Največji tloveniki dnevnik T Zdruleuih drianh Velja za Tae loto • . . $6.00 Za pol lete ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARDDA list;s!ovenskih JelavcevvAmerBd. The largest Slovenian Daily in I tbo United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUTON: OHslsea 3—3878 Entered ss Sscond 01am Matter September 21, 1903, at ths Post Offios at New York, N. Y., under Act of OonffrMi of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—3878 NO. 160. ■ 1 ŠTEV. 160. NEW YORK, TUESDAY, JULY 11, 1933. — TOREK, 11. JUL! J A 1933 VOLUME TT.T, — LETNIK XLL JOHNSON JE PONOVNO POSVARIL PODJETNIKE istovrstne industrije naj sklenejo pogodbe, če ne, bo posegla zvezna vlada vmes __^____ * Premogovni baroni se se vedno obotavljajo. — Ce , se v šestdesetih dneh ne bodo sporazumeli glede plač in delovnega časa, se bodo morali pokoriti vladnim določbam. — Industrija jekla je pripravljena. — Tekstilna indusri ja je dala vsem ostallim dober vzgled. _————~——-—_ i WASHINGTON, D. C., 10. julija. — General Hugh S. Johnson, katerega je imenoval predsednik Roosevelt za 'Vrhovnega poveljnika" v boju proti depresiji, je ponovno opozoril industrijalce, naj se yeč ne obtotavljajo in naj se čimprej mogoče dogovore glede plač, ki jih bodo plačevali svojim delavcem in glede delovnih ur. Dosedaj se je ena sama industrija, namreč tekstilna, odzvala predsednikovemu oziroma Johnso-novemu pozivu. Druge važne industrije, kot napri-mer premogovna in jeklarska, se pa še vedno obotavljajo. General Johnson jim je dal šestdeset dni časa. Ako se po šestdesetih dneh istovrstne industrije ne sporazumejo med seboj in ne predlože vladi ka^tel-nih pogodb, se bodo morale hočeš, nočeš, vkloniti vladnim odredbam. Predsednik še vedno upa, da mu ne bo treba po-služiti se oblasti, ki mu jo je dal kongres. Myron C. Taylor, predsednik direktorija United States Steel Corporation, je rekel, da 'bo jeklarska industrija zadostila svojim dolžnostim. Casniškim poročevalcem je dejal: — S predsednikovim predlogom se popolnoma strinjamo. Ugodili mu bomo v vseh podrobnostih, kakorhitro nam bo mogoče. Poseben odbor narodne zveze pridelovalcev stav-binskega lesa bo skušal izdelati kompliciran načrt za minimalne plače in maksimalni delovni čas za razne panoge te industrije, ki so raztresene po vsej deželi. Nekateri člani odbora so bili zelo optimistični. Prerokovali so da bo kartelna pogodba izdelana že do srede popoldne. Posvetujejo se tudi zastopniki premogovnih družb po severnih krajih, dočim ni o južnih premogovnih baronih še nobenega glasu. S samimi obljubami pa general Johnson nikakor ni zadovoljen. On hoče takojšnje in temeljite akcije. Dosti manj bojaželjen kot general Johnson je pa generalni pravdnik Cummings, ki je rekel danes, da sedaj še ni napočil čas, ko bi bilo treba izsiliti izvedbo programa gospodarske obnovitve. Cummings je istotako kakor predsednik zatrdno prepričan, da bodo industrijalci prostovoljno sklenili kartelne pogodbe. ; WASHINGTON, D. C., 10. julija. — Danes je prevzel tajnik za notranje zadeve, Ickes, izvedbo programa za javna dela. V to svrho je dovolil kongres tri tisoč tristo milijonov dolarjev. Zvezna vlada bo program pospešila in ne bo trpela nobenih omejitev, da bo čimprej dobilo na milijone nezaposlenih delo. Pri tem je pa poudaril, da zvezna vlada ne Ifo razsipala denarja davkoplačevalcev. Zvezno posojilo bodo dobile le tiste države in občine, ki imajo uravnovešen proračun ter žive v mejah lastnih dohodkov. WASHINGTON, D. C., 10. julija. — Predsednik Roosevelt .je imenoval danes profesorja J. H. Rogersa in George Warrena za svetovalca v finančnih zadevah. Predvsem se bosta bavila z uravnovešen jem proračuna in bosta skušala izdelati načrt, potom katerega bo mogoče znižati obrestno mero dolg*, ki ga ima dežela. Vsi Nem«:i morajo biti fašisti! 77-letnica n1k0le tesle Slavni iznajditelj je izdelal napravo za pridobivanje sile. — Pravi, da ga bodo ljudje smatrali za neumnega. iXLkola Tesla. starešina ameriških izn-ajditeljev, je 10. julija, ob priliki svojega 77. rojstnega dne rekel, da se čuti srečnega pri misli, da ga bo ci"ilizirami svet kmalu raizglasil za neumnega. — Imenovali so me norea leta l'8f>6, ko som naznanil odkritje kozmičnih žarkov, — je rekel Tesla. — Vedno rn vedno so se mi pesmehovali. kadar sem iznašel kaj novega in deset let zatem sem videl, da sem imel prav. — Zdaj, mislim, bo ista stara povest, ako povem, da sem našel do sedaj nepoznan vir sile, neomejene sile, ki jo je mogoče uporabiti. To gonilno silo bo dobil od vsepovsod. >Xjegovi stroji jo bodo zbirali in si jo podjarmili. amerikanci zaprti na Španskem Španske oblasti so zaprle pet ameriških turistov. Protest ameriške vlade ni pomagal. Washington, D. C., 10. julija. — Xavzli-c -protestu ivlade Združenih držav je že od 3. junija zaprtih v španski ječi pet ameriških turistov. Senator Robert J. Bulkev je rekel, da je prejel od prijateljev zaprtih turistov že več prošenj za pomoč. Med temi so štirje moški in ena 'žena in sicer 24 let stara Mrs. Lock wood, žen a newyorske-ga umetnika Clintona B. Lock-woo d a. ki je tudi zaprt. Vsi so zaprti v kaznilnici rv Palmi na otoku Malorka. Drugi trije so: Rutherford Ful-lerton, star 53 let. trgovec iz Columbus. O., Roderkik F. Mead, u-metnrk iz 'New Yorka in Edmund Blodgett. tudi umetnik iz Stamford. Conn. Močnejši na telesu in živa/hnej- , ^Unik C\^de Bfwera * od ši na duhu kot pred enim letom je'^™^ ^partmenta prejel NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, rma v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $150 Strašna, beda v rudarskih družinah. potemtakem tudi so- -— ' 'Stroj je sovražnik delavca in tvražnik naroda". ^ * J Tehnika je tako napredovala/da zamore dandanes -en sam delovec producirati devetkrat vee jekla kot leta 1887. ,V. eni uri zamore ^n delavec s pomočjo stroja pridobiti V tako množino surovega železa kot ga je mogel pred petdesetimi leti pridobiti en delavec v 650 urah. j* Pred