU n,i dru raU prav dobro vedeti, d« ni no
Oba na «a vlomilca. Chicago-Hill s ključi in Detroit-Kddie s
gačna.
coj nikogar doma. nikogar razen V° ■*i.Mh ?U ",,l,ulUl v Pr gospodarice. iMgo t|0|g„ sta I ü ^V1? °dpfU Vr*U te preiala na tako n<*	I od spalnice. Takoj sta prižgala
. . .	«»'"»tala neprvmiOno na
Spalnica, kamor sta bila na- priru#	da se bo igralka
men jena. je bila v prvem nad- prebudila stropju. Ves pretor je bil odet
v modrikasto svilo, kakor da bi ' N\k*r kričite! Je zdajci
bil pripravljen za kakArto krs !	14,11 ,n	i«T»,ki ■
Ijično V razkošni postelji me,l p«ni..kreaom v glavo.
■vilnatiml blazinami je sanjala	"£e na um mi ne pride," je
prekrasna Marija Magrovaja.	M vrnila Magrovaja in ai pome-
najlepša med oboževanimi iver	la oči. "feaa želite?"
dami med na rod neg m filma	"Biserje in demante, ki jih
Prsuli s v da še i moškimi	hranite v rdefi kseeti. V t «j
sobi eo In pričskujevs, da nama jih boste izročili."
"Bes je, da Jih tu hranim, toda kdo vama je to tako natanko
vendar je bila i*»leg vseh teh povedal?" je začudeno vprašala '	Marija.
"Čudno se vam zdi? Saj eva vendar od stroke. Torej kis eo?"
"V zidni blagajni za tole ali-ko," je mirno odgovorila Magrovaja in pokazala z roko na veliko pokrajinsko sliko.
"Čudno." je zagodel Eddie, "zidne blagajne so zmerom za pokrajinskimi slikami. Proeim vas, vstanite in odklenite Nega ino P je naposled ukazal.
Čeprav se je Magrovl morda treslo srce v prsih, tega vendar ni pokazala. Spretno, kakor se igralki takšnega slovesa spodobi, Je udušila svoj strah. "Nu, malokje aem sreč sla moškega. ki bi tako nevljudno ukazoval," je s poudarkom dejala In se zapeljivo nasmehnila.
"Podvizajte se. miloetljlva. Ne bomo se na dolgo in na široko pogajali ?H
"Zdi se mi." je rekla Marija, ko je kobacala is postelje, "da ste \edeli, da sem aama doma?^ "Uganili ste!" j« odgovoril BiH. "Toda zdaj vas resno prosim. podvizajte »e in odklenite blagajno r
PKOflVBTA
Marija je a povzdignjeno glavo krenila Čez eobo do neke slike. Odmaknila jo je in zavrtela gumb. Vlomilca sts stsls nepremično za njenim hrbtom in merila nanjo z napetima samokresoma. Zdajci eo ee ps vrat-ca blagajne odprla in Marijs je odstoplls za korak.
"Izvolits, gospoda," ju je povabila.
Bili je segel v blagajno in vzel iz nje kaseto, povrhu ps še šop novih atodolsrakih bankovcev. Ko je z veščo roko odprl kaseto, so ee zsblesketali v sijaju sobne svetilke prekrasni briljanti fzt dragoceni biseri. 8 kactalcem je pobožal te dragotine in ee zadovoljno nasmehnil.
"O-kej, prelepa gospa," je de-jsl. 'Toda verjemite, ds nama je v dnu sres žsl in hudo za-stran tega nočnega obiska, toda kaj ei hočeva, ko ste pa vi tako neizmerno bogati, midva pa revnejša ko cerkvene miši!"
"Razumem," je menils igralka. "popolnoma razumem. In če sta zdaj opravila, potlej . . ."
"Samo še minuto," je menil Eddie, "če sva že tu, mi zapišite še par vrstic v mojo spominsko knjigo."
"V spominsko knjigo?"
"Ds, ds! Avtogrsme zbi.am. Blesteče imena eo že v njej. O vas pravijo, ds ete hudo oholi in ds ne marate dajati avtogra-mov. Toda meni—o tem sem prepričan—pač ne boste odrekli take ljubeznivosti. Izvolite ..."
Vlomilec ji Je ponudil polnilno pero—in ona se je podpisala.
"Ne, tega pa nisem vedela, da so vlomilci tudi ljubitelji kina."
"Zakaj ne? Kakor drugi ljudje! Saj nam tudi ostane kakšna urica za zabavo. Prav nocoj svs bila v kinu."
"Ali sta že videla kakšen moj film?"
"Prsv vse!" je navdušeno vzkliknil Eddie. "Vi ete sploh najznamenitejša igralka, zato nama je resnično žal, da vas bova oropala teh dragocenosti, toda — nu saj veete — naša obrt je pač taka . . ."
"Zelo zanimivo," je zamrmrala Magrovaja. "Ali sta videla moj film 'Skrivna vrats'?"
