Izhaja 1. in IG. dan vsacega mesoca. Velja za colo leto 3 golti, za pol leta gold. 1,50. Vredništvo, opvavništvo: Krakovski nasip št. 10. ljudski Glas Inserati: Pctit-vrsta, ako so lkrat tiska 5kr., 2krat 4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr. Uokopisi so no vračajo. Na nofrankirana in pisma brez podpisa se no ozira. 19. številka. V Ljubljani dne 8. oktobra. II. leto 1883. Da obilim željam naših naročnikov ustrežemo, izhajal bode naš list od 1. novembra 1.1. naprej vsako drugo soboto, torej na leto ena številka več, kakor do zdaj. To naznanilo v odgovor na mnoge vsled poznejšega izhajanja denašnje številke nam došle reklamacije, katere so nas prepričale, da se je naš list v prvič pogrešal; kar nas tem bolj veseli, kajti iz tega uvidevamo, da je priljubljen. Onim p. n. naročnikom, ki so list reklamirali, se za njih pozornost zahvaljujemo, in prosimo one gg. naročnike, ki so nam še z naročnino na dolgu, naj se nas blagovoljno enako drugim spominjajo. Vredništvo in opravništvo »Ljudskega Glasu“. »Slovencem lepše solnce sije“. Z temi besedami, katere so pri vsaki priložnosti našim prvakom in lažindrodnim kričačem na jeziku, pričnemo ta članek. Da, lepše solnce sije, toda ne milemu narodu slovenskemu, temuč le onim, kateri so se pod firmo n&rodnosti in domoljubja vedeli povzdigniti do one veljave, da si smejo na stroške ljudstva žepe polniti in n&rod za nos voditi. Res, boljši časi so Slovencem napočili in razmere znale bi jim boljše postati, ko bi ljud- stvo bilo zavedno in se odločno od onih mož, kateri so ga do zdaj le za svoje sebične namene uporabljali, poslovilo. Dokler se pa naše ljudstvo te deželne nadloge ne bo odkrižalo, bode lepše solnce,’ katero zdaj prvaškim žepom sije, za naš n&rod zmerom temno ostalo. Kaj nam pomaga, ako po ukončanih volitvah smemo upiti, da je narodna stranka zmagala, kaj nam koristi, če narodni (?) poslanci v zastope pridejo, ako pa narodu, t. j. ljudstvu nič koristiti nehčejo in ne morejo. Večkrat smo že poudarjali, da je ena najboljših lastnosti naših prvakov, kateri se v vse zastope vrivajo, ta, da za narodne žepe skrbč, a žalibog ti narodni žepi so le njih žepi in za bore ljudstvo, katero jih vedno polni, zmerom zaprti. Ti prvaki, katerim je le denar in čast — narod, mislijo le ta edini nalog imeti, da „živijo“ vpijejo, za „Narodni Dom“, kateremu se bode menda čez 500 let na Vošnjakov rojstni dan temeljni kamen vložil, veselice prirejajo in mej tem, ko jih naš kmetovalec, po katerem so do svoje veljave prišli, izz& kacega kota gledati sme, za narod plešejo in o prihodnji „Sloveniji“ sanjarijo, dokler jih preobilo popiti šampanjec pod mizo ne spravi, ne mislijo na to, da je njih dolžnost, za ljudski blagor, za narodni gmotni napredek skrbeti. Ti naši debeluhasti, trebuhasti voditelji se ne spominjajo svojih obljub, katere so svojim volilcem dali, ker njim zadosti, ako so oni siti, vsaj za pajčevine v želodcu ljudstva jim je malo mari. Skratka rečeno, dobrote ugodnejših časov uživajo le naši lakomi prvaki, a živ narod, to je: opeharjeno ljudstvo, se v svoji lahkovernosti še zmirom na tisto nebo ozira, na kterem mu bode od prvakov obljubljeuo lepše solnce zasijalo. Mi pa našim oblaževalcem kličemo: Ali so to one dobrote, katere ste našemu ljudstvu s tako lepimi besedami obljubovali? Ozirajte se vendar, ako ste poštenjaki, na siromaštvo naroda, pomagajte kmetu, obrtniku, delavcu, kateri so še zmerom v obupnem položaju! Vaša častna naloga naj bo, da celemu narodu in ne samo sebi pomagate, in oglejte si obžalovanja vredne stiske in bremena, pod katerimi naše ljudstvo zdihuje. Vaši živijoklici ne zadostujejo, kličite rajše po kruhu za one, kateri si ga ne morejo priboriti. Dajte ljudstvu dela, ker delo da zaslužek in zaslužek življenje, brez katerega pa ni moč, „živijo“ upiti. Prepričani smo, da boste vsled tega članka zopet zoper nas vpili: »Uničite ga, križajte ga!