leti je napravil stroj v eni minuti 600 cigaret; danes jih napravi 2600. To je le par primerov, ki jasno dokazujejo, kolikim flejavcem sta bila odvzeta kruh in zaslužek. > " * Ako označimo plače, ki so bile kta 1926 izplačane delavcem, s številom 100, je znašalo to število lani le 38. i*' V primeri s tem so pa korporacije, ki kontrolirajo baše javno življenje, izplačale leta 1926 za 1500 milijonov dolarjev dividend, dočim je lani naraslo >to število že na 7000 milijonov dolarjev. Ker je bilo vsled nadprodukcije izdelanega toliko blaga, da ga ni bilo mogooe sproti prodati in da so še zdaj nekatera skladišča zvrhano polna, se je začela divj& špekulacija z vrednostnimi papirji. Im Naj navedemo en sani primer: Leta 1921 so imele ak-leije Radio Corporation of America tržno vrednost $2.50. Februarja 1928 so bile po $85.25, dočim so decembra istega leta, dosegle vrtoglavo višino $420. w Da razmere po drugih deželah niso bile nič boljše, dokazujejo imena I\1ar Kreuger, Hugo Stimen in drugi. Celo največji nasprotniki blojševizma priznavajo, da nedolžna svedstva, kot je naprimer skrajšanje delovnih ttr, inflacija ali deflacija denarja, ne bodo dosti zalegla. Roosevelt išče izhoda iz te grozne zagate. To je doka« zal s tem, ker zastopa nazore, ki ee bi^veno razlikujejo od nazorov, na katerih je bila ustanovljena ameriška repuib-lika. DemokflBctio- m parlamentarizem smo smatrali za' največji pridobitek, toda obo^e se je popolnoma izjalovilo/ Skoro sistemi politik služi interesnim skupinam in pozablja na dobrobit; naroda. Ni ČiJda, čese je začela pojavljati Uahteva, naj ®e predsednik Roosevelt v polni meri posluži diktatorske oblasti, katero mu je poveril kongres. bo več šihtov, pa jih je vedno manj in "tem obljubattn tudi rudniški konzum ne veruje, keT ne da ničesar na račun teh obljtrtrtjenih zaslužkov. V .ponnanjkanju propada vse. .staro in mlado. Rudniški ravnatelj je ženam obljubil, da bo ponovno poročal vodstvu o silnem pomanjkanju. Žene so se »alhvalile za obljubo in mirno razšle. V smrt zaradi odplavljetnega lesa. 20. junija popoldne so bili poklicani mariborski reaevralci v Setawco ob Dravi, da prepeljejo v 'bolnišnico 36-letncga i>o««atni-ka LOvra Gradišnika in Janževe gore, ki se je zastrupil z lrzolom. Gradišnika so našli že j globoki nezavesti. Po prevozu v bolnišni-eo so mu skušali zdrahi ki z vsemi sredstvi rešiti življenje, pa je bilo zanran. Gradišnik je kmalu po prevozu izdihnil. Iizpil je skoraj pol litra lizola. ki mu je raz-grlzel drobovje. O vzrolku žalostnega dejanja se poroča: Gradišnik je bil spla-valski potljetnik. Zadnje dni bi I Grajensčaku pri Vurbergu je nemoral splaviti 6 splaivov po Dra- ( d«vm> ponoči izgiaiila iz hleva o-rvi. Hiido neurje zadnjih dni pa^?^ 4 le,ta «tara breja krava pše-je tako razdivjalo Dravo, da so barve in z belo liso na. hrb- valovi odnesli vseh 6 splavov po tu- Nekatere priče so izpovedale, vodi. Ker je bil Gradišnik odgo-'to tako gnal Je ^»l slično kravo proti k srcu, da je šel v prostovoljno MarFboru in. jo rnekeamu pa«^estni-snvrt. Tragična usoda, mladega po-1 tz Krčevine ponujal v nakup, sestnika je povizročihi v vsej okolici inočno razburjenje. Novi požigi. V ptujski okolici so *pet na de- Podnarednik Tone lAjpič. S shiž-lu nevarni in doslej še neznani!beni,n samokresom se je ustrelil. gospodarsko poslopje. Uršičevi so rešili le golo življenje in živino. Nesrečni posestnik je 'bil zavarovan -komaj zia, eno četrtino nastale škode. Kravo so mu ukradli. Posestniku Krainplu Jakobu v Obup na življenjem. V Gornji Sv. Kun got i je obupal nad ziivljnejeni 28-letni orožniški vi VATmAtfiKI VOAOMD. V raMekmm"k i adeata je pri-Wnor vodovod, ki je rjwii Tnii timaenjm poitroi ne-^MlMa^i no n^unakvnju vatikaa. mkih vrtar. 400 »kupim hidrantov z artomatieouni alarmnimi na-fifm^H ftotran jo^i^ f**lopi j H uušfSA ninrni^ ki jih čuvaj® r ratikawkih zgradbah. Voda je na|>eljana a je z rudniškimi konzumom. ki izdaja živila ves čas sorazmerno iz zaslužkom in je plačan ok>ža-ju in ga spravila v bolnišnico. — Boddinova je spočetka napotila oblasti v napačno smer, češ, da je otrok postal žrtev neznanega razu-zdanca, toda resnica je prišla kmalu na dan. Pred sodniki se je obtoženka zagovarjala, da je hotela poleg otroka spraviti tudi sebe s sveta, toda vsi indijci so govorili proti temu njenemu tzagovoru in za verzijo, da jo je pri njenih krivih dejanjih vodil najnizkotnej !i pohlep po denarju. ki ga je potrebovala za svoje razudano življenje. / Sodišče jo je za vse njene grehe obsodilo na 15 let prisilnega dela. 10 let izgube časti in. policijsko nadzorstvo. V utemeljitvi te razsod be je sodišče samo obžalovalo* da zakon za posku&en innor, niti če ga spremljajo takšne okoliščine kakor v tem primeru, nd predvideva več' nego 15 let ječe. Smrtna obsodba bi bila edina pravična pokora ža krivde, kakršne si je naprtila ob-toženka. ' Na vprašanje, da-li sprejme kazen, je obsojenka jokajoe odgovorila. da si hoče to prej premisliti, javnost pa jo je sprejela z zadovoljstvo Naši v Ameriki. * • "i y < -* V feelo resnem stanju se nahaja v Emergency Clinic bolnici v Clevelandu rojak Frank Barbič. Okrog polnoči je njegov sosed slišal neko stokanje m ko je šel gledarti kaj je. je našel rojaka Barbiča nezavestnega na tleh pri porču. Padel je 15 čevljev ko je hodil v spanju. V bolnici so »»javili, da ima prebito lobanjo. Šele pred dobrim mesecom je bil na konvenciji SNPJ. kjer je bil izvoljen v glavni urad kot porotnik. — Prejšnjo nedeljo je vlak Nickel Plarte železnice na križišču v Madisonu, O., aadel avto, v katerem sta se vozila Frank Colarič iž Clevelanda iin z njim vred neki Hrvat. Hrvat je pravočasno skočil iz avta, Oolariča z avtom'vred je pa vl-ak zagnal sto čevljev daleč. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico in zdravniki pravijo, da ne ostane pri življenju. Colarič je bil poslen pri farmarju J. Zakrajšku v Madisonu, O. — V Greaney. .Minu. je te dni nagla smrt pobrala Franka kosil travo, je padell na tla in umrl. Globočnik je bil prvi naseljenec in salunar v Chisholmu. Zapušča ženo. Po večletni bolerrni je istotam umrla žena farmerja Martina Novaka. 'Družina se je priselila semkaj iz iSmidana. — John Patvlič. .slovenski godbenik. kandidira v West Milwaukee na socijalističnem tiketu v uracl blagajnika mestnega šolskega odbora. — Pretečeni četrtek se .je zgodila na vogalu Ko. 2nd -St. in \V. Seeboth St., Milwaukee, prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje neki 48-letni Robert Ou-min. Nesrečo je baje povzročil mladi rojaJk John Urbas. ki je Dumi na podrl s svojim aivtomobilom tako. da je slednji padel pod kolesje mimoidoče poulične železnice, ki ga je razmesarila. 1'rbas je po lastni izpovedi ob nesreči avto usta>vil ter pomagal ranjenca izvleči izpod voza. potom pa je odšel domov. To potrjujejo baje tudi -nekatere priče. Policija, ki je Urbawa izsledila šele pozneje na domu pa trdi. da Urbas po nesreči ni počakal, temveč je takoj odpeljal dalje, za kar je določena, kakor znano^ ostra kazen. 1'rbas je bil postavljen pod visoko varščino in se bo obravnava .vršila v kratkem. — V iRaeine, Wis., si je 5. julija Fr. Smerehek (po imenu sodeč. Slovenec) star 58 let. farmer, izbral posebno izreden način za svoj samomor, kakoršnega še ne poneni ta okraj. Smenchek. ki je bil 'bolan, je splezal na 45. čevljev : vi sok drog. na vrhu katerega se nahajajo električne žice z 27,000 voltov eleiktrike. in je pogra"bil za eno teh žic z rokama. Bil je na mestu ubit od močnega električnega toka. E>va brezposelna, reveža sta se* dela v parku ter sanjarila o boljših časih. — Ti. -kaj bi si mislil, ako bi Da-enkrat našel v hlačnem žepu 'bankovec za sto dolarjev? — I, kaj, nič drugega kot da nimam svojih hlač na aebi. Ohe, ki pridejo v Chicago na svetovno razstavo, — opoz&rjam, da imam na razpolago lepe sobe in o-kusno domačo hrano. JOE BEVCIC 2272 Blue island Ave., Tel: Canal 1288 POUCUAIZSUMAZA* ROTO __• -7 Baenoe Aire*, 9. julija. — Poli-| cija je prišla na sled obširni m-" 1 roti. V neki hiši je dobila 1200 steklenic napolnjenih s snovjo, iz katere ae izdelujejo bombe. Lastnika hife bo aretirali.* Aretiran je bil .tudi radikal«; Du- ------ ♦ - »»M. Of. - iki^A r. V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naroČite. — Pošljite nair A in knjige Vam*l>odo poslane naravnost ne doim Naročila sprej&mm: ft "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York. t?. Y. Hišni posestnik je stopil na davkarijo. da poravna svoje davke. — Dobro jutro, gospod davkar, davke bi rad plačal. Davkar: — Vi ste prvi. Pos»estnik: — Kaj. prvi, ki je prišel plačat? Davkar: — Ne, prvi, ki davke rad plača. * llojaka sta se pogovarjala: — Ali si moreš misliti kaj hujšega, kort imeti ženo, ki zna kuhati, katera pa noče? — O pač, imeti ženo, ki ne zna kuhati, pa hoče kuhati. * Odkar je kongres dovolil dobro pivo se vsepovsod odpirajo prostori, Ki »o staremu salonu na las podobni. Tak prostor se pa ns imenuje "salon", ampak ima dosti bolj ponosno in Jvabljivo ime — "beer-garden". Za baro atoji bartender in toči pivo, na mali bari je pa "free lunch". V kateremkoli "beer-gardnu" sem še bil. sem opazil, da se gostje dosti bolj zanimajo za "free lunch" kot pa za takozvano dobro pivo. * Podjeten rojak v Down,townu je dal tiskati karte s sledečo vsebino : Jugoslovendri Kreinski in Horvaski Restaurant Domače kolas^e in gulas Open Day and »Night. Temu orginalnemu vabilu se dozdaj še nisem odzval. Ce bi ponujal "klobase", bi najbrž že šel pogledait in poikusit. toda "kola-se'\ — križ božji, kaj je pa to za ena zver? * Pogovarjali so s? o krizi in gospodarski stiski. — Pa so navzlic slabim časom po noči vse gostilne polne — je rekel nekdo. — To ni nič čudnega — ga je zavrnil scw>ed. Ljudje ne morejo od !*ainih skrbi po noči spati, pa gredo v oštarijo. * — Pa še tako predrzen si, da mi gledaš naravno»ft v obraz — j? zmerjala žena svojega moža. ki ji je bil nekaj hudega nagodel. Možiček se j*1 odkašljaJ in ponižno othvrnil: — Ja. človek se z leti vsemu privadi. Tudi tvojemu obrazu sem se privadil. * Prejšnji teden je dospel na svetovno gospodarsko konferenco v London .profesor Moley, ki je po-sebeni Rooseveltov zastopnik in zaupnik. (V Molev ne bo dosegel svojega cilja, pa bodo pač dosegli Angleži rn Francozi. S tem si pa ne bodo dosti na dobičku, kajti brez ameriškega sodelovanja oziroma brez vpoštevanja Amerike je obnovitev svetovnega gosfpodar-stva nemogoča. * — Moj mož pa v spanju govori — je pripovedovala zakonska ženica vsa srečna. — iXepre^atio mi pripoveduje, kako me ima rad, kako me obožuje in md .prisega, da bt dal življenje zame. Le to me jezi. ker me ne kliče z mojim imenom. Xamesto Tončka ipi pra- ivi FVaccka. .« * — Ali ste storili teko kot aem vam rekel? — je vprašal zdravnik pacijenta. — Ali ste spali ob •odprtem oknuf — Seveda sem spal ob odprtem oknu. Tri noči zaporedoma. — Nb. pa- ste se i znebil i prehlada? — Nak. prehlada se pa- nisem rznebil. pač ure in denarnice, v kateri je bilo petindvajset dolar-jev. * — In ko boš šel ina market — pravi žena možu — nikar -ne pojdi mimo salona. •— Ne ne. nič »e ne boj. Po par midiitaii je še »tel .pred baro in pripovedoval iiartevtder-ju: — Saj bi ne priiel notri, toda ] žena mi .je rekla, da ne *m«m iti min*). ' ' - - - t». .*. . . y. r<£. Peter Zgagaj., TT"-* ————————— 11 ...... m LABOSST BLOTUn D121* If.l rr^A ALBREHT: V SOBOTO POPOLDNE Berda »edi 11« divanu in premi-( nje! Še danes, čez pet dni. si Bre-Pljuje. Pred nekaj dnevi je prazno-.da ne ve dati pravega odgovora, val« rojstni dan in vsi. ki so ji čestitali, ho jo premerjali s tako nenavadnimi pogledi, da *e je zdela i ;izadnje sama ^ebi kakor splašena bati nit isinusa niti tangensa. Zalivale« na razstavi. Dve teti >ta kaj torej Pavel danes ne pride? zato, poseda na divanu, premišljuje in čaka. Sobota je. popoldne blatene prostosti. Za jutri se ni treba med kosilom mami venomer iiekaj poicpetavali in bratranec Pavel je naprej in naprej zardeval, kadar jc nanesH, da je moral kaj izpre-gevoriti z Bredo. Breda sem in Mama je odšla h gospe notarjevi in očka se je odpravil nad zveriad. V »prejemnici žlobudra papiga : — Alfa plus beta — Breeedaa — Alfa minus beta — Breeeda ! ko-ki, Breda tja in "Joj. Breda!" čisto ko-iii-iii-fiiiiu. Ltikor na rwattavi pred kletko: Zunaj pozvoni. Breda nestrpno " loj. kakšna živalca/' I šine kvišku. Ali naj gre sama po- Posebno tale Pavel! Lani je dru- gledat? gače govoril ž njo in roke mu ni*o •bile nk' v nadlepro. l<4o» pa kakor izruvan štor! Bogve. namara $?a je modroslovje tako prenaredilo. La- ni je bil gimnazijec, je znal pove- (spod." Medtem pomoli stara Meta glavo v »obo: "(4e med gromom in tre-1 Stari služkinji se številne gube po obrazu skremži jo v nasmeh : "Saj ni nobenega gospoda!" "Ali ni nekdo pozvonil "Uboga ženska čaka zunai « detetom v naročju. Oisto majhen čr-popil" nje-[viček." "Dobro," zakriva Breda nejevoljo, "naj pa pride Ženska s čr-vičkom!'' Met.j ne verjame in se obotavlja, medtem ko Breda že sama hiti od-pirat. S hodnika jo pozdravi mlad, skujsan obraz. Upadla lica so pordela in oči vročične. Izmed tenkili usten se trgajo besede o pomanjkanju in pomoči. Breda je osupla in zmedena. "Kar vstopite, prosim." Prav za prav sama ne ve. kaj naj počne s tujko in zakaj io vabi v stanovanje. Ženska je komaj kaj malega starejša od Brede. Po-i teze so domala čisto otroške in stas šele v razvoju, vendar stiska k se- je vsaka' beseda bodica, ki jo mora izvleči iz Sebe. Oče je bil uradnik in ona njegov najmlajši in najljubši otrok. Komaj pa je xhodila, je ugasnilo življenje materi. Oče se je potlej ^^no-vič oženil. "Zaradi rms otrok, gospodična, z:;radi na*, pomislite! In potem ji* prišlo tako." Druga-aena je rodila drugo de-co in se za prvo in za moža ni več dosti zmenila. Samogoltno je hodila svoja pota. očeta pa je grizlo, da je jel na vsem lepem pešati, dokler ni obnemogel prav tedaj, ko b? bil Mileni najbolj potreben. Po njegovi smrti se je začelo gorje. — Starejši Mileni ni bratje in sestre so si pomagali, kakor je kdo vedel in znal. Dvema je ceB smrt prišla naproti, le Milena je morala kakor za pokoro ostati očetovi vdovi v na-potje. Breda posluša, in se ji zdi kakor odmev iz neznanih pustinj. Liki prikovana je in samo včasih ji uide vzklik groze ali vzdih plahega sočutja. Mileni se zdi. da se z izpovedjo vračata k njej dom in detinstvo. Z malone bolestno vestnostjo slika gorje, ki jo ie teplo, ko je za vedno otrpnila očetova roka. Ker je čutila nenavadno veselje do učenja, jo je oče vpisal v gimnazijo. Jeseni je pričakal in se radoval hčerkinih prvrh uspehov. Se božič je bil tisto leto tako lep kakor nikoli dotlej in radost v Mileninero srcu svetlejša mimo nakita na smrečici. Na Silvestrov*! pod noč pa sta se oče in žena nekaj sporekla iu zjutraj nato ni več vstal, ne tisto jutro in ne nikoli več. Med pripovedovanjem se Breda ^.milili. 11» fe ni^a jrromom in Tre-i. . , . .. - -__- t «, 1»«, l .« - --------- ------ skom bliskajo po tabli minusi in; l>' « AU T. J I ^ ^^ da deklica in — mati t 1 - * , . sosinusi ter odmeva ka-kor iz bre- zdna večne pogube "slabo" in prav} V Bredi ?e misli vrtinčasto preslabo". je to brer dvoma polomija, hitevajo. Da bi se jili otresla, naro-Da človek kaj takega razume, ni. ča služkinji, s čini naj postreže treba posebnega »{»oznanja in nika- ' tujki, kršnega izrednega razodetja. Dru- " Ali ste od daleč ?" trič. na promenadi, v parku ali na t Ženska se trudno nasmehne. Vse izletu se pridruži mladi skupini'ceste so blizu in daleč, kakor pač človek, bodi že kdorkoli in odkoder- nanese. Danes je na cesti. Brez koli, reče prijazno besedo, zna to- strehe, brez dela. brez kruha, pota plo pogledati in seči v roko. da ' pa drže povsod in samo naprej in Bredi še čez štirinajst dni od vese- [zgolj naprej. lia poskakuje srce oh misli na ne-1 Breda posluša. Povest ji je tako nadno sreranje: no, tedaj je to pač nova, da zdajci pozabi bratranea harmonija, ali ne? Nebo je bolj Pavla in vse ono. kar jo je bilo še jasno, sonce bolj svetlo in zvezde se pravkar obvladovalo. S primesjo o-zvečer leskeče.io, kakor da plešejo t roško toplega sočutja se bolj in po sveže umitem nebu. Jasno: to je bolj drami v njej radovednost. Iti harmonija in ni treba zanjo {»oseb- kakor otrok vprašuje: nih globin in ne prisebnih višin! "Kaj pa mož?" Takšno je življenje. Tujka nagne glavo in molči. Bržčas je tudi Pavel občutil, da "Ali vam je nemara celo umrl!" leto« ni tako kakor druga leta. Ko j Ženska pred njo poveša oči. Po-.je odhaial. ko se mu oči mokro , vest zaživi nanovo in se razpleta da-svetile in nikakor ni mogel proč. &e (Ije in dalje. Tujka je Milena, v prednji sobi je stopical kakor po j "Lepo ime." meni Breda sanja-raxbeljenem pladnju in menda sa- j vo in lahno {»oboža dete. ki mu je 27. junija okrog devete ure je *a neznanih vzrokotv nastal požar v tekstilni tovarni v Župnici pri Kraptta. ki se je z veliko naglico razširil na barvarno in apre-turd. Gasrtlci so se morali omejiti le na to, da obvarujejo sosednja poslopja pred nevarnim element con. Do opoldne sta tzgoreJi barvarna im apretura ter rv njih vsi stroji in izdelano 'blago. Ogenj tudi -še rpopoldne ni bil pogašen. V tovarni je bilo zaposlenih okrog 300 ljudi. T^O Huda nevihta nad Onjekom. 'Xad Osijekom in njegovo okolico je razsajala huda nevihta. Vsula se je gosta toča v '.velikoefti lešnfka, ki je pokrila ves kraj, tako da so jo ljudje z lopatami odmetavati. V vinogradih in na poljih je toča povzročila znatno škodo. Velika sleparije na škodo zavarovalnih družb sta v, Zagrebu izvrševala bivši ruski oficir Sergij Muhartov in madžarski 'barou Giuzv. Preiskava proti sleparsko dvojici je sedaj zakljnčena. sleparja pa sta izročena sodišču. Muhartov se je šele v zadnjem času spajdašil & baronom. Prej je sam fingiral vlome in zažgal vLsoko zavarovane avtomobile. Začel je s fingiranjem vlomov v svoje stanovanje in. kakor sedaj poročajo zagrebški listi, se je policiji že takrat zdel sumljiv. ko j? prinesel s prijavo vloma ivred točen seznam v?»akovrst- imenom ruske oficirske menze naročil precejšnjo količino rafini-ranega špirita, o (katerem pa men-za ni (ničesar vedela. Ves sum pro-to nevarnemu Rusu pa se je prehitro pazabil in razpršil in ni nihče mislil na to. da mož s prisle-parjenim špiritom zažiga visoko earvarovane avtomobile. •Sleparije, ki jih je izvrševal najprej sam, pozneje pa^v družbi madžarskega baiona. so pelo komplicirane, čudno pa je na vsak način, da so o-stale tako dolgo prikrite. Zaradi požiga tobačnega skladišča v Djakovid se je vršila pred sodiščem v P>eči razprava proti bivšemu upravitelju požganega .skladišča in njegovim pomočnikom. Razprava pa je sedraj preložena, 'ker je potrebno. to, da je zaslužil, le l^dor ne dela, dobiva (podporo. Ostali so nam podpore potrebni siromaki in feootfereoce, ki na njih razpravljamo, kako (pomagati jim. JILEN, KI JE PREPLAVAL ROKAVSKI PRELIV Te dni je umrl od starosti v nekem restavracijskem \*rtu v francoskem kopališču Le Touquet znameniti jelen Ostert. Bil je menda edini med jeleni in četveronožci sploh, ki bi se lahko ponašal, da je preplaval Rokavski preliv, še preden se je to posrečilo kakšnemu človeškemu plavaču. Njegova zgodba je zelo zanimiva. Med nekim lovskim pogonom v angleški grofiji Kent ,ie planil pred zasledujočhni pai v morje. Ubral jo je naravnost proti francoski o- da strntroTTijaki pr^ledajo vRe(bali v<>ufeo je |)i|o za,,ml,nj„ „„. knf>ipe, ta J,h pedale, n.so uleg- ^ br(jet zasenčen in skoraj trd. Mačeha ni mogla strpe-ti. d« bi deklica hodila v šolo. Da še moški ne dobe zaslužka, je ren-tačila nad njo. in da sploh vse sku-pai nima .smisla. IV-enost in kup beračije: ali je to dota za mlado dekle ?! Milena se je upirala in se skušala preteči, kakor ji je le narekovala mladost, toda opore ni našla nikjer. Edino daljna Horodnica, siromašna branjevka. ji je o počitnicah \V-asi dala jerbašček zelenjave in sočivja, da ga je prodala na trgu. S pičlim izkupičkom si je oskrbela nekaj knjig, in najnujnejših potrebščin za šolo. vendar se je kmalu zavedala, da tako ne vzdrži. Tu in tam ji je premožnejša družica darovala ponošeno obleko, čevlje, kaj perila, kak dinar; vse je bilo kakr>r udarci na rano. »Tela ie čutiti, da jo vrstnice in vrstniki gledajo zviška in kakor izvržek. Začela se je bati teh in profesorjev in vseh ljudi, kakor da nosi na sebi sramoten pečat, neizbrisen žig siromaštva. Vse drugo ljudje izpre-gledajo in odpuste, le beraštva nikoli ne! Ne. ne. Milena ve: Biti bogat tat je častno, biti beraški poštenjak pomeni obsodbo in izobčenje! ' NTaj se gospodična ne trudi e lju-•beznivimi besedami: tega nauka Milena nima iz knjig, ampak iz prvega vira, neposredno iz življenja. Da. v tretji je bilo -šolanja k«o-Nekoč ie. prosila rednico. da ti ji kupila malenkost, ki so jo zahtevali v Seli. Ponižno je prosila, na kolenih. Ona pa je vzela iztepač rn začela divje udrihati po klečeči. Milena je medlela od bolečin, ženska pa je bila kakor iz uma. Tisto noč je potlej smnknifta z doma p6 Vaeeoo ji j* bilo, kam in kako, samo proč, proč: v gozd, v vodo; v smrt kamorkoli!.... Dober teden je tavala okropr «e skrivala, malo prosila, malo lagala, kadar je biki huda stiska, in tudi kaj smuknila, ako je želodec le preVeč kri-£a1> Potem so jo prijeli in zopet odvedli domov, a iz šole so jo izključili. češ, da je zaradi pokVarjepo- Sončne kopeli kot pospeševalke žr.rkov v visokih planinah ali na zdravja niso nobena pridobitev na-j snežnih in ledenih pol janah, ših dni. Poznali so jih že stari Gr- j ^Strokovnjaki in ga ho prijela zaradi {»regreška zo-j }>er lo^ke zakone, ka.it t čas, ko je lov na jelene na Francoskem dovoljen. je bil že potekel. V tem čudnem položaju se je brodar obrnil na angleškega konzula s prošnjo da bi odpravili jelena spet na Angleško. Toda augleški birokratizem , . t ni me inteligentne.)« od francoske-nestrokovnjaki • . . , , k; .lavnn ... rv I • «• • • » . ga in tako so iz londonskega polje- Ki (lavno pred našim štetjem. O j pridigujejo s polno upravičenostjo (Nadaljevanje na C atcanL) tem nam govore spisi njihovih fi lc-zofov in zdravnikov, a tudi izko-povanja. Grki so se sončili na terasah svojih hiš. v bližini Eskula-povega svetišča v Epidavru so odkrili proti jugu obrnjeno dol^o galerijo. ki je bila v zvezi s sosedno bolnišnjeo. Rimski »olarij je brl bistven del usakega stanovanja, kakor nas učijo razvaline v Pompejih. Srednji vek ie bil tudi v tem o-ziru "temen", da se je skrbno izogibal sončnim žarkom. Sele od sredine osemnajstega stoletja dalje se je spet obnovilo spoznavanje sončnih žarkov kot pripomočka za zdravstveno nego. v našem času pa je doseglo to spoznanje višek obenem s spoznanjem, da je uporabljati sončno luč prav tako odmerjeno kakor vsako drugo lečilo. Le prečesto pozabljamo na to zahtevo po pravi odmerjeno** i. — Vsak človek ima svojo določeno občutljivost za sončne žarke in ta zavisi od barve kože. od njene debeline in funkcije lojnic. Narava je globlje dele vrhnje polti opremila s pigmentno plastjo iz stanic. ki so najvažnejša zaščita kože zoper sončne opekline: Rjavolasi ljudje i-majo več nego rdečelasi. In že površen pogled nas pouči, da sledi tudi občutljivost človeške kože do sončnih žarkov temu vratnemu redu. Oba ekstrema sta tu afriški zamorec in Albmee. Stoletja najinten-zivnejšega sončnega obsevanja so dala prvemu -debelo vrhnjo polt, ki j? polna pigmenta, dočim se rodi drugi praktično pigmenta v koži. laseh in očer in je 7ato neznansko občutljiv za sončne žarke ter potrebuje posebne zaščit« zoper njo. Debelina kože je seveda individualno različna, v splošnm pa se nagibajo plavolasi in rdečelasi ljudje k tanjši koži, rjavolasi pa k debelejši. Isto velja za izločevalno delovanje lojnic, ki nvpravlja polt ne samo mehko in prožno, temveč jo ščiti tudi zoper sonce, rftter in prah. Sončne opekline nastajajo pod neposrednim vptfvom sončnih žar kov na kožo. Pov«rooajo pa jih ul-travioletni in aktiiricni Žarki ter šo neodvisne od toplotnih žarkov. To da dtfaBtfi i talOMft al tem, da . ae tsponjnimo na učinke eolnčnih. dovolj često, da je na jidealnejša metoda, po kateri se ubranimo sončnih opeklin, v tem, da se prvim jdelskega ministrstva odgovorili, da | bi jelena sprejeli nazaj le {»od po-'gojem, če bi prebil Šestmesečno ka- ohsevanjem vdajamo krajši čas po- i . v _ , , , . ... ' Kot ze ni mhce ve<« vedel, kako zneje pa dlje. » . I bi rešili to zamotano zadevo, se je Posebno skrb moramo imeti za^^ ^1asiI neki rP8taVrater « otroke, k, jim je koža, ne glede na L(1 Touquetai ki je žival brograda so našli o-stanke pred metov za vsakdanjo rabo. ki izvirajo najmanj iz 8., 9. stoletja pred našim štetjem. Ko so na fem kraju odkrili pradavno o-gnjišče. so rhobili v njem čepinje iz rdečkasto rjave gline, a na vbokli stiani čepi n j črno rjavo ogljeho maso. Izdelati so morali nove načine, da so t»> malenkostno maso lahko ana lizirali, potem se je izkazalo, da predstavlja ostanke izparjenega in pozneje izogljenega mleka. Našli so celo kapljico tega sesir.ienega mleka. ki jo je bila osi jena vrhnja plast ohranila do naših dni. Razen te^a so ugotovili v masi škrobova zrnea. zdrobljena ječmenova zrna. lupine. Skratka, ti pradavni naseljenci Srednie Evrope so si bili na tem kraju skuhali primitivno ječmenovo kašo in iz tega sledi da so poznali že pridelovanje ječmena. Podobne ostanke iz iste dobe so našli tudi po drugih koncih Srednje Evrope, zlasti pa v žarah, ki so vseboval*1 ostanke sežganih inrličev. Svojim mrtvecem so ljudje v tistih časih polagali k sežiganju tudi po nekaj njihove običajne jedi in med temi jedrni se zelo često pojavljajo ostanki — lešnikov. Našli >o pa tudi ostanke belega kruha, ki se je v ognjeni plasti, za-vr.rovan pred bakterijami, ohranil do današnjega dne. Bel kruli posebno pa lesniki so spadali v tedi-njili «"asih po vsej priliki med bistvene sestavine človeške hrane. 1'metiiost. kako se kruh peče, pa so naši prednanici poznali že v kameni dohi. Xa.if»oznejše v železiii dobi so morali rediti že domače živali. vsaj krave, in mleko je spada-lo med njihove vRakdanje jedi. » r Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri . "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN KRATKA DNEVNA ZGODBA te Jugoslavije. 7*MBHOnnB9BSS=S msw YORK, TUMDAY, JULY 11, 1033 THS LA&OS8T SLOVENE DAILY ta U. E. ML DEDSClNfl BOMAV ne ŽIVLJENJA SA MOLA8 KAEODA" PBIBEDIL I. B. 'IN VENDAR SE VRTT i 68 • i • ' • Ludvik se počasi vzravna ter jo pogleda, da se otrese. — Toda živel je, Dolo, in moje misli 90 mogle poleteti k njemu, v duhu »em mogel pri njem iskati tolažbe, ako sem je potreboval. ,Vedno »em ga živega videl olo, da v časopisih objavijo oglas, da se naj zglasi Ludvik Rodenberg, ko več ne živi. .Torej so vendar-de se mislili na možnost, da morem bti še živ. — Č-alkaj, da preberem do konca. Poglej, z velikimi in debelimi črkami je napisano moje ime. Oba ae sklonita nad oglas Ln skupno bereta. Naenkrat pa Ludvik zavpije in zavpije tako, kot bi hotel raznesti prša, kajti, k: bere dalje, šele vidi, da je bila njegova nedolžnost dokazana, da n bil on, temveč dr. Na tuši us, ki je ubil onega človeka in da je priznal na svoji smrtni postelji. Smrtno bled se nasloni na stol in bolesten vzdih se mu izvije v kozi ustnice. iNjegov sošolec Natusius je zadaJ oni usodepolni udarec, je zato vsa leta vedel in ga >je vendar pustil v moreči misli, da je bil ubijalec. Seveda, Natusius je ravno tako mislil, kot vsi dru$p, da je bil Ludvik mrtev. Tudi Dolores je brala oglas in tedaj se očma oklene, ikot bi čutila, da sedaj potrebuje zaslombe in opore. — Papa — moj dragi papa, veseli se vendar in ne bodit tako |H>trt; veseli se, da si nedolžen in da nisi tri ubil onega človeka* Krčevito se mu stisnejo .zobje; Dolores zgrabi za ramo in jo »trese. 1 ^^M l — Razumi vendar.o trok — vse to je bilo zastonj! Zastonj vse m^je bolečine, pekoča vest, zastonj ločitev od mojega očeta, zastonj ukrb za sebe. Vsega tega mi ni bilo treba, ne bi mi "bilo treba zaradi mojih ljudi umreti, ako bi pravi storilec imel pogum, da bi priznal svojo krivdo. Ljubeznjivo mu gladi lase. — Kako dobro te razumem, pspa. Toda — pomisli, kar ti mora tudi biti velika tolažba — potem ne bi bil spoznal moje matere, ne bi se bila našla v ljubexni in ne bi mogla biti med seboj tako srečna. Ali te to ne more ndkoltiko potolažiti? Mišice njegovega obraza se zganejo. — Da, tvoja mati tega ni mogla več doživeti, Dolo! Zvesto je prenašala z menoj vso skrb in srčno bol — ali ni mogla z menoj tu- 22. junija 1633, torej pred 300 leti, so povedi i velikega učenjaka Galileja Galileja v cerkev rimskega dominikanskega samostana Santa Maria sopra la Minerva in tam se je moral na kolenih pred inkvizicijskimi sodniki in visokimi cerkvenimi dostojanstveniki odpovedati nauku, po katerem naj bi bilo solnce središče sveta, zemlja pa pfemičnica. Ko je po tej odpovedi vstal, je "baje vzkliknil : "In vendar se vrti!" — a dokaza, da je -v resnici izrekel te be-, sede, ni. 70-letni učenjak pa je V SOBOTO POPOLDNE Nadaljevanje s 3. strmL) sti izavodu v sramoto in mladeži v'se kakor v vročičnem krču dvigne. pohujšanje. S takim sijajem obda človeka be-raški žig. Le nikar mehkih besedi, saj obzirnost ne izpremeni nič, prav nič. Posihmal je iskala zavetja pod kapom, ko je doumela, da že ni nikjer več prostora pod streho. Povsod so jo odklanjali kakor garje-vo. dokler je ni debelušen hotelir sprejel za prodajanje kruha. O. ko bi gospodična slutila, kako grenak I je bil skdn;i grižljaj, ki si ga je bil vsekaiko do dna pretresen nad j priborila s tenTposHm ! Vse je*stre! tonom oficijelnih cerkvenih (gaj« jezo nad njenimi lasmi, presi-[ opotekajoči se korak že odmeva da- boječe izteza roke v obrambo in o-mahire. "Ali vam ni dobro?" zaskrbi Bredo, ki opazi njen srepi pogled, medtem ko je PavJmed njih in jo m8p1 bolj "krivoverstva". Navzlic temu je bolJ °?ovarjati tor pnha-ati sča-">-videl svojo življenjsko nalogo v |™a tud| broz družbe" Tonui -Je kon" tem, da razširi tp nauk in samega'^110 Pr,ZTia,a in papeža Urbana VII. je skušal v!«>e P(>f?n«10 iz Bil i«* dolgih razsovorih pripraviti doiko ,moi Bojr- kaknr SHmo SP°- "Kaj si bolna. Bredica?" Mladenka odkima, pozdravi gospo notarjevo in odide vsa vftgo-glava v sobo. kjer še vodno kakor odrevenel stoji Pavel. "In ti — ti ?!" Y . Zdi se ji. da bi se morala zdaj'e zamajati zemlja in pogoltniti vse. kar tako nečlo\vško lazi s človeško 15. julija: Rex v Genoa Berengaria v Cherbourg 13. lulija: Lev la t lian v Cherbourg IB. jalija: Manhattan v Albert Bail In Ilavre v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg pojasnila, kaj jo kl inko po n t(>da .^mlja je mir-j . Bil je videti ta- .______ .__. „ „, ~. . I 21. Julija: Lafayette v Havre Ki i ropa v Bremen Slxteiidam v Boulogne 26. julija: Hamburg v Cherbourg I*rea. Roosevelt v Havre tega, da bi razveljavil preklet-, lstvo. ki je težilo nad Kopernikovim življenjskim delom. Papež pa se je držal navzlic tehtnim dokazom besede sv. pisma, po kateri je zemlja središče vesoljnega sveta. Tako se je zgodilo, da je GaJi-iej leta 1632 priobčil svoj znameniti "Dialog o obeh svetovnih sistemih", namreč o Ptolomejevem in 'Kopernikovem, v katerem sicer ni fo.imalno priznal _ne tega ne onega, pa je med vrsticami le j dal spoznati, da veruje sam v Ko-' pern i kov sistem.. Tedaj ga je inkvizicija pozvala, naj se pride zagovarjat. V di doživeti mojega oproičenja? Kajti oproščenje je pri vsem tem...naivni veri, da se mu ne more nič Se enkrat mri preberi vse. Dolo. da razumem natančno, da sem prost vsake krive — in — da moj oče ne živi več. — Da. papa, vse to je tudi za tako močnega moža. kot si ti, ne (Zgoditi jse je učenjak podal iz varne Florence v rimsko past — saj jf bila njegova knjiga izšla ce- koliko preveč in te razumem. Nasloni se in zberi svoje misli; pre- 1° z dovoljenjem rimske eanzure brala ti bom vse počasi in raalozno Ldubzenjivo «ra potisne v naslonjač, nato pa bere z glasnim in jasnim glasom oglas, katerega sta obja/vila Eva Marija, Henrik in Ralf Bemd: Ludvik Rodenberg, ako je še pri življenju, naj mu bo znano in naj ve, da je njegov oče umrl in je njega postavil za dediča Rodenbergovih tovarn, ako se tekom dvajset 'let potem, ko je izginil, zglasi. Ludvik Rodenberg se more brez* skrbi vrniti, ker ni kriv. Dr. Natusius je na svoji smrtna postelji priznal, da je pri onem pretepu imel palico, s katero je ubil onega človeka. Naj se nujno zglasi. — Jurij Rodenberg je umrl 23. avgusta tega leta. Ko prebere do konca, si očem in hči sedita dolgo molče nasproti. Dolores je vedela, da mora vse to v očmovem srcu rzzveneti. Ludvik sedi z nazaj sklonjeno ghaivo in zaprtimi očmi. Njegove misli •o poletele v njegovo domovino in so se pogovarjale >z mrtvim očetom. iNjegova prsa se visoko dvigajo in mišice na njegovem obrazu we napenjajo. Dolores ga vedno sočutno pogleduje, toda slednjič ne more več molčati. — Papa, to je vendar čudež, na katerega si vedno tiho vero- Sedaj je vsaka krivda s tvoje duše. Vendar se tega veseli! Tjudik odpre oči in jo pogleda. Počasi se dvigne v naslonjaču. — Da. Dolores. to je čudež. Samo škoda — za mojega očeta je prišel prepozno in sam sebe vprašujem, če sem imel prav, da sem napravil ono zaobljubo in sem ga pustil v veri, da sem mrtev. Stopi k njemu, objame njegov obraiz z obema rokama ter ga odločno pogleda. — Papa, nikar si sedaj ne domišljuj, da imaš kafko drugo krivdo na s^bi. ko si ne komaj rešil ene. Zastovati ti mora, da si hotel najboljše, da si /voljno vzel na sebe veliko kazen, četudi je nisi eaaluei. Mi ljudje nismo vsegavedni, vieegaveden je samo Bog. In Bog je vse to dopustil — torej je to moralo biti tudi po njegovi volji. Kaf si •pretrpel, si pretrpel bre^ krivde. Prinesel si skoro nadčloveško žrtev, ker si se hotel pdkordti za izmišljen« krivdo. Da tega ni hHo treba, je vedel samo Bog — in Oni dr. Natusius. Tako, kakor ni delal, si moral v takem stališču tako delati, toda to te ne za-de»e ni kako očitanje. Obžalovanja vredno pa j?, da sta morala ti in tvj oče v*»led krivde drugega toliko trpeti, toda zaradi tega te mora vsakdo samo poinilovatn. A4i nimam prav? Ludvik jo pritisne k sebi in bolesten nasmeh objame njegove ustnice. — Hoja draga tolažniea. da, imaš prav. Ja-z pa se moram spri-jaanki a mislijo, da svojega očeta Ludvik globoko wzdibn-e in oči umi tzažare. -r- Ali o tem dvomiš. Dolores? Ali ne moraš razumeti, da hrepenim videti domovino, da bom saj mogel pomoliti na igrobu sfojega očeta iifrfa grobu svoje matere? * Dolores je zelo Meda. toda pogumno pravi: — Da, — o, d« — to nazornem. Toda se boi zopet vrfiil. papa. m6 vendar oe boš same pustil ? Tsidrik jo pri vaje k aefoi. (Dalje prihodnjič.} Mislil je tudi, da se 'bo njegovim dokazom posrečilo spreobrniti cerkev k svojemu stališču. iNi bil pa premislil tega, da se je položaj med tem bistveno spremenil in da je 'bil papež Urban VII., ki je do njega nastopal blagohotno, sedaj silno hud nanj, ker je veliki učenjak v svojem dialogu osmešil j neko njegovo dokazovanje o pravilnosti Ptolomejevega nauka. Ker pa se v tem spisu ni direktno izjavil za Kopernika!, je bilo treba . najti kakšen tehten vzrok za «pro-| ces. Ta vzrok so našli v neki posebni prepovedi iz leta 1616, po kateri je bilo Galileju naloženo, da o Kopernikovem nauku sploh ne sme spregovoriti, bodisi v dobrem ali v slabem smislu. Ta prepoved, o kateri ni Galilej in nihče drugi prej ničesar :vedel in ki so ga trije kardinali med sodniki s svojim nastopanjem ožigosali za podlago vsemu javnemu ponižanju največjega Italijana tistih Časov. 12. aprila 1633 so ga prvič zaslišali in sivolasi mož je bil takoj pripravljen ,da vse prekliče. Samo ta njegova takojšnja pripravljenost ga je menda rešila mučilnice. s katero so mu bili zagrozili. 22. junija so ga končno po dolgih zasliševanjih in procesih obsodili na zapor za nedoločen čas. itd., toda papež je te kazni kmalu omilil s tem, da mu je dovolil vrniti se pod strogim nadzorstvom v Sieno in pozneje v Arcetradi. Tu je ostal do konca svojega življenja (1642) pod stalnim nadzorstvom zaprt v svoji hiši. Navzlic temu in navzlic slepoti, ki ji je kmalu izapadel, pa ni prenehal znanstveno delovati. Na njegov grob niso smeli postaviti nobenega spomenika in njegove knjige so bile prepovedane. <Šele leta 1882 :e dvignila kongregacija to prepoved. , • KAD BI IZVEDEL za naslov svojega brata Antona Stan&i-a. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da ga mi apo-roči, ker poročati anu imam radi .posestva v domovini. Če pa sam črta ta oglas, naj se oglasi brafu: John Stanič, Bos 381, Verona, Pa, niladansčo sonce! Ko ji je pričel govoriti o ljubezni, mu je Milena dala prvi in edini prostor v srcu. i Sklenila sta. da se Milena vnovič poprime učenja in nadoknadi, kar j*' zamudila. Vso pomoč ji je ob-l;ubil in dejal, da brž po maturi pove staršem, kako je volilo njegovo srce. Poslej je slednjo prosto uro žrtvovala knjigam in njemu, ko pa je bila najbolj njegova, je mahoma izostal. Čim je gospodar zaslutil, kako je ž njo. jo je odslovil. Odtlej je šlo navzdol kakor plaz po strmini.... On rdaj na univerzi, ona s tem malim bitjem na cesti. Milena se je stresla in vihtela. Hkratu se je predramil mali na divanu in zavekal. Breda je gledala zdaj mater, zdaj dete. in splašeno ugibala, kaj na i začne, ko je vnovič zapel zvonec. Stara služkinja je pomolila glave v sobo: "Kar ostanite; je samo moj bratranec." Iz prednje sobe je čuti svež mla-deniški glas: "Ali tetke ni doma?" "Xe, Pavel." gre Breda naproti, "nama je odšla k notarjevim. Sicer pa imam čisto nenavaden in ljubek obisk." Na divanu veka malo bitje. Pavel, še vedno v prednji sobi, skuša s šalo: "Tako. tako? Bodočnost, ako prav slišim." "In še kako v pop ju," je Breda vsesela, da se bodo tzdaj o vsem tem novem in nezaslišanem lahko še kaj porazgovorili v treh. "Skoda, da te — _ _1 m Z kit a Vn vrA lrnlrš*»n ro- 27. julija: Bremen v Bremtn že prej ni bilo. Ne veš, kakšen ro man." "Tako?" vstopi Pavel, Milena pa 28. julija: Veemlam v Boulomie I le de France v Havre 29. julija: VuU-Mnla v Trat Aqultaiiia. v Cherbourg 2. avgusta: Washington Deutscl.lund Ifavre Hamburg 2. sept-mbra: Cente di Savoia v Ceno« 5. septembra: lie de France v Ilavre Statendam v Boulogne 6. septembra: A«|uitania v Cherbourg V JUGOSLAVIJO i »I™v """bur* \ Olympic v Cherbourg 9. septembra: , Paris v Ilavre Preko Havre NA HITREM EK8PRESNEM PARNIKU 19. ILE DE FRANCE 28. JULIJA ivgusta — J. Septembra na in vse je mirno. Tudi Pavel je miren, ko z lahnim naklonom pozdravlja teto in gospo notarjevo. — Čez malo zadiši po kavi in Pavel s s\cžim glasom pojasnujuje gospe-ma: Nič posebnega. Bredi sem pravil. kako me je bilo hotelo neko uekle zaplesti in mi naprtiti svo;'o zablodo." "Ta, ki sva jo srečali?" "Da. Od miloščine živi, ko —" Tetin pogled ga prekine. "V nižji gimnaziji je bila moja sošolka," zasuče fant in se namrdne: "Za tem jo je zaneslo. Je pač križ; kaj hočemo!" "Mlademu moškim je danes res težko," pomaga gospa notar:eva. Breda pa strupeno: "Pavlu ne." "Ako je človek pameten, se mu res nt -»reba bati." skuša z m mlini smehom bratranec, a sestrična: "Seve: strah leze samo podlim v kasti." In ga premeri s takim pogledom, da začno mladeniču podrhtevati veke in lica in roke: "Mene vpraša?" zbode Bredin 'skodelicah zaman vabi s prijetnim sn,eh. j vonjem. Bredi se zdi, da je soba še "No, no. otroka," razume Bre- polna otroškega veka in Mileninega cina mati in gospa notarjeva ski-'joka. In kakor da jima hoče s tnn milje z glavo. J jwmagati, se vrže na divan in zaih- Pavel si nažge cigareto. Kava v ti. 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Ch-'unpJain v Havre Conte di Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg 8. avgusta: Leviathan v Cherbourg Europa v Bremen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: Paris v Havre Majealic v Cherbourg K'.-tterdam v Boulogne 12. avgusta: Saturnia v Trut Aquitai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Stuteud^m v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre Alb-rt BaJIln v Hambutg 19. avgusta: I!e do France v Havre Hex v Genoa 21. avgesta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta; Ciiaiuplain v Havre Kuro|>a v Bremen 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Roihh v Genoa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avgusta: Oe Graii*e v Ilavre Majnsli« v Clierboi-rg Manhattan v Havre Deutachland V Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 11. PARIS Avgusta — 9. Septembra CHAMPLAIN //. Juliji (opolnoči) NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila šajte naše in potne liste vpra* pooblaščene agente 3reaeh,«&ie 39 STATE STREET. NEW YORK Vulninia v Trst Vole n da m v Boulogne Europa v Bremen 13. septembra: Ijifnyctte v Havro Manhattan v Havre Berengaria v Cherlw->urg Albert Ballin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Kex v Oenoa Bn mpn v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlaln v Havre 21. septembra: Aquilania v Cherbourg 23. septembra: Saturn In v Trst lie nte di Savoia v Genoa TKNV/aiiiiiiiiiiiiiiii^f/aiiiiiiiiiiiiiiii^f/aiilllllllli CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo • (ENGLISH SLOVENE RE#Ofc*i. BOM lUntite ga pil KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SI« W«M . Uth i«* cm lllTOIIIII!lll!llllll^l|||l!!!lll|||||^||lilllil ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 » _____ AQUITANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in 12. AVG. Cena'vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 "EUROPA '\preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84 ža tja in nazaj pa samo ........$ 185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brex vseh skrbi potoval. \ PIŠITE ŠE DANES NA: Publishing Company TRAVEL 216 West 18th Street BUREAU New York, N. Y. __