■ >- Krat,_prilog. Po&tmna plačana v gotovini. ^ L/uOl/an., 29 maja 1930. siet. 40. Letmk LXX. /Sol. leto 1929/30] irednUtvo in uprava: LluDl/anu, frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. NejranktranOt pisem ne sprejemamo, izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za moiemstvo HO Din. Člani pov. UJU nlačalo list s članarino. Oglasi vo ceniku In dogovoru, davek posebe. Cnit. ček. rač. I l.lf)7 Telefon 3112. Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjenišivo Ljubljana. Naša stanovska gospodarska vprašanja. Na zadnji seji širjega sosveta v Mari» boru je bil sprejet predlog tov. Šestana, da naj naša prihodnja pokrajinska skupščina posveti posebno pažnjo našim stanovskim gospodarskim in socialnim ustanovam. Go» spodarska in socialna vprašanja našega sta» nu so v ozki zvezi ne samo za razvoj in dvig našega stanu v najbližji bodočnosti, ampak za dolgo dobo tudi pozneje bodisi V mate» rialnem kakor tudi v moralnem oziru. Na drugi strani pa postajajo ravno v sedanji dobi od dneva do dneva bolj pereča in aktualna. Razmere same nas silijo vedno bolj, da se s temi vprašanji ne samo bavi» mo, ampak da pristopimo že vendar enkrat tudi k njiho.vi rešitvi. Njih rešitev pa ne sme zaviseti samo od posameznikov, ampak od nas vseh. Zato je dolžnost vsakega po» sameznika — posebno pa še društvenih od» borov, da o njih že sedaj razmišljajo in tudi razpravljajo. Le s sodelovanjem nas vseh bode mogoče doseči zadovoljivo njihovo re» šitev. Zato v naslednjih vrstah navajam ne» katere misli z željo, da o njih razmišljamo in pridemo na skupščino že z jasnimi pojmi in smernicami za njihovo rešitev. O važnosti gospodarskih in socialnih ustanov našega stanu menda ni potreba še posebej izgubljati besed. Zakaj kakor omo» goči vsakemu posamezniku šele trdna go» spodarska podlaga, !ne samo ugled, neodvis» nost, ampak tudi veselje do dela in do uspeš» nega udejstvovanja v javnem življenju, prav isto velja tudi za cele stanove. |Če pa posa» meznik nima trdnega gospodarskega temelja, je zastonj ves njegov idealizem, ves ogro» men trud, vse njegove zmožnosti. Ne prerije se naprej kljub vsej vztrajnosti. Pod težo gospodarskih in socialnih prilik izgubi sled» njič veselje do dela in .življenja. Tako hira in hira dokler ga končno take razmere ne samo upognejo, ampak tudi stro. Pomnimo: Ves idealizem je ne samo brezploden, am« pak celo mrtev, ako nima trdnega gospodar» skega temelja ki ga ohranja ter mu daje mož« nost in pobudo za nadaljno udejstvovanje. Slovensko učiteljstvo si je sicer ustva» rilo že dokaj stanovskih gospodarskih in socialnih ustanov, n. pr. Samopomoč, Hra» nilnico in posojilnico učiteljskega konvikta, Učiteljsko tiskarno, Učiteljsko gospodarsko zadrugo v Celju, Učiteljski dom v Ljubljani, Učiteljski dom v Mariboru, Zdraviliški dom v Slatini in Učiteljsko gospodarsko pošlo» valnico v Mariboru. Nekatere izmed teh in» stitucij so že obhajale lepe jubileje po šte» vilu let, a precej skromne z 'ozirom na svoj razmah in razvoj. Ako gledamo danes na vse te ustanove, ne moremo biti zadovoljni sami s seboj in s svojim delom na gospodar» skem in socialnem polju kljub uspehom, ki smo jih dosegli. Ti uspehi namreč so malen» kostni napram visokemu številu učiteljstva, kateremu so namenjeni. i> I K h Naš greh. Drama v treh dejanjih s pred in poigro, spisal Ferjan Milan, učitelj v Murski Soboti. Ko bi bil poklicni kritik, bržčas bi ocenil to dramo ne po vrlinah, ampak po kaki hibi. Ako bi pa napak ne našel, pa bi jih sam na» redil. Ker pa nisem kritik po poklicu, mi je tudi onemogočeno oceniti dramo tako, pač pa hočem registrirati, v koliko reproducirá mladi pisatelj v drami utrip pristne naro» dove duše, njegovo podzavestno trpljenje v boju za obstanek in kako daleč mi je šla vsebina do srca. Drame nisem poznal, nisem je čital; po rokopisu so jo uprizorili pred kratkim dile» tantje prevaljskega »Sokola« na odru, ki je več ko majhen, priprost in brez vsakih de» koracijskih pripomočkov. Snov za dramo je zajel pisatelj iz na» šega kmetskega življenja. Na enem primeru kaže življenje slovenske kmetije, slovenske» ga gruntarja, ki mu je dobičkaželjnost za» davila živo krščanstvo, pognala otroka v nemške premogovnike in končno uničila ma» ter in sina in očeta. Kmetu Trtniku je prešla ljubezen do lastnega grunta v pravcato zločinsko strast. Čimveč mu rodi gruda, tembolj se sam od» daljuje od ljubezni do sina in soesdov. Sinu edincu ne dovoli ženitve s pridnim, revnim dekletom, kar fanta odtuji očetu in materi, ter ga požene v Nemčijo. Tam mu gre slabo. Ker misli, da se ne sme vrniti, piše samo enkrat, da izve, če mu je domačija odpustila prenagljen korak. Doma molčijo, oče je trd, ne odpusti sinu, domačija ga je zavrgla, ker ji je v nagli jezi odpovedal zvestobo. Pa da se dotaknem vsaj nekaterih: Uči« teljska tiskarna se je kljub težkim prilikam, ki jih je morala prestati, razvila v močan in trden zavod zlasti v zadnji dobi. ¡In vendar ne šteje niti desetino vsega