“ Vemo, da vam taka pisava ne bo po volji, ker Yas resnica v oči bode, toda naša dolžnost je, da — če tudi neradi — grajamo, kar je graje vrednega. Narod naš se je že toliko prebudil, zdramil, da spozna resnico od krivice in vam bode kmalu odklenkalo. Kar smo na tem prostoru pisali, je resnično in če ni, nam dokažite! Obrekujte in zaničujte nas, kolikor hočete, nam ne boste naših nazorov vzeli, ker ti so pravični in odkriti. Naša dolžnost je, vse napake odkrivati, ker mi smo pošteno narodni in nobeni lažinarodnjaki. To ni samo papirnatega „Glasu“ glas, kateremu vi po življenji strežete, to je vsega ljudstva glas! Ubogi kmet. ii. Ako dalje preiskavamo uzroke žalostnega položaja kmetiškega stanu, moramo priznati, da je prepisovanje posestev predrago. Ako oče svojemu sinu posestvo izroči, mora se v prvo pismo pri dragem notarju delati. To pismo stane več goldinarjev. Raznovrstni kolki in slednjič dragi prepis dosežejo skupaj lepo svoto, Zabavni del. Zlata svatba. Obrazek iz pogorskega zatišja. (Poslov. —ki—.) Žar poletnega solnca, katero začenja s polu-danske višine polagoma se pomikati k zapadu, pripeka danes ognjeno na zemljo, vkupno z duš-ljivim vetrom. Nebd obok je jasen in čist, le tu a tam se prikaže beli oblaček, ki polagoma plava po nebesnej gladini, dotlej se ne združi z družim, in nemara se dosti urno spoji več takih oblačkov v grozen mrak, s čijih krila se porodi v pri-hodnej noči nevihta. Toda v tem hipu vlada še v prirodi nevzmirjevana, mrtva tišina. Gozd mirno dremlje, le včasih kaj v njem slabo za-šumf, drevesni vrhovi stiskajo se drug k dru-zemu, kakor bi si hoteli kaj pošepetati — a to le, kakor bi se po snu oddahnil, in zopet vlada v njem globoki mir. Tudi ptički v listnatih sencah so vgreznjeni v poludanski spanec, umolknilo je pomladno petje iz tisočerih grl, ki je v jutranjih urah po lesu I zvoneče odmevalo. Le pisani metulji veselo poletuj.jo od cvetice do cvetice, katere mčdlo in žejno sklanjajo k zemlji duhteče glavice. Til a tam se greje na solnci kušar ali leskeči gad, in po stezah čilo postopajo raznovrstne zaželke. Visoko v modrini nebesnega prostora — v daljavi komaj dogledanega — kroži počasi mogočni jastreb; razpeta krila, kakor da bi se niti ne gibala, — povznaša se mirno in veličastno, a vendar gleda njegovo bistro ok6 po krvavem plenu. Njegov temni „gi&k-giak“ glasi se grozno doli k lesu, v čegar ohranbi se pernina plašno in dihtlvo stiska pod veje, da bi se lačnim do-gledom roparja skrila Na srečo njim uprlo se je njegovo oko na nekoliko nad mogočnim bukovjem poletajočih divjih golobov, — kakor strela se je spustil doli in v strmečej naglosti enega vjevši, mirno zopet odleta dalje, da bi brez ne-varščine svoj plen pozobal. Zato pa si bolje postreza brezskrbno na svojem ležišču danes dolgoušni zajec; spava povsem mirno in tiho, kakor bi nobenih roparjev in lovcev na svetu ne bilo. četveronožnik kakor bi vedel, da tam na konci lesa, v uaselišču njegovih glavnih sovražnikov — pri logarjevih, imajo danes druge stvari v mislih, nego da bi ubogemu zajcu vznemirjevali poludnevni počitek. Zalo je to stanišče, osamelo sicer in od mesta in vasij dosti oddaljeno, toda v ostalem vrlo prijazno. Prostrani dvor z stavbami k gospodarstvu spadajočimi, je napeljan tje proti gozdu, venkaj gleda samo čelo hiše logarjeve, postavljene v švicarskem slogu, okrašeno z mogočnimi jelenovimi rogovi. Okrog bajtice šume mogočni dobi in stoje z brezovimi vejami obkoljene mize in stoli, čez travnik se vij6 bele, s peskom pokrite stezice, v vrtu naravnost pod oknami se nahajajočim, je mogoče videti množtvo pisanih cvetlic, in tam zadej pa utico, pokrito s& smere-kovo škorjo, po katerej se razgriuja vejevje divje brajde in vedno zelenega bršljana. Če nam podaja logarjeva hiša vže od zunaj vabljiv in prijeten obraz, tem prijaznejše nas pozdravlja še njena znotranjost. V 16pi nam prihiti sev6da vrlo neprijazno nasproti lovski pes, pa ne marajmo za to, gotovo ga brzo ked6 pokliče in mi moremo prosto pogledati v prvo sobo. Zares zavetna je ta sobica! Stene so čisto pobeljene; nekoliko velikih slik, predstavljajočih dogodke iz lovskega življenja v pr/prostih izrezljanih okvirjih, pa oviti bršljan okrog njih in množtvo srnjakovih rogov naokro8i so vsa okrasa teh sten. Okusna, temno barvana polica, na katerej je videti množtvo odrte *n spet natlačene perjadi, primerno razstavljene, vkupno s temnozelenimi prenos8™ i pa prijetno dopol- nuje to celoto. Na sredi sobice okolu okrogle mize, pokrita s6 snegobelo preprogo „pomiznico“, na čije sredu košato stoji v modrej vazi kitica iz najsvežejših in najduhtejših cvetlic lesnih in vrtnih., seiU cela rodbina v prazniškej obleki svatovsko opravljena. Na prvem mestu sedi starček in starica — oba vže z