"Kajpada!" je rekel Eddie. BiH je pa ,nato p r i s t s v i 1: "Dvakrat sem si ogledsl ta film? Saj — tam1 vam je menda nali-vsi onegsvl knez toliko žgsnjs, da vas je opijanil? Ree imenitna ste tega gizdalina nagovorili!"
"Ali ete bili res pijani?" je rsdovedno Vprašal Eddie.
"Ne," se ]e nasmehnila igralka.
"Ne bi rekel! Ali naju hočete mar voditi za noe, ko nama pripovedujete, da se znate trezni napraviti pijano?"
"Vidita, prav v tem tiči umet-noet Igranja," je pojasnila Marija.
"Bežite no . . ."
Oborožene nočna goeta sta ee zamislila. Zdajci je Eddie ukazal:
"Ce znate tako reč kadarkoli nama jo ps še zdsj pokažite!"
"Tisti prizor pijanosti naj va ma igram?"
"Da. Kar ns delo; dolgo ne utegneva več."
Marija Magrovaja se je zagledala v spačena obraza vlomil cev, zagledala ee je v cevi nabi tih samokresov in se udala.
SIcer jo je pa tudi nekam mikalo, da bo tako sredi noči dvema. ssmo dvema gledalcema, dvema obupancema in Izgubljen cema pokazala svojo umetnoet
Ne da bi črhnila. je eedla i rožast naslonjač in se zatopila \ svojo vlogo. Pri priči ee je spremenila v pijano žensko, ki obdelava nekega moža s proetaškimi peovkami. Oba gledalca ets z nemo apoštljivoatjo občudovala nenavadno Igro in samokresa sts se jima pobeslla.
'To je nebeško r' je navdušeno vzklikal Eddie. ko je končals. Zares, najpopolnejša igralka ste!"
"Morda! Vem le to. da je bila to moja najboljša vloga." je toplo odgovorila Marija.
Potem so ee vei trije pogovarjali še o drugih filmih, dokler nieta vlomilce spet zaprosila I-gralke, naj jima zaigra še ta In še oni prisor, Ljubeznivo jima je ustregla zavedajoč se. da še ni-koli igrala pred tako navdušenimi in hvaležnim igledaki. Tako zaverovano eta strmela vanjo, da Je iz lastnega nagiba vrgla »e nekateri vesel prisor.
NOV! DRUGAČEN!
najzadnješi model, velike vrste
ABC MfASHER
Z 50% VEC MOCl KOT NAVADNI STROJI
' • Pere hitreje, ker je močnejši. Ima nove lepote! Izboljšan ovijalec! Veliko iz-, boljšav! Velikega stroja vrednost, za nizko ceno. Pridite in oglejte ga!
SAMO $5 TAKOJ . . .
Osts le meaešao v majhnih odplašilih s vašim
Electric Service računom
Liber mina wmimtyavm - in popušt
COMMONWEALTH EDISON
Electric Shops
s» - 73 W. Ates fe -152 & Doaibora Sc Ttitpbtut tLANéilpk
1200, Leas/ 66
4SI1 Msdiaoa Sc. S4tf0So.S«ttfc. Ave. 4SM Se. AabUed Ave. 1)1 W. «3rd Sc. Ase. 4M» Irving Psik Blvd. 2990 Z. »2nd Sc.
4M1 MIS lltléi.
r I D I B A L
figffW fer s///isSÍII M^ Ml	psfwsteh»
O N t * I V I N;
rnimmmmmmmmmmmmmm^ummumiimmmmrm
Nazadnje je pa Chicago-Bill zamišljeno dejal, ds bo sdaj pač ie čas za raze tanek. Vlomilci ne smejo zaprsvljstl svojegs časa . . . Tudi Eddie ee je globoko zamislil, napoeled je ps vendarle Meknil:
"Kaj mieliš, sli ne bi dsls gospe drsgotin nsssj? Vidiš, tsko ljubeznive je blls, ssmo zs nsju je igrala! yrnlvs ji kaseto, esj nsms še bsnkovci ostanejo!"
"Hm ...'«je zsfodel Bili. "Ali bi ree rsdi imeli tole rdečo ikst-lico v svoji blsgsjnl?"
"O. ds. Nskit imsm od sile rsds," je vzkliknile Msrijs.
Ne ds bi še ksj dejsl, je porinil BiH ksseto nsssj v blsgsjno.
"Densr si obdrliva. VI gs boste itsk spet zssluiili. In hvsla vsm zs lepo igro . . ."
Tedsj sta ee odpravila, toda Eddie je pri vratih obetal.
"Ali nimate mogoče kakšne ponoftene obleke same?" js nens-doms vprašal.
Marija gs je presenečeno pogledala, a tudi Bili, ki je pravkar vtaknil samokres v Žep, se je ssčudeno ozrl.
"Obleko — zs vse?"
"Nu. ne prsv ssme, ss moje dekle. Ona je vsa nors v vas," se je izpovdeovsl Eddie, "ženske so pač take. Vse vaše filme je že videla, zdaj pa. če bi imela še vašo obleko, bo srečna ko fte nikoli. Vam ene obleke itak ni mar ..."
Kakšno obleko bi ps rsdi?"
"Kakršna Je. Vssks jI bo prsV, saj je take poetsve ko vi."
Msrijs Magrovaja je stopila k omari. "Kar izberite . . ga je povabila.
"Morda mi daste takšno, ki ste jo v kakšnem filmu noeili," je ves v zadregi zaprosil Eddie.
"Nu, kar tole vzemite. Oblekla sem jo samo takrat, ko sem Igrala v 'Srebrnem častniku*. Poka-sala je na živo rdečo obleko z izvezenimi okraski. •
"Predobri ete — moje dekle bo snoreio," e« je zahvaljeval vlomilec. Zdelo se mu js« ds bi morsl še neksj prikupnega še nekaj nežnega reči. Zato je povzel: "V tistem filmu ste eamo sebe prekoaili. Presledki ste bili. Po veej Ameriki bi človek ne našel imenitnejše igralke."
Marija je svila obleko in vpra-šala:
"Zdaj sta torej ssdovoljns? Noč je bila precej rssburljivs — vsaj same! Gospoda mi ne boeta zamerila, toda led moram. Jutri me čaka dela. ds je joj!"
"Do svidenjs. ps še enkrst hvala lepa!
Vlomilca sta ee gentlemansko priklonila in isginils v temo.
Marija j« sedla na svilnato posteljo in premišljevala o do-godku Potem je stopila k oknu. f« odprts is st zagledala v noč.
7 do JV60SLAVIJE
BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BREMERHAVEN Z AJA M Čl UDOBNO POTOVANJE DO
LJUBLJANE , Ali potsjete s priljubljenimi akspreanlmi psrsiki:
C O XJDN.BU S HANSA ~ DEUTSCHLAJn HANBURG ~ NEW YOU
I zborne železniške zveze od Cfceitoargs. Breeem d
Hamburga.
Za seJeselle v»re*sjU tekal««« ««Mit é
HANBURG - AMEIICŠN LOB NORTH 0EKMI llOTI
IM W. RANDOLPH ST. CHICAGO S
SUHE KLOBASE
pa SSc funt. suka meea pa 26 da SSe fuat pošiljam širem Amerika prati poštnemu ali ez presnemu povzetja.
KRAMER'S MEAT MARKET
5301 St. Clair Ave.
Clevelaad, Ohle
Od nikoder ni bilo čuti glaetf, dokler ni v drevoredu zabrnel motor avtomobila . . .
Vlomilca sta jadrno štekla k svojemu avtomobilu, ki sts gs bils skrila zs grmovjem. V ti stem trenutku, ko ets hotels vetoplti, je pridrdrsl mimo ne snsn avtomobil in voznik je na vso moč pritegnil zavore.
"Samo trenutek, gospoda," je Bllla in Eddie j a nagovoril tujec e prijaznim glasom. "Ali ne bi hotela malo z menoj na sprehod?"
Na policijeki stražnici je eluž-bujočl čaetnik obema nočnima tlčeme temeljito izprašal vest Napoeled je udaril s pesšjo po mizi in vzkliknil: .
"Naj me vrag vzame, če nieta to Chicago-Bill in Detroit-Eddie T
Prižgal si je cigareto In dejal elužbujočemu stražniku:
"Dober lov. Tim! Kje sle ju pe iztaknil?"
"Videl sem ju. ko sta se plazila k avtomobilu, pa se mi je zdelo sumljivo, da je noeil tale tu rdeč zavitek, e srebrom poee-jan.**
Chicago-Bill je grenko in očitajoče pogledal Eddie j a rekel ps ni nič. Eddie je sline požiral; kar dušilo ga je v grlu — pa t»-
HOJIIŠII MALI SIltEK m JE KOT MŠLI SPAČEK
Bil je Mio suh In ni i»»l » ga apetita; nič več nisem »«he mi je storiti."
Matere piavlJo. Trinsrjs" vino Je ravno pravo zdrerilo a podhranjene otroke. Njef« * so najboljle snovi, ki jih j« ^ ns veda isaajti mogle » * zaprtnice, slabega apetita, t»* igube spanea, plinov, tlzl>^| neštete kaše in sitno^i v m prebavnimi aeredneeti. Pnjj» piU in dobie šes-Hi" ** zdravilo. V'Meh leksrnek.
Zdravnik Vam pove se obvarujete
Preateestal adnsSi»' ***** «a m%	" *
eraaieaev. ds se S* vWkrai uaeeta mšS»»»S** ,
NOGA TOWg ae h I*«*1 " TZ ■Ike ae >alatJt trn
rrmi ufna» »»mtetea. t>a ts Ms.
di on nI rekel nič. SwerP mild ns splošno bu«k> v ore, zlsetJ kadar jI» ' zgrabi zs vrst
Ko je poklical pol*»* nik Marijo J^ggrovaj« nu. se je hude začud.l
"Ne. ne! Nihče ni meni. KaJšer je odk^" "Dva prijstelje sto btH P ni ns obisku ..