organiziranega učiteljstva med svoje člane. Učiteljski dom v Ljubljani bo menda v kratkem obhajal šti« ridesetletnico obstanka, a ima toliko premo« ženja, kakor oni v Mariboru po osmih letih. Za Hranilnico in posojilnico učiteljskega konvikta zlasti mlajše učitelj stvo večinoma niti ne ve. Celjsko učiteljsko gospodarsko zadrugo je pa že celo starejše učiteljstvo pozabilo. In vendar jih je nekaj med nami, ki nalagajo odvišne groše drugod; še nepri« merno več pa seveda onih, ki iščejo posojila tudi — drugod. Prav tako malo zanimanja je za Zdraviliški dom v Slatini. Učiteljska gospodarska poslovalnica živi šele prvo leto, a kaže, da je ne samo življenja zmožna, am» pak naravnost potrebna. Še najbolj ,razve» seljiva socialna ustanova je Samopomoč, ka» tere dobrote pa smo deležni — šele po smrti. Kaj je vzrok, ,da ne pridemo na gospo» darskem polju do povoljnejših uspehov? Glavni vzrok je v nas samih, ker se pre» malo zanimamo za taka vprašanja. Vsled te» ga se ne zavedamo njih pomena ter jih ne znamo ceniti. Mi se pehamo z vsemi silami za lastno nadaljno samoizobrazbo, smo do» bri in zaželjeni delavci pri kulturnem delu pod firmo drugih, in tudi na gospodarskem in socialnem polju nas ni potreba biti sram ter dosezamo lepe uspehe — za druge se» veda. Pri vsem tem pa pozabljamo često na sebe, še češče pa na svoj stan. Večino svojih najboljših sil žrtvujemo drugim. In tako je naravno, da jih često zmanjka za lastni osebni in skupni stanovski dobrobit. To je tragika našega poklica, katere smo pa delo» ma tudi sami krivi, in sicer še celo v pre» cejšnji meri. Že pred leti sem nekoč zapisal stavek: Ako bi učiteljstvo samo par let žrt« vovalo le polovico tistega truda in dela ter doprinašalo le polovico tis stih gmotnih žrtev lastnemu sta« n u, kolikor jih žrtvuje in doprinaša drugim, pa bi si ustvarilo tako trdne stanovske go« spodarske in socialne ustanove, kakor jih ni« Zastopniki UJU pri novem min. prosvete g. Vukičeviču in njegovo stališče k projektu šol. zakona. »Učit. Tov.« št. 31., z dne 13. VIII. str. 1. Nujne izpremembe vladnega projekta šol. zakona. »Učit. Tov.« št. 32., z dne 20. VIII., str. 1. a) Slov. učiteljstvo pri min. prosvete — šolski zakon. »Učit. Tov.« št. 33., z dne 4. IX., str. 1. Domačija rada odpušča, kmetska l še prav posebno vsakH, samo ne tista, ki ji gospodari Trtnik. Tukaj pa tiči velik greh, ki ga je pisatelj v drami pokazal, kar se mu je povsem posrečilo. Nimamo pravice, da bi trkali na lastna prsa in se zahvaljevail: »Hva» Ia Bogu, da nismo taki, ko Trtnik!« V vsaki kmetski vasi najdemo enake Trtnike, pone» kod še »trdnejše«, ki se jim ljubezen do grude preliva v strast po dobičku, v skopu» štvo in ki škilijo, pa tudi stezajo svoje prste čez meje svoje posesti, ki jim je živo krščan» stvo samo še gola formalnost. Dva problema našega kmetskega življenja, odnosno naro» dovega hoče pisatelj osvetliti, in sicer: ko» likšno 'je še naše krščanstvo in kako ugonob» lja tujina naš rod. Ker sem se svobodno vdajal poteku lepe drame, ki mi je bila povsem tuja, moram tudi to omeniti, da so mi pogosti lepi prizori po svoji pristnosti močno ugajali. Zlasti me je presenetilo, da je drama izredno skromna tako glede števila oseb kakor glede dekora» cij, a kljub temu to redkemu užitku, ki ga ima gledalec, ne škodi. Ne rečem pa, da bi na mestnem odru dekoracija bila brez učinka zlasti, ko se tam lahko uprizori še pred in poigra, ki bi znatno poglobila učinek res narodne drame. Svojim kolegom po deželi pa posebej priporočam uprizoritev te drame, saj smo lahko ponosni na mladega pisatelja, ki nam pomaga utrjevati naš stanovski ugled v jav» nosti. Poleg tega pa je seveda drama velike vzgojne vrednosti in sem prepričan, da bodo kmetski fantje in dekleta naših gospodinj» skih in kmetsko«nadaljevalnih šol radi sode» lovali. Zlasti bi bile lepe zaključne slavnosti takih tečajev, če bi uprizorili diletantje to dramo. Če še priporočam, da naj jo pisatelj natisne, morda jo založi naš Učiteljski dom v Mariboru, sem storil, kar sem v interesu dobre stvari iz proste volje storil. Doberšek Karel. ma noben drug stan. Razmišljajte, primer» jajte in računite, pa boste videli koliko težke resnice je v tej trditvi! Kaj je najnujnejše na našem stanov» skem in socialnem polju? Najbrže ne bode potreba niti ene teh naših ustanov opustiti, pač pa jih smotreno reorganizirati in prilagoditi razmeram in po» trebam sedanje dobe. Dati jim moramo po« trebno prožnost. Saj kar je veljalo ,pred dvajset, trideset ali pa že več leti, to ne mo« re več veljati djmes, ker so docela drugačne prilike. Vse naše gospodarske in socialne ustanove morajo imeti skupen cilj: smotreno gospodarsko in socialno osamosvojitev celega stanu. Zato morajo postati res stanovske, t. j.: da postanejo last vsega učiteljstva, ne pa samo neznatnega števila pripadnikov na» šega stanu. Nujno potrebujemo še novih gospodar» skih, zlasti pa še socialnih stanovskih usta» nov. Naj omenim le nekatere: pomoč v bo» lezni, nesreči, preskrba otrok, oskrba upoko» jencev in upokojenk našega stanu s primer« nimi stanovanji v naših mestih, razna okre« vališča itd. Vse to in še marsikaj lahko dosežemo, če smo vsi prežeti močne volje in se zave« damo velikega cilja. Seveda ne pojde to čez noč, tudi ne vse hkratu. Velika naša hiba tiči ravno v razcepljenosti. Zbiramo in podpi« ramo hkratu različne ustanove. Tako razce« pimo ne samo svoje moralne, ampak tudi svoje gmotne sile. In naravno je, da potem tudi uspehi odgovarjajo tej razcepljenosti in so razmeroma majhni. Zato smo dolžni pe samo sedanji gene« raciji, ampak tudi prihodnjim, da se v vsa ta vprašanja poglobimo in jih skušamo re« šiti po svojih najboljših močeh. Le kadar bo naš stan gospodarsko osamosvojen, socialno tr.den in neodvisen, bode imelo naše idealno zasnovano ter požrtvovalno izvajano kulturno delo zagotovljen prospeh in uspeh. In po» tem bomo lahko še vse drugače koristili na» rodu in domovini, nego sedaj, ker morajo mnogi naši lepi načrti ostati le načrti in lepe besede, ker nimamo trdnih gospodarskih te» meljev. , Hren. b) Delo Gl. odbora UJU — šol. zakon. »Učit. Tov.« št. 33., z dne 4. IX., str. 1. Delo Gl. odbora UJU — šol. zakon (po« ročilo na skupščini). »Učit. Tov.« št. 34., z dne 10. IX., str. 3. a) Šolski zakon — ponavljalna šola in kmetski stan. »Učit. Tov.« št. 35., 36. in 37., z dne 17. IX., str. 1. ) b) Šolski zakon v Rusiji. »Učit. Tov.« št. 35. in 36. Moderne smeri šolstva v Nemčiji. »Učit. Tov.« št. 35., str. 2. Izvršni odbor UJU pri ministru prosvete — spomenica šol. zakon. »Učit. Tov.« št. 42., z dne 5, XI., str. 1. Pretresljaji naše drž. prosv. 'politike — zastoj šol. izakona. »Učit. Tov.« št. 44., z dne 19. XI., str. 1. Izjava prosv. ministra g. St. Radiča o na» logah prosv. politike. »Učit. Tov.« št. 45., z dne 26. XI., str. 1. Zahteve učiteljstva predložene min. pro» svete — šol. zakon i. dr. »Učit. Tov.« št. 47., z dne 10. XII., str. 1. Šolski zakon — zadovoljstvo, da je bil umaknjen. (Resolucija učit. društva Mežica). »Učit. Tov.« št. 48., z dne 17. XII., str. 1 1926.: Spomenica Glav. odbora UJU ministru prosvete g. St. Radiču — učitelj stvonaj sodelu» je pri sestavi šol. zakona, ki naj se čimprej izda (29. XII, 1925.). »Učit. Tov.« št. 3., z dne 21. I., str. 2. Šolski zakon — v$ako delo na njem od» padlo (taj. poročilo na pokrajinski skupščini UJU v Celju. »Učit. Tov.« št. 29., z dne 22. VIL, str. 2. 1926./27.: Izjava ministra prosvete g. M. Trifuno* viča uredniku »Nar. Prosvete« o novem šol. zakonu, da mora sodelovati učiteljstvo pri izdelavi in da hoče izdelati načrt zakona spo» razumno z Udruženjem na podlagi doseda« njih projektov. Uvideva nujno .potrebo no» vega šol. zakona. »Učit. Tov.« št. 5., z dne 9. IX., str. 3. Načrt šol. zakona za osnovne šole name» rava Izvršni odbor UJU predložiti ministru prosvete g. M. Trifunoviču. Načrt je isti ka» kor je bil priobčen v »Učit. Tov.« št. 22. od 4. VI. 1925. z vsemi izpremembami, ki jih je sprejela skupščina UJU v Subotici. Pov. UJU v Ljubljani bo stavilo svoje pripombe v smi» slu zahtev, ki so jih izrazila učit. društva in anketa lansko leto. Načrt se namerava pred» ložiti Nar. skupščini v jesenskem zasedanju. »Učit. Tov.« št. 8., z dne 30. IX., str. 2. Novi načrt zakona o osnovnih šolah je izdelal bivši načelnik za osn. nastavu gosp. Čajkovec in ga predal g. min. prosvete, ki je obljubil, da takoj odda projekt, ki ga izdela komisija, Nar. skupščini. »Učit. Tov.« št. 12., z dne 28. X., str. 2. Zakon o osnovnih šolah. (Razgovor po» verjenikov in predsedstva UJU na sestanku v Zagrebu — stališče). »Učit. Tov.« št. 14., z dne 11. XI., str. 1. Novi projekt šol. zakona o narodnih šo» lah, ki ga je priredil g. dr. Sigism. Čajkovac objavlja »Nar. Prosveta«. — Pripombe in do» datki naj se pošljejo po obravnavi v učit. društvih Izvrš. odboru UJU. »Učit. Tov.« št. 14., z dne 11. XI., str. 3. Zopet nov projekt šolskega zakona. (Hi« storijat projektov zak. o narodnih šolah. Dr. Čajkovčev projekt je izdelan po nalogu biv« šega min. g. St. Radiča. Kritične ocene pro« jekta. [Iv. Dimnik]. (Historijat je važen in bi ga kazalo naravnost ponatislniti!) »Uč. Tov.« št. 16., z dne 25. X'I., str. 1. G. Čajkovec o novem projektu šol. za« kona na seji Izvršnega odbora UJU 13. XI. 1926. Projekt bo predložen Nar. skupščini tekom 10 dni, tako poročajo listi. »Učit. Tov.« št. 16., z dne 25. XI., str. 2. Načrt novega šol. zakona — poziv učit. društvom in učiteljstvu naj izreče svojo kri« tiko in stavi nujno predloge. »Učit. Tov« št. 17., z dne 2. XII., str. 1. Osnova zakona o narodnim školama u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca (objava zakona). »Učit. Tov.« št. 17., z dne 2. XII., str. 3. Novi načrt šol. zakona — vsi na delo — sodelovanje. »Učit. Tov.« št. 18., z dne 9 XII. str. 2. Projekt zakona o nar. šolah (čajkovčev) je komisija že predelala in oddala min. pro« svete z izpremembami, ki jih navaja tov. Mih M. Stanoj evič v poročilu na Izvršni odbor. Željam in zahtevam šole in učiteljstva je bilo ugodeno. »Učit. Tov.« št. 23., z dne 13. I., str. 4. Poverjenik UJU Zagreb g. Skavič k pro« jektu Čajkovčevega šol. zakona. »Učit. Tov.« . št. 24., z dne 20. I., str. 2. K novemu projektu novega šol. zakona. (Opombe k poglavju o smotru in učit. ob« veznosti — Mirko Vauda). »Učit. Tov.« št 25 26 28. ip 30., z dne 26. I., 4. H, 17. II. in Š! III., str. 1. Sodba srbskega učit. o projektu šol. za» koqa. »Učit. Tov.« št. 25., z dne 26. I., str. 2. Kaj zahteva srbsko učiteljstvo glede šol. zakona? »Uč. Tov.« št. 25., z dne 26. I., str. 2. Misli o osnutku novega zakona o narod« nih šolah (iz referata tov. Viktorja Grčarja na učit. zborovanju v Mariboru 19 I 1927) »Učit. Tov.« št. 27., z dne 10. II, str. 2. Anketa za projekt šol. zakona je končala delo in Pov. je že poslalo parlamentarnim klubom in vsem korporacijam svoje pred« loge. »Učit. Tov.« št. 29., z dne 24. II.. str. 3. Glavni odbor UJU pri prosvetnem mini« stru — šol. zakon učiteljstvo želino pričakuje. »Učit. Tov.« št. 33., z dne 24. III., str. 2. Kakšna naj bo stalnost učiteljstva' »Uč Tov « št. 37, z dne 21. IV, str. 2. Uredba o krajnih in oblastnih šolskih od« ' borih. »Učit. Tov.« št. 42, 43, 44, z dne 25. V, 2. VI. in 9. VI, str. 2. Prodiranje smisla za moderna reformna šolska stremljenja med članstvom UJU »Učit. Tov.« št. 43, z dne 2. VI, str. 1. Naše stališče k uredbi o krajnih in obl. šolskih odborih za osnovne in mešč. šole. »Učit. Tov.« št. 44, z dne 9. VI, str. 1. Učiteljski tečaji za kmetijski pouk. »Uč. Tov.« št. 45, z dne 15. VI, str. 3. 1927./28.: Kmetijsko nadaljevalno šolstvo. »Učit. Tov.« št. 1, z dne 2. VIL, str. 2. Delovni program UJU v povzdigo in re« formo šolstva. »Učit. Tov.« št. 2, z dne 14 VII, str. 3. in 4. Novi šolski zakon — poročilo tajnika na VII. pokrajinski skupščini v KTanju. — Kme« tijske in gospod, šole, poročilo tajnika na VII. pokr. skupšč. v Kranju. »Učit. Tov.« št. 3, z dne 21. VII, str. 2. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo. — Kon« ferenca o organizaciji kmet. nad. šol. »U5it. Tov.« št. 3. in 7, z dne 21. VII. in 1. IX. str. 3. in 5. (Dalje prihodnjič.) UČITELJSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Delo UJU Poverjeništvo Ljubljana in „Učiteljskega tovariša" za eimnoljši šolski zakon. (llanki in razprave o s« skem zakona objavljeni v „Učiteljskem tovariša".) (Dalje.) Splošne vesti. — Razstava UJU v Beogradu. 2e v 36. številki « dne 1. maja smo objavili v uvod* niku vse podrobnosti glede organizacije raz* stave UJU. Tudi kraljeva banska uprava Dravske banovine je izdala 30. aprila t. 1. posebno okrožnico glede te razstave, v ka« teri poudarja, da pristaja na ta program. — Opozarjamo članstvo, da pripravlja pred* mete, ki.pridejo v poštev za to razstavo, da jih potem odpošljejo sreskim šolskim nad* zornikom in ti na poverjeništvo v Ljubljani, ki bo potem vse odbrane predmete odposlalo v Beograd. _ Pravila o polaganju izpita za začasne učitelje. § 163. zakona o narodnih šolah pred* videva za sedanje začasne učitelje gotov iz* pit, ki ga morajo položiti v predpisanem roku. Sedaj je izdal minister prosvete pose* ben pravilnik na podlagi katerega morajo po* ložitivsi začasni učitelji ta izpit do 1. febru* arja 1931. Pravilnik je v celoti objavljen v »Narodni Prosveti« št. 41 z dne 25. maja. _ 1 dinar (piši en dinar) za Učiteljski pevski zbor. V zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« sem čital, da je predlagala tova* rišica X. pri društvu Y., naj se v bodoče ne prispeva mesečno 1 dinar za učiteljski pev* ski zbor! Zakaj? Vsled strahu, da se ne bi učiteljski pevski zbor povspel do one vi* šine, ko bo njegovemu odboru res mogoče kakega dobrega in potrebnega pevca pripo* ročiti pri"merodajnih faktorjih, da dobi me* sto, ki je prazno, v bližini sedeža pevskega zbora. S tem pa ni rečenp, da absolutno za» dostuje, da je član pevskega zbora. Želimo samo, da bodo oni, ki inaajo odločevati pri namestitvah rade volje upoštevali kot plus članstvo pevskega zbora, če so pri dveh pro* silcih pogoji in možnosti enake. Samo to hoče pevski zbor in prav nič več!! — Stali* šče, ki ga je »avzela tovarišica, je pa tako ozkosrčno in nepremišljeno, da ga ne mo* rem drugače krstiti po vsem tem, kar sem opazil in doživel pri 12dnevnih pripravah za turnejo in na 13dnevni turneji po ČSR. Mnogo, mnogo nam še manjka, da dosežemo požrtvovalnost in smisel naših severnih bra* tov, ki so naravnost razsipni, kadar hočejo afirmirati pred inozemci svoj stan, svojo pesem in svojo domovino. Najvišje osebno* sti v Pragi so nam zatrjevale, da je pri njih učiteljstvo največji kulturni faktor, da so učiteljski pevski zbori oni, ki so proslavili svojo domovino po inozemstvu. Res je, da imajo ti zbori razne dobrotnike (Bata) in mnoga velika podjetja, ki jih redno podpi* rajo, a največji del vseh žrtev nosijo uči* telji sami, to so pevci in ostali, ki jih vedno vsestransko podpirajo ter jih ne ovirajo s takimi predlogi kot so mogoči pri nas!!! V dneh turneje je vsa slovenska javnost, po* sebno pa učiteljstvo, z zadovoljstvom spremljalo triumfalno pot pevskega zbora: a tik po turneji pa naj se podpora celega dinarčka ukine. Predlog ima poseben značaj, ker izvira iz učiteljskih vrst — od tovari* šice!! Lahko bi naštel celo vrsto pohval', zahval, naknadnih zagotovil itd., citiral bom samo Joesede konzula QSR gospoda dr. Resla, ki jih je izpregovoril, ko sem se mu šel zahvalit t za naklonjenost in podporo: »Dobil sem že poročila od nas, ki so naj* lepša! Povsod bi Vas hoteli po gotovi pavzi ponovno slišati. Vaša turneja je velik plus v odnošajih med nami in Vami!« Tako go* vore m pbdpirajo akcijo učiteljskega pev* skega zbora Čehoslovaki. Zahvale posamez* nih učiteljskih društev pričajo, da je med učitelj stvom mnogo takih, ki se zavedajo pomena pevskega zbora in ga radi podpi* rajo. Čudim se le, da je v bližini Ljubljane tak odpor, ki si ga morem razlagati le na ta način, da se boje za svoja službena mesta. Brez skrbi! Dokler imamo med učitelj stvom take. ki jirn je mesečno po 1 dinar za uči* teljski zbor preveč, se ni bati, da bi se^ po* vzpel zbor na upoštevanja vredno višino! Drago Supančič. — »Začarana bukev«. Ivana Albrehta mladinska knjiga izide 1. junija t. 1. Vsebuje mladinsko pravljico, več pesmi, par dekla* macij in enodejanko »V n a«, primerno za proslavo Vidovega dne. Cena broš. 7 Din, vez. 12 Din s poštnino vred. Naroča se pri izdajatelju: Ivan Albreht, Vel. Malenca 49, p. Krška vas. P. t. šolskim upraviteljstvom toplo priporočamo. — Vabilo bulgarskega učiteljskega udru» ženja pevskemu zboru UJU. Gospodu pred* sedniku učiteljskega pevskega zbora v Ljub* ljani! Čitali smo z iskreno in živo radostjo o velikanskem uspehu, ki ga je imel Vaš zbor v ČSR in bi bili posebno srečni, ako bj si mogli odtrgati od Vašega dragocenega časa toliko, da posetite Bulgarijo. S čuv* stvom bratske radosti bi Vas sprejeli in sli* šali Vaše krasne, slovenske pesmi. Ako se blagovolite odzvati našemu vabilu, ne poza* DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA ..... MIKLOŠIČEVA CESTA 14/II« En gros. En delali. Izdelava in prodaja damske in moSke konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno bite, da je najboljši čas za to med 15. juni* jem in 15. julijem t. 1. Cez čas velikih po* čitnic ne bi morda bilo tako udobno kakor bi želeli. Nadejamo se, da se našemu brat* skemu vabilu odzovete in nas ne pozabite obvestiti o Vašem prihodu! — Z bratskimi pozdravi za udruženje bulgarskih učiteljev Sofija — Podpisi. — Učiteljem, ljubiteljem prirode. V okviru Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani se je osnovala prirodoznanstvena sekcija, ki hoče nuditi svojim članom sle* deče: 1. Glasnik Prirodoznanstvene sekcije bo redno izhajal kot poliglotno znanstveno glasilo. Člani dobivajo Glasnik svoje sekcije. 2. S široko razpredeno zamenjavo Glasnika — približno 150 znanstvenih časopisov — ustvarja društvo znanstveno biblioteko, ki je članom vedno na razpolago. 3. Vsem na znanstvenem polju aktivnim članom bo sek* cija nudila pomoč v pogledu literature, ob* jektov, nasvetov in delovnih prostorov. 4. Vsak prvi petek v mesecu se bodo vršili sestanki sekcije (zaenkrat v eni izmed pre* davalnic ljubljanske univerze). Pri tej pri* liki bo članom predložena najnovejša znan* stvena literatura, demonstrirali se bodo za* nimivi objekti in poizkusi, poročalo se bo o lastnem in tujem delu na raznih poljih pri* rodnih znanosti. Vljudno vas vabimo v svoj krog. Prihodnji sestanek bo v petek, dne 6. junija ob 18. uri. — V svrho priglasitve prilagamo današnji številki prijavne dopis* niče in opozarjamo tudi na priporočilo »Glas* nika muzejskega društva«, ki ga priporoča* mo osobito za učiteljske knjižnice. — Tovarišicam! Ker so zlasti zunanje tovarišice izrazile željo, da bi se pogosteje sestajale, je odbor »Društva učiteljic« skle* nil, da se skliče sestanek na binkoštni to* rek dne 10. junija 1930. ob 9. uri dopoldne na I. mestni dekliški osnovni šoli (pri sv. Jakobu v Ljubljani). Za slučaj, da torek ni prost, je zborovanje v ponedeljek ob isti uri. Poročala bo tov. Pleškova o nameravani konferenci za kmetsko gospodinjske nadalje* va!lne tečaje in šole. Pogovorile se bomo pri tej priliki tudi o bodočem delu in o drugih naših težnjah. — Dobrodošle so v s e tovari* šiče, ki se zanimajo za naše delo in ki jim je na srcu lastni napredek in dobrobit. Odbor. — Dijaški penziouat UJU sekcije BeOs grad. Komaj je bil otvorjen Dački dom. ki ga je postav 1 izvršni odbor UJU v Beogra* du, že se vršijo priprave za zidavo novega doma. .Beograjska sekcija, ki je že delj časa imela namen zidati svoj poseben dom, ki naj bi služil kot konvikt za učiteljske otroke, se je pred kratkim odločila realizi» rati svoj namen. Pretekli teden je bil po* svečen temeljni kamen dijaškemu penziona* tu, ki bo poleg Dačkega doma ponoven do* kaz delavnosti in stanovske zavednosti beo* grajskega učiteljstva. — Razstava mladinske literature v Bu» karešti v Rumuniji. 1. junija t. 1. bo otvor* jena razstava mladinske literature v Buka* rešti. Na tej razstavi bo zastopana pred* vsem rumunska mladinska literatura, vendar pa je na tej razstavi določen tudi poseben oddelek za mladinsko literaturo sosednjih držav. — Tečaja za izobrazbo učiteljstva v ro» kotvornem pouku. Kr. banska uprava razpi* suje tečaja za izobrazbo učiteljstva v roko* tvornem pouku. I. Učiteljski tečaj za deška ročna dela v Ljubljani od 7. julija do 3. av* gusta 1930. Prošnje morajo dospeti kr. ban* ski upravi po uradni poti najkasneje do 15. junija 1930. — II. Učiteljski tečaj za de» ška ročna dela v Mariboru od 14. julija do 14. avgusta 1930. Prošnje morajo dospeti kr. banski upravi po uradni poti najkasneje do 20. junija 1930. — Razpis učiteljskega tečaja za ročna deta v Ljubljani. Kralj, banska uprava Drav* ske banovine priredi v letošnjih velikih po* čitnicah od 7. julija do 3. avgusta učiteljski tečaj za ročna dela. V tečaj se bo sprejelo 45 do 50 udeležencev, vodil ga bo pa ravna* telj Alojzij Novak. Tečaj se bo'vršil na srednji tehnični šoli v Ljubljani, in sicer: I. Splošni tečaj od 7. do 13. julija obve* zen za vse udeležence. Predmeti: gnetenje, izrezovanje iz papirja in osnona dela iz le* pertkarštva. ¡11. Strokovni tečaj za: 1. lepenkarstvo, 2. dela iz lesa in kovine, 3. plietarstvo. — Vsak udeleženec si bo iz* bral eno izmed strok iz tečaja pod II. Za vse udeležence bo po njihovi želji tudi tečaj za krasilne tehnike (z ozirom na zahtevo zakona o narodnih šolah), in sicer: vlaganje v les, imitacija intarzij, slikanje na les, steklo in tkanine, šabloniranje, kovinska plastika i. dr. — 2. Tečaj za naprave lutkovih gle» dališča in njegovih oprem. — Udeleženci bodo lahko stanovali proti nizki odškodnini v akademskem kolegiju, hrano pa imeli v uradniški menzi na lastne stroške. — Pouk bo brezplačen, le za nabavo potrebnega ma* terijala plača vsak udeleženec po 200 Din; zato so pa vsi izdelki last tistega, ki jih iz* dela. Prispevke za materijal je plačati ob vstopu v tečaj. — Učitelji(ce) osnovnih, me* meščankih, srednjih šol in učiteljišča, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože prošnje, oziroma prijave z navedbo stroke iz stro* kovnega tečaja pod II. na kr. bansko upravo IV. v Ljubljani do 10. junija 1930. — O sprejemu se bodo dotičniki posebej obvestili. Vsi sprejeti udeleženci se zbero 7. julija ob 8. uri na srednji tehnični šoli v Ljubljani. — Razpis tečaja za deška ročna dela v Mariboru. Kraljevska banska uprava Drav* ske banovine priredi v letošnjih velikih po* čitnicah v času od 14. julija do 14. avgusta učiteljski tečaj za deška ročna dela. V te* čaj, ki ga bo vodil ravnatelj Drago Humek in se bo vršil v delavnici deške meščanske šole v Mariboru, bo sprejetih 20 udeležen* cev. Obsegal bo sledeče panoge ročnega dela: 1. Gnetenje gline in modeliranje v glini, pla» stilinu, papirni masi itd. v zvezi z vlivanjem v mavcu. 2. Izrezovanje papirja in lepenkar» stvo v zvezi z vezanjem knjig. Izdelovanje pisanih papirjev. 3. Obdelovanje lesa z no« žem s posebnim ozirom na uporabo protja in kalanega lesa. 4. Obdelovanje lesa z orod» jem s posebnim ozirom na mizarske in stru» garske izdelke. 5. Krasitev lesnega površja z urezovanjem, vlaganjem, barvanjem in politiranjem. Linorez in lesorez. 6. Obdelo» vanje kovine s posebnim ozirom na spaja* nje ploščevine. Krasitev kovin. 7: Osnove pletarskega dela. — Vse delo se bo našla* njalo posebno na šolski pouk in na praktič* no življenje. Med praktično udejstvovanje bodo vpletena predavanja o orodju in gjadi* vu, pa o deškem ročnem delu v zvezi s šol* skim poukom. — Ker v času tečaja ni dija* kov v mestu, bo lahko dobiti potrebnih sta* novanj. Hrano bodo imeli udeleženci v urad* niški menzi na lastne stroške. — Pouk je brezplačen. Za nabavo potrebnega gradiva pa vplača vsak udeleženec ob pričetku te» čaja 200 Din, zato so pa vsi izdelki njega last. — Učitelji osnovnih, meščanskih, sred* njih šol in učiteljišč, ki se želijo udeležiti tega tečaja, naj vlože prošnje na kralj, ban* sko upravo odd. IV. v Ljubljani do dne 10. junija 1930. — O sprejemu bodo dotič* niki posebej obveščeni. Vsi sprejeti udele* ženci se zberejo dne 14. julija v deški me* ščanski šoli v Mariboru. ' — Ustanove vdovam in sirotam državnih nameščencev. Hranilni in posojilni konzor* cij — kreditna zadruga državnih uslužben* cev s sedežem v Ljubljani, razpisuje za leto 1930. iz sklada Ivana Rostana 15 usta* nov po 300 Din za najbednejše vdove in si* rote po državnih nameščencih. Prosilke naj prošnjam prilože od župnijskega ali občin* skega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa vsled bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. Prošnje naj se pošljejo na- upravni odbor konzorcija do 15. junija 1930. — Zahvala. Posojilnica v Logat* c u je naklonila Učiteljskemu domu v Ljub* ljani 250 Din. Za dar se ji najiskreneje za» hvaljuje v imenu doma Jos. Kobal. blagajnik. — Preskrbo prenočišč v hotelih ali pri* vatnih stanovanjih za izvenljubljanske ob* iskovalce ljubljanskega jubilejnega velesejma od dne 29. maja do 9. junija, bo prevzel tudi letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru neprestano noč in dan. Posebna komisija Stanovanjske* ga urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako, da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči. — Pedagoška centrala v Mariboru. V soboto 17. maja se je vršila seja širjega od» bora. Prva točka dnevnega reda je bilo pre» davanje oblastnega šolskega nadzornika v pok. g. M. (Senkoviča: Poizkus združitve glavnih ciljev nove šole. Predavatelj je v lepo zasnovani razpravi s stališča današnjih razmer in izvedljivosti preciziral smotre nove šole, pobijajoč trditve, da nova šola nima 'jasnih ciljev. Dotaknil se je tudi vpra» sanja »importa« tujih pedagoških idej ter ciljev nacionalne vzgoje. Predavanje, ki mu je sledila živahna debata, se na splošno željo objavi v »Popotniku«. — V naslednji točki se je obravnaval program dela za bodoče poslovno leto. Sprejet je bil sklep, da se to leto posveti notranjemu delu, in sicer na ta način, da se sodelavci, ki so bili doslej vsi za vse, lotijo ožjih področij pedagogike. — Pedagoška centrala V Mariboru. Va» bilo na sodelovanje. V zmislu sklepa širjega odbora vabimo tovariše in tovarišice, da se javijo za sodelovanje pri študiju posameznih panog pedagogike. Področja bi bila sledeča: učiteljska izobrazba, zunanja organizacija šolstva, šolska higijena, pedagoška psiholo* gija, elementarni razred, srednja stopnja, višja stopnja, strnjen pouk, filozofija poša* meznih predmetov itd. V knjižnici Pedago» ške centrale so na razpolago za to potrebne knjige, ki se bodo pri tem delu lahko tudi strokovno ocenile. Na podlagi teh ocen bo sestavljen nov (katalog knjig s kratko na» vedbo kvalitete. Interesente vljudno vabimo, da se prijavijo in navedejo področje, ki jih zanima. — Šolska vodstva pozor! Letošnji ljub» ljanski jubilejni velesejem se vrši od 29. maja do 9. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, na* proša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse kar zamore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavlje* nih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom stro» kovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče g. učitelj» stvo je vstopnine prosto. — Nabava radio=aparatov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je izdala nalednjo okrožnico: Da 'se omogoči točna evidenca in določi obseg narodno prosvet» nega dela, ki ga ministrstvo prosvete želi organizirati po beograjski radio»postaji, je ministrstvo prosvete z kktom P. br. 13.642 dne 30. aprila t. 1. izdalo odredbo, po kateri je poročati, kaj se je v stvari že ukrenilo. — Zaradi tega odreja kraljevska banska upra* va, da načelstva čimprej poročajo semkaj, koliko šol ali drugih javnih uradov ima že svoj radio, ki je dostopen tudi občinstvu, Najboljše in najcenejše olje zoper prah kakor tudi Šolske gobe nudi ORIENT, D. Z O. Z LJUBLJANA, Dunajska cesta 14 koliko in katere šolske občine so na tukajšnjo okrožnico št. 10.576 z dne 16.^ aprila 1930. pripravljene nabaviti svojim šolam radio* aparate ter kaj ukreniti, da bi akcija čim boljše Uspela. — Šolska mladina ima za obisk letošnje* ga jubilejnega velesejma znižano vstopnino po '3 Din za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan ob* iska poljuben. — Interesantno je opazovati, kako na* preduje "naše ljudstvo tudi v obuvalu. — Vedno več ljudi vidimo hoditi po gumi podpetnikih, vedno bolj se širi ta predmet pri nas. Reči moramo: to je modro in pa* metno. Palma podpetnik ne le da vzdrži več kot usnje, ampak tudi hoja je mirna in prožna, varujte telo in drage čevlje. Palma je celo ceneje kot usnje. — Upamo, da bo vsak, ki drži na svojo zunanjost, nosil Palma podpetnike. — Šolstvo na Kitajskem. Grupa učenja» kov iz Severne Amerike se je napotila v Kino, da prouči tamošnje Socialno»kulturne razmere. — Poročilo, ki ga je ta grupa po* slala, ja tako, da ga na zapadu sploh ne mo» remo razumeti... Na 10.000 prebivalcev pride po en zdravnik. Z učiteljstvom je ne» koliko bolje. Na 8500 prebivalcev pride en učitelj. ' — Mladinska literatura na Japonskem. V nobeni drugi državi menda ni tako raz» širjena mladinska literatura kot na Japon* skem. Ta država se po pravici ponaša v tem oziru s svetovnim rekordom. — Skoro vsaka družina je naročena na več, ali vsaj na en mladinski list. — Samo v Tokiju izhaja dvaj» set mladinskih listov, od katerih izhajajo nekateri v 200 000 izvodih. — Nekateri mla* dinski časopisi izhajajo mesečno na 300 straneh izbornega tiska, ki je spopolnjen z najlepšimi ilustracijami. — Ferijalni tečaj za učitelje(ice) u Krku. Čast nam je obavijestiti nastavnike(ce) u cijeloj državi, da se prijave za tečaj škole rada u Krku više ne primaju, jer je broj slušaoca popunjen. Prijave za tečaj u Za» grebu primaju se i dalje, jer još ima raspo» loživih mjesta. — Oblasni Odbor Podmlat» ka Crvenoga Krsta u Zagrebu. — Vzgoja učiteljskega naraščaja v Ame» riki. (U. S. A.) Smoter amerikanskih refor» matorjev je, obvarovati učiteljski naraščaj tradicionalnih šablon poučevanja in ustva» riti iz njega to, kar ustvarja osnovna šola iz otroka: samostojna in vestelo ustvarjajoča bitja. Nova učiteljišča vzbujajo zanimanje in razumevanje za telesni in duševni raz» voj otroka in stremljenje po psihološko pravilnih vzgojnih in učnih metodah. — Zadnje leto študija je posvečeno praksi. Naraščajniki živijo z učenci v razredu, na igrišču, v delavnici, na vrtu in na ekskur» ziji. Na razpolago so jim vedno najnovejše knjige in revije. Vsak dijak ima poleg tega še dva svetovalca; vadniškega učitelja, pri katerem praktic ra. in profesorja pedago» gika. Imajo tudi skupne konference dija» kov, kjer medsebojno izmenjavajo pridob» ljene izkušnje. — Dijaki mnogo več izpra» šujejo, nego po prejšnjem sistemu, prosto» voljno več delajo kot poprej, čitajo več, ču» tijo več samoodgovornosti in imajo več lastne iniciative, pa mnogo več srca za otroke. Srečnejši so in zadovoljnejši. Ve» sele se poučevanja, za kar jim daje dnevno občevanje z mladino mnogo pobude. — Marsikaj preživetega so črtali iz starih uč« nih načrtov, a niso črtali ničesar, kar ima življensko in praktično vrednost. Znanje ni tako natrpano aH je strokovno mnogo bolj poglobljeno. Dijaki posvečajo duševni in telesni higieni otroka ter zakonom rasti in učenja mnogo več pozornosti kot oni, ki so izšli iz starih tečajev. Zdravje mladine jim je vredno več nego vsa učenost. Zato ne preobremenjujejo otrok, marveč jih ob* dajajo s toplo ljubeznijo. Meš. Š. — Odiegovanje za Zvezo nabavljainih zadoug. Ker je naša Zveza državnih name» šičencev v Ljubljani v zadnjem času prejela Več dopisov, v katerih organizirani državni uslužbenci prosijo za posredovanje v vpra» šanju ustavitve odtegljajev za Zvezo nabav« ljalnih zadrug, je naša Zvezd dne 14. maja naslovila v tem predmetu posebno vlogo na obči oddelek finančnega ministrstva. V njej prosi, naj bi f;nančno ministrstvo posredo» Valo, da se slično kakor za uslužbenstvo pravosodnega resora,- izda odločba o ukinit* Vi odtegljajev tudi za vsa ostala ministrstva in za vse državne upokojence. — »Naš Gl.« — Draginjske doklade čdsitnlkqv Vo* jaških uradnikov. Proglašen je zakon s ka« terim se priznavajo častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in gojencem voj« nifi akademij osebne in družinske draginj« ske doklade ter stanarina po odločbah mi« nistrskega sveta od 24. januarja 1924., D. R-štev. 7500,, od 28. februarja 1924., D. R št. 21.800 in od 23. januarja 1©6„ D. R-št. 99.000. Obenem pooblašča zakon ministr« skega predsednika, da more te draginjske doklade na predlog finančnega ministrstva (zvišati, znižati ali sploh ukiniti. — »Naš Gl« Osebne zadeve. —i Za banskega inšpektorja v Dravski banovini je imenovan g. dr. Fr. Kotnik. —i Za hanovinskega šolskega nadzorni» ka za narodne šole je imenovan oblastni šol» ski nadzornik Fortunat Lužar. _i Za sreske šolske nadzornike so ime» novani v poeainih srezih: Kranj: Rus VilkfT, sreski šol. nadzornik v Kranju; Škofja Loka: Zahrastnik Vinko, š. upr. v Škof ji Loter Ljubljana«okolica: Grad Janko, šolski nadz. v Ljubljani; Štrukelj Ivan, šolski nadz. v Ljubljani; Logatec: Merljak (Fran, š. nadz, v Logatcu; Litija: Bezeljak Ivan, š. nadz. v Litiji; Kočevje: Betrijani Božidar, š. upr. v Kočevju in Lukežič Gustav, š. nadz. v Kam« niku; Krško: Levstik Leopold, šolski nadz. v Krškem; Brežice: Drnovšek Fran, šolski nadz. v Brežicah; Laško: Potočnik Ljudevit, š. nadz. v Laškem; Celje: Pestevšek Rihard, š. nadz. v Celju; Gornji grad: Lužnik Ivan, š nadz. v Gornjem gradu; Slovenjgradec: Grmovšek Miloš, š. nadz. v Gornjem gradu; Maribor: Tomažič Ivan in Koropec Ivan, š. nadz. v Mariboru; Ptuj: Gorup Jos., š. nadz. v Ptuju in Cepuder Leon, š. nadz, v Dolnji Lendavi; Konjice: Gzelman Božidar: š. nadz. v Konjicah; Dravograd»Pre valje: Močnik Peter, š. nadz. v Dravograd«Prevaljah; Lju« tomer: Karbaš Fran, š. nadz. v Ljutomeru; za pregled so imenovani: Murska Sobota: Velnar Jože, š. uprav, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Dolnja Lendava: Horvat Izidor, š. uprav, v Hotizi; Radovljica: Knez Rudolf, š. uprav, v Lescah; Kamnik: Marok Lojze, uči« tel j v Ljubljani; Ljubljana«mesto: Rape An« drej, š. nadz. v Ljubljani; Novo mesto: Lampret Fortunat, š. upriv. v Borovnici; Celje: Fink Tone, učit. v Šmarju pri Jelšah; Maribor: Kožuh Mirko, š. uprav, v Mariboru; Šmarje,Rogatec: Šumer Hinko, š. uprav, v Šmarjah pri Jelšah. —i Stalnost v državni službi je priznana po čl. 71. zakona v narodnih šolah: Korbar Vladimiru, učitelju v . Mariboru, Verbek Neži, učiteljici v Žrečah, Lanartič Mariji učiteljici v Domovi, Skulj Vladimiri, učite« ljici v Trbovljah, Bernot Nadi, učiteljici v Vurbergu, Škilan Josipu, učitelju v Studen« cih, Pergar Viktorju, učitelju v Toplicah, Berce Vladimiru, učitelju v Mirni, Rogl Francu, učitelju pri