srebrnimi lasmi ua glavi. Starček ima katero novi posestnik prav težko žmore. Namesto podpore, katera bi bila začetniku kaj potrebna, ima isti, preden še gospodarstvo prevzame, velike stroške, ki ga v dolgove tirajo. Od tacega začetka si ni dobrega konca nadejati. Toda s tem še ni vsem terjatvam zadostil. Od prevzetega posestva mora še pristojbine (percente) plačati. Kje bode denar dobil, sam ne ve. Na novem posestvu še nič pridelal ni, premakljivega blaga nima, da bi ga tudi pri kmetijstvu trebal, ali če ima kaj živine, ne more je prodati in tako vnovič v dolg zabrede. S tem si je temelj svojega propada že v začetku samostalnega gospo-darenja položil. Komaj se nekoliko iz teh prvotnih dolgov izkobaca, pridejo zopet druge potrebe in dolžni znesek zmerom isti ostane. S posestvom pa kmet skoraj zmerom tudi dolgove prevzame, ker je dandanes šmentano malo nezadolženih posestev. Od teh dolgov mora obresti plačevati. Tudi dote so prevelike. Kmet, kateri ima več otrok, moral bi za to skrbeti, da bi po nje-govej smrti naslednik vse posestvo prevzel in tudi obdržati mogel, kar pa ni mogoče, ako svojim otrokom prevelike dote da. Novi posestnik prevzame večkrat večjo sv6to dolga na dotah, kakor je vse posestvo vredno. Kako naj potem gospodari? Primoran je vedno od posestva od-prodajati, da mu slednjič nič več ne ostane. Dote naj se toraj zmanjšajo in toliko časa, dokler so drugi otroci še pri domačiji, naj posestnik ne bo držan, obresti od dot plačevati. Razkosavanje posestev je kmetu v veliko škodo. Dokler je še celo posestvo imel, je že težko shajal, kolikor težje mu je še le potem vsakdanje življenje, kmet ne bi smel od prvotnega grunta kaj odprodajati in potem bi si njegovo imetje zmerom enako ostalo. Ako pa ima jlačila, ki nobenega odloka ne trpč, naj bi mu država ali občina brez velicih stroškov in obresti nekoliko denarja posodila proti temu, da dolg v letnih obrokih nazaj plačuje. Mnogo denarja tudi kmeta delavske moči stanejo. Kdor nima domačih delavcev, mora predrago tuje moči plačevati. Tu naj bi se gotov tarif vpeljal, katerega ne bi smel prekoračiti nobeden. Tudi posojila so predraga in prouzroču-jejo prevelike stroške. Ako je kmet prisiljen nekoliko denarja si izposoditi, mora pri manjših posojilih skoraj polovico posojene svote na razno- na prsih v knofkovej luknji starošegnega jopiča -\taknen vršič rožmarina, a starica im& ovit -.i-rtov venec okolo desne roke. Na vraskavih obrazih ob<5h videti je nasmehljaj blaženosti, — odlesk notranje sreče in neskaljenega miru. Poleg starčka na njega levi strani sedi mož v polni moči, mogočnih pleč in visoke postave, čemur tudi bogate, polne — če tudi tu a tam vže slabo razcvetajoče brke in logarska obleka dodaja uzor krasnega moža, — njemu nasproti poleg starice v belej kapici se neprestano nasmevajoči nežno zabava njegova soproga, dasi tudi ne mlada, vendar vedno zala, čvrsta in zdrava. Tam zopet pri b6ku — sklopčevajočim krog — sedi na enej strani blezo osemnajstletna, zalonežna belolaska — roža v svojettv prvem razcvetu, na drugej pa mlad junak, upad\ega sjcer) toda prijetnega lica. Imamo pred sabo logarja, njega soprugo in te sopruge stare roditelje, kateri praznujejo danes za nje gotovo motno pomenljiv — dan zlate svatovščine — pak ljubeznjivo logarjevo hčer, edino radost svojih starišev in logarjevega pomočnika, na čegar vestnej, vseznajo&ej in za_ nesljivej službi je logar nemalo ponosen, imeno-vaje ga rad — svojo desno roko. Razumevamo toraj to prazniško svetišje, v katerem tu cčlo rodbino nahajamo. Baš so skon-čali ODed, v primeri z drugekrati gotovo dosti daljši in slavnejši, k kateremu je gospd logarica tudi s6 vsem srebrnim in pozlačenim posodjem postregla. Logar odpira steklenico ognjenega vrstne stroške izdati. Kmet po navadi le zoper vknjiženje dolga na posestva posojilo dobi, kar veliko denarja stane. Če si kmetovalec pri kaki hranilnici n. pr. 100 gld. izposoditi hoče, ima te-le stroške: za prošnjo 2 gld., za gruntni izpisek in kolke 3 gld., za katastralni izpisek in kolke 3 gld., za dolžni list 2 gld., kolek 32 kr., za prošnjo za vknjiženje in kolke G gld., obresti od posojila za pol leta naprej 3 gld. in raznovrstna pota, amujeni čas in drugi stroški 20 gld., skupaj 49 gld. 32 kr., toraj le 68 kr. manj, kakor polovica posojila. Z ostalimi 50 gld. naj si pa kmet pomaga, kakor hoče. Ali niso to oderuške obresti ? Posek&vanje gozdov je kmetu v veliko škodo. Kjer so nekdaj najlepše smreke in hrasti stali, je zdaj mnogokrati puščava in goličava. Gozd nosi kmetu najlepših obrestij brez velicega truda, če ga pa poseka, mora davke od puste zemlje plačevati in mnogo let čakati, da zopet nekoliko poraste. Popolno posekavanje gozdov, ki prouzročuje tudi' često elementarne nezgode, naj bi se kmetu prepovedalo. (Dalje prihodnjič.) Uzroki splošne revščine. Zvvei Lager zorkliiften heute dieWolt Und eiu Hiiben UDd Drlibon nur gilt. Te besede Freiligrathove se bodo kmalu v našem družbinskem življenji uresničnile, ker bo svet kmalu samo v dva tabora razdeljen, namreč v tabor takozvanega »narodnega bogastva" in v tabor pauperizma ali občnega siromaštva. Ko se na oni strani bogastvo vedno širi, zgubiva se mej tem videzno srednji stan v isti meri, kakor se splošno siromaštvo množi. Na Angleškem, v tej klasični deželi privatnega kapitalizma, izumrl je uže srednji stan, tam nista niti majhna obrtnija niti kmetovalstvo zastopana. Nikjer drugje se ne nahaja toliko bogastva v posameznih rokah, kakor baš na Angleškem, nikjer drugje pa tudi število siromakov nij tako veliko, kakor tam — „v sredi v zlati skledi". — Veliko bogastvo na eni strani prouzročuje veliko siromaštva na drugi, ker tega, česar eni preveč posedajo, drugim mora pomanjkovati. A ne samo šampanjca, ki mu ga je grajski oskrbnik navlašč iz mesta prinesel, da bi si „zlatosvatovščani“ na slavni način napili na zdravje — na dolga — dolga še leta. Zatič je s pokom izskočil, vino šumf, se perli in peni v steklenicah, katere vsi povznašajo k napitku, čegar sicer ne spremljajo navdušeni govori, pač pa tem gorkejše čutje. Steklenica je izpraznjena, vsa družba živa in vesela, le oči blaženo se nasmehljajočega starčka se včasih sklopijo — začenja jih objemati poludanska dremota. „Dedeček, vam se dremlje, vidite ?“ vpraša nežno starčka preljubeznjiva vnukinja, pohiteča k njemu in poljubivša ga na čelo. „Pojdite, povedem vas v drugo stanieo v vaš naslonjač, da si nekoliko počijete in potem zopet med nas pridete! Prebiti morate med nami neprestano danes do noči — drugače vam ne damo miru!" Vsi so se s tem predlogom sesoglasili, in de-deček se nij dal dolgo siliti k navadnemu polu-dnevnemu spancu. Dejal je rad: flLe pet minut naj si podremljem in brzo mi je bolje 1“ In teh pet minut — navadno jih je bilo še nekoliko pet - so mu vsi radi privoščili; vsaj ni imel vrhu tega sedaj ničesar delati, popreje pak, predno si je pridobil doslužnino, se je gotovo natrudil več nego dosti. Posadili so ga povoljno v naslonjač, dčli mu pod glavo še vajšnico, ter odšli nazaj v prvo sobico, kjer so se mirno dalje zabavali. na Angleškem, tudi v drugih deželah se splošno zatira, siromaštvo vedno množi, ker se srednji stan. Pri nas v Avstriji je srednji stan še zastopan, a tudi tu se konci bliža, ker se vsled konkurence, katero mu kapitalizem dela, ne more več vzdrževati. Kar se pa kmetijskega stanu tiče, je pa tak znano, da je njegov obstanek za bližnjo pri-hodnjost veliko vprašanje, ker hipotekarni dolgovi tako rasto, da se je bati, da zdaj in zdaj kmeta popolnem ne zadušč. Da nekoliko ogromnost teh dolgov označimo, priobčimo tukaj, da se je na hipotekarnem dolgu v teku devetih let, in sicer od leta 1871 do konci leta 1879 velikanska vsota 2 978 06G207 gold. pri zemljiških uradih v Avstriji vknjižila. Nasledki zatiranja srednjega stanu pa niso samo ti, da je na tisoče samostalnih eksistenc uničenih, tudi število delavcev, kateri vsled rednega zboljšanja in vpeljavanja novih strojev po tovarnah nepotrebni postajajo, se množi: Toži se tudi, da se število vagabundov množi, ne da bi se uzroki preiskavah. Ljudje, kateri niti pojma o današnjih družbinskih razmerah nimajo, mislijo, da je vsak brezdelaven človek lenuh, kateri se hoče na stroške drugih preživiti. Mislijo, da vsak, kdor le delati hoče, tudi delo dobi in da je treba z vpeljavo prisilnih deiarnic tem lenuhom v 6kom priti. Da bi taki nevedneži le nekoliko žalostne razmere, v katerih ti reveži živeti morajo, spoznavali, da bi le enkrat poskusili, od delarnice do delarnice kruha beračiti in praznih rok zopet dalje iti, ko mej tem doma žena in otroci stradajo, vsaki trenotek hrane od svojega reditelja pričakujoči in zmerom iznenadjeni v največji stiski živč, potem bi pač drugače sodili. Seveda obstojč takozvane „siromašnice“, v katerih se ti reveži smejo ogrevati in nekoliko požirkov slabe juhe dobč, a s tem še niso svoje bede odstranili, ker to jih le smrti reši, a ne ubožtva. Ni ubožnice, ni prisilne delarnice ne bodo odstranile siromaštva in če bo natlak kapitalizma na uboštvo isti ostal, kakor je dandanes, bo revež vedno revež ostal, če ga tudi vunanje v — žamet poviješ! Ok6 dedovo blodi mčdlo okrog po stenah in obtiči konči na dveh — vže starih — oljno-barnatih slikah. Ena iz njih predstavlja jakega, mladega možd, oblečenega v jopič, sedaj vže nenavadnega kroja, z belim, tje do vrata zapetim oprsnikoin, na čijem je bil okolu vrata tesno ovit beli robec z malim vozlom. Na drugem obrazu je bila videti deklina vrlo zala, z kodrami od čela navzdol bujno plavajočimi, povezanimi na koncu z dragim trakom; bela obleka se kaj krasno prilega nežnemu telesu, iz močno nabranih rokavcov kuka dvoje mehkih rok, izzii nedra kitica cvetličic— šmarnic. Ok6 starčkovo blodi raz jedne podobe na drugo, okrog usten mu igra blažen nasmehljaj. Tako je izgledal pred petdesetimi leti kot ženin, takošna je bila takrat njegova nevesta! Petdeset let je vže od tega in oba sta še živa — oba zdrava, naj vže tudi do groba ne bo več tako daleč. Trepalnice starčkove se sicer zapirajo, toda navaden spanec jih ne objame. Po vraska-vem čelu se podi polagoma novi roj mislij in spominov, vzbujenih pri pogledu na ti dvč stari sliki. Duh njegov plava daleč nazaj v minulost. Pohaja se v zlatem obzorji detinstva in jasen odsev nedolžnosti in otročje blaženosti se mu razodeva na obličju. Pa se mu pripodi spomin na mladeniška leta, toda ti spomini nijso enaki prejšnjim vsi blaženi, na starčkovo čelo se spušča vže oblak. Zgodaj je zgubil stariše, Domače zadeve. — (Prebivalci na Florijanskih ulicah) se pritožujejo, da vozniki uže o rani uri sž svojimi vozovi velik ropot pouzročujejo. Zdaj, ko je nova cesta na kolodvor napravljena, bi ti vozniki lahko po kraj-Sem potu, za Gradom, svoj los k železnici vozarili, no da bi koga iz spanja budili. Vsak dan se že ob 3. uri zjutraj ropotanjo z težkimi vozovi po slabem tlaku v Florijanskih ulicah prične. Ta ropot niti za zdravega človeka ni. Koliko manj za bolnika. Ako bi za Gradom vozarili, bi se tudi tlak manj oškodoval. Treba bi bilo, da bi se zdaj, ko se vsled novo narejeno cesto na kolodvor to lahko zgodi, naš mestni zastop na pritožbo ozrl in vozaronje po noči čez Flo-rijanske ulico propovodal. — (Nova železnica.) Kakor iz sigurnega vira poizvemo, so bode v prvi polovici meseca oktobra 1.1. načrt nove železnice, katera so bodo od južno Dalmacijo v Bosno in Ercegovino zidala, deželni vladi v Sarajevu predložil. Ta želoznica stala bode 10 0G5 000 gold. Želeti je, da bi se prav kmalo se zidanjem železnico pričelo, ker je no samo za vojaške transporte zelo ugodna, temuč tudi v narodno -gospodarstvenih zadevah potrebna. Z to železnico prišla bodo Bosna in Erco-govina v direktno zvezo z Dalmacijo. Tudi kupčija se bodo povzdignila. Kdaj neki se bode našim Dolenjcem davno obljubljena železnica napravila? — (Forruccio Bonvenuto Busoni,) jako nadarjeni pianist in komponist, biva že nekaj dni v našem mestu. Mladoletni umetnik, kateri jo komaj svojo 17. leto dovršil, šteje so k najimenitnejšim možem na muzikaličnem polji. Se svojimi stariši prepotoval jo užo obilo avstrijskih mest z najboljšim vspehom. Že kakor sedemletni dečok so jo dunajskemu občinstvu predstavljal in vzbudil jo največje občudovanje. Od tistega časa je pa žo toliko napredoval,da zdaj kakor redka prikazen na umetniškem nebu svetli, da celo pozornost prvih umetnikov, kakor Liszta, Rubinsteina itd., na so obrača. Do svojega 12. leta je nad 140 iger komponiral in še vodno tako napreduje, da so jo nadejati, da bode enkrat vso dosedanjo glasbone velikane prekosil. Že zdaj jo njegovo ime skoraj po vseh nemških in laških časnikih slovelo in čudno so nam zdi, da naši dnevniki še nič o njem omenili niso. Jako bi bilo želeti, ako bi Busoni tudi ljubljanske prebivalce z koncertom počastil. Po dovršenih skušnjah in z doseženo diplomo kakor glasbeni mojster in umetnik sprijel jo od svojih someščanov lepo zlato svetinjo, h kateri so postal samcat na svetu, brez prijateljev, odkazan na svoje slabe močf. Spominja se turobnih dne-vov glada in bede, ko se je toliko nočnih ur sč študijami mučil v svoji podstrešnej sobici pri mežečej luči oljnate svetilnice. Toda tudi pozneje ga ni popustila nesreča. Nezgoda se je obešala na vsak korak trudoljubivega mladiča, nesreča za nesrečo ga zadevala, da je zgubil konči ves svoj pogum, vse zaupanje v samega sebe, ter se nahajal vže skoro na kraju svoje obupnosti, — kar se mu naenkrat na obzorji njegovega življenja pokaže zvezda, čije dičen žar je obiavil mu svet v novej doslej neslutečej krasoti, ki je prebudila v njem nove nade in dvignila v njem nove moči k boju z neprijazno osodo. Ljubezen k angeljsko krasnej in dobri deklini postala je njegova rešitev. Dozdevalo se mu je, da je sovražni demon, ki je doslej sledil njegovim korakom, odstopil pred to priljudno nebeško prikaznijo------ Starec se je zdramil za trenutek iz svojih sanj. Pogled se mu obrne tje ven skozi odprto okno na vrt. Toda glej! tam pri utici stojite dve znani postavi — mladolična starčkova vnukinja v živem pogovoru z logarjevim pomočnikom. Oglejmo se na nju! Porabila sta odgodno priliko, da sta se vkradla v6n v cveteče zatišje! Inu se ve, tako bi si v sobici ne smela otiskati roke, in sedaj — evo — sklanjata se njiju glavi druga k drugi, usta pa se srečavajo v vioč dolgi poljub. tudi najubožnojši ljudje vesolega srca z malenkostmi pripomogli. Na eni strani to svetinjo vtisnen je mestni grb, na drugi pa stojo besedo: „Mesto Empoli svojemu F. B. Busoniju". Busoni rodil so jo v mestu Empoli blizo Florence na Laškem, kakor sin jako nadarjenega profesorja Ferdinanda in njegovo, v godbi dobro izurjeno soproge Ano. P. — (Volitve v velikem posestvu) je deželni zbor potrdil. — (Predkupovanje [Vorkauf]) je v Ljubljani tako navadno postalo, da je glede vsili reči, katere se na trgu nahajajo, skoraj nemogočo, jih iz prve roke dobiti. O rani uri užo prodkupujejo naše branjovke vso na trg iz dežolo prišle reči in z tem na eni veliko dragoto pouzročujejo, na drugi strani pa uboge kmetice ob zaslužek spravljajo. Skoraj vsaka roč, katera je pred dvema urami v mesto prinošena bila, mora se pri branjevkah za polovico dražjo plačevati, kar broz pred-kupovanja 110 bi treba bilo. Skrajni čas bi pač bil, da bi so branjevkam ta zaslužek nekoliko okrajšal. Ljubljanska gospodinja. Drobtinice. — (Pomoček zoper diplithoritis.) Nekaj let otroke močno mori davica „diphtheritis“. V sili je človok iznajdljiv. Tudi zoper davico se je iznašlo in poskušalo mnogo zdravil. Nokatori silno hvalijo žveplo. Tudi podpisani jo mnogim bolnikom priporočil žveplo zoper davico, in ozdravili so skoraj brez izjeme vsi, ki so jo rabili. Raba: žveplo se zmelje v prah, s tem se po trikrat, v posebno hudih primorljajih po štirikrat na dan potrese gnjiloba v grlu; prav uspešno je tudi z uriskom (očetom) sprati grlo, prodno so požveplja. To navadno v dveh dneh zatro bolezen. Poskušnja je lahka in neškodljiva. „Soča“. — (Kolera v Egiptu) zmorom manj razsaja. Kakor so jo zračunilo, jo od začetka kolero do 20. m. m. 28 013 oseb na koleri umrlo. X * osla n o-* Častiti gospod urednik! Blagovolite sledeče vrste v Vašem cenjenem listu priobčiti: V Ljubljani izhajajoči takozvani .strokovnjaški* listič ali kakor ga mi imenujemo »Ljubljanska tretja pratika*, prinaša, kakor poizvemo — mi sami te pratike abotnosti nikdar ne čitamo — v svojej 6. štev. od 1. vinotoka t. 1. nek članek, s katerim hoče — pa ne zna — onim ljubljanskim obrtnikom zabavljati, kateri zavedno Sostopajo in se nehčejo z obrtniškim kimovcem družiti, fa to, kar ta listič prinaša in sploh na mnenje njegovega Dedec se nasmeva. Ne srdi se na to poljub-ljenje teh dvojih srečnih, mladih ljudi. Vsaj ve starček, da je bil logarjev pomočnik postavljen za logarja od grajšaka v bližnjem sosedstvu in da ima logar že dotični poziv za njega v žepu, katerega mu pa podi še le v večer v vsestransko radosten zaključek današnjega slavnega dneva. Ve pa tudi, da da logar novemu sologarju radostno roko svoje hčere. Ne zavida tem mladim ljudem. Spominja se, kako je tudi sam poskusil nekdaj neizrekljivo slast tacega prvega vročega poljuba ljubezni, ko se je ločil za daljši čas z svojo ljubljeno deklico, odhajaje na deželo, kjer mu je se najprej obetala podlaga k vstanovitvi lastnega domačega ognjišča. In ko je to konečno dosegel, kako je hitel k svoji edino izvoljeni, da bi popeljal na dom svojo dragomilo soprogo! Vidi jo v duhu tako krasno v tej svatovskej obleki, vidi ljubezen, čisto ljubezen v njenih modrih in po čutilu dovršene sreče žarečih očeh, vidi te bujne kodre, plavajoče okrog rožnatega lica, vidi te njedra in šopek šmarnic jih ozaljšajočih . . . Vnovit se je prebudil starček iz sni. Blazen nasmehljaj mu igra okrog usten in oko se vstavi zopet na sliki tako zali, toliko mikavnej. D£i, taka je bila takrat v trenutku njiju obodvojih neskončne sreče! V tem je začul starček iz postranske sobice tiho trčenje steklenic. Napivajo si tam v novič z starico njega soprogo in rahlo trkajo s steklenicami, da bi ne vzbudili dedeka. Toda ta bedi urednika, kateri nij niti svojemu prvotnemu poklicu, še manj pa urednikovej nalogi kos, se sicer principijalno ne oziramo, a ker v omenjenem zabavljivem članku o naših lokalnih obrtniških razmerah pisari, hočemo vendar ne koliko spregovoriti in stavimo v prvo vprašanje: Kdo j razporu mej obrtniki uzrok? Odgovor najde lahko vsal kdor je gibanje obrtnikov ljubljanskih od prvega opazova bo priznal, da ravno tisti, kateri zdaj, kakor nekds Jeremias na razvalinah Jeruzalemskih čez obrtniški raz por plaka. Nemški pregovor: «Wie der Schelm ist, so denkt £ aucli von anderen* označuje prav dobro obnašanj K unčo v o. Ta možicelj, kateri si zdaj —ko je prekasiu edinost mej obrtniki nazaj želi, naj se spominja na razne vrstne shode pri Perlesu itd., naj pomisli kako nesramn se je pod krinko gorečo simpatije do obrtniškega stan vedel. V tistem času bili smo vsi obrtniki edini, vsi er misli. Prizadevali smo si mnogo za obrtniški napredel mnogo denarnih žrtev smo prinašali in posrečilo se nai je osnovati »Obrtniško društvo*. To društvo osnovali sir na podlagi poštenih pravil in že se je razcvetalo in na' zavetišče poslati obljubovalo, kar privrč čez noč hudič podobi človeča, kateremu je le njegov in ne vseh obr nikov blagor na srcu priraščen bil, tor je z pomočjo svoj enakomislečih pristašev ljulike med dobro seme zasej; On je takrat zahteval, da naj bodo obrtniki brezvolj nastroj njegovih sebičnih nazorov, zahteval je, naj : vsi obrtniki njemu in njegovim nazorom podvržejo. O loma se inu je to posrečilo, a večina se mu je odrek in to je vzrok, da se je obrtniška stranka razcepila. Namesto potrebnega in koristnega obrtniškega društv stopilo je vmirajoče društvo, iz katerega nikdar obrtniko kak dobiček vzrastel ne bo. Dalje vprašamo, je li Kunc zmožen obrtniko zast pati V Odgovoriti moramo odločno: Da nikakor ne. Njen primanjkujejo vse one lastnosti, katere mora obrtniš zastopnik imeti, namreč izkušnje, doslednost, 11 < sebičnost in značajnost. Izkušenj g. Kunc nobenih nima, ker se je zinero le od domačega kruha redil in v svet še nikdar pogledal 1 On bi moral poskusiti na tuji zemlji kruha si služit, pote še le bi se mu njegove obrtniške oči nekoliko odprl potem še le bi spoznaval, koliko ima našim obrtnikoi kateri so ga toliko časa za nič in zopet nič redili, zahvali Tudi doslednosti našemu možiclju primanjkuje, č mur dokaz je njegovo celo življenje. Zdaj se je videzi za delavce potezaval in jih za nos vodil, potem zopet obrtnike zastopati hotel in razpor med njimi učinil, zd se tej, zdaj oni stranki vriva in neskončne zmešnja' prouzročuje. O nesebičnosti in značajnosti možicljevi 1 nečemo govoriti, ker to bi bilo pač presmešno! Konečno hočemo še nekoliko možicljevi listič 1 «Ljubljansko tretjo pratiko* omeniti. Kaj nam ta prinaši Nekoliko iz druzih listov prepisanih ali pa tako zastaran rečij, da se obrtnikom pač ne splačuje, tega gradiva pr čitavati. Sploh pa je neverjetno, da bi Kunc listič v pr> obrtnikov vredoval, ker je njih naj večji sovražnik. I niti pravilno pisati ne zna, smo itak že omenili. Titi človeče hoče biti vrednik lista, katerega namen naj 1 obrtniški blagor? Smešno! Toraj gospod urednik (?) Kunn večnosti s guga grozno pred njim. . . . V tem se odpirajo polaž>oma duri, in v njil se pokaže bela kapica z z0^cii P0(^ kapico pt beli, redki lasje, skrbno pod zobce okrajce spravljeni in pod belimi lasmi piijctno modro oko \ obličji — vraska^m sicei • toda angeljsko pii* jaznim. Čelo starčekovo se hipoma zjasnuje, naročje se vnovič odpira — in dvoje velikih usten se je stisnilo v gorak poljub, ki ni enak strastnemu poljubu ljubljencev, ali vročemu poljubu zakonskih, marveč le tihemu, svetemu poljubu dveh, le v jedno dobro združečih se duš, kateri si preneseta svojo zvesto ljubezen tudi tjekaj za temno senco mrzlega groba. . . V založništvu Ig. pl. Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a v Ljubljani je ravnokar izšla na svitlo Slovenska Pratika £rf)ufnnaTft. olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljšo za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri »samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. saoiB&č!Cib!.SS5 i 3aif|S taci±'i S 5®) S. Bratov Koslerjev pivo v steklenicah priporoča v zalojH po 25 Jo 5»,*® ©ffs lil® Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po d.r. IMI&ličvL je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zopet trganje po dr. Maliču" ■ zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Zahvala. Gospodu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protlnskl ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protlnatel ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejdo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani 'Fisuia. 7-a.g, posestnik v Šmarji p. Gelji. Planinski zeliščni sirup kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. .Pomnitijevo (DorscU) Upi /Vv $ FETEB THOlHiM kamnosek na Dunajskej cesti v Ljubljani se priporoča za izdelovanje X5.agTOTon.13a lcaianov, Icrižev itd., počenši od 5 gold. in više, za vsake cene, in tudi gledč družili kamnoseških del. — Ker se Vseh svetih dan bliža, priporoča tudi za ta dan dotične svoje cen6 in lepe izdelke. meni svojo Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se častitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za ni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam prečastitim gg. trgovcem ijo izvrstno urejeno apreturo za sukno slavnemu občinstvu pa svojo po polnem na novo osnovano kemično spiralnico, v katerej se nerazparane možke in ženske obleke, obleke za plese in vizite, šali, tapecirarsko blago, pregrinjala z vsemi okraski, ne da se tisti zmanjšajo ali pa zgube prvotno barvo in obliko, lepo očedijo. Isto tako se lepo očedijo obleke od baržuna in raznega blaga, plašči, janke, katere so obšite s čipkami ali kožuhovino, uniforme z baržunastim okrašenjem ali vezenjem, ako so se pomečkale, oprašile ali po dežju oškodovale, tudi ako so se onesnažile s firnežem ali črnilom. Zastori se sprejmo pri meni za pranje in se potem nategnejo, kakor so bili prvotno, jako lepo, ne da se raztrgajo. — V mojej lieuej banariji sprejema se različno blago iz svile, bombaža ali pa pomešano, čipke vsake vrste, rute s krepona, pregrinjala, tapecirarsko blago, blago s pliša, damasta in ripsa. Tudi se pobarvajo različne obleke za gospode in gospč, ženski paletoti in deževni plašči, ne da se isti razparajo ali pa da postanejo manjši, v vsakej barvi, katera se želi. Za mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Josip 3=3eIc32L„ Poljanski nasip, Ozke ulice štev. 4 v Ljubljani. ^SSESBSBSHSHSHSHSHSBSHSHSHSBSHffHSESBSHaSSHffESHSBSrHfrHSHSBSBffHSHSBS^. «3. g. obrtnikom ljubljanskim priporoča se za računska in pisarska opravila, knjigovodstvo itd. v tem dobro izurjeni mož. Natančneje poizvž se pri opravništvu «Lj. Gl.» [jj laasasasasasasasasasasasaszsasESBsasESHsasiisHsasHsasasasHsasasa^ Usojam se naznaniti, da sem gostilno „pri Metliškem vinu" n a Bregu štQ v najem vzel. Najboljša vina po 36 in 40 kr., okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotovljam mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne. Tudi mrzla jedila, kakor klobase, prešut itd., in opoldanska hrana se tu dobivajo. Z odličnim spoštovanjem ^Lndrej J^etelin. O. to. privilegij za zboljšanje šivalnih strojev. Ivan Jax Ljubljana, Marije Terezije cesta, hotel „Evropa“. Zaloga raznovrstnih šivalnih strojev za rodovino in rokodelce, za rabo vsakršnemu potrebnemu šivanji Izdelo valnioa Strojevih stopal in posameznih delov. — Zaloea šivank ovirna in olja. - Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej doplači na mesečne obroke v znesku 5 gld. njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let m zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam. Izdajatelj in odgovorni vrednik Pordinand Suhadolnik. Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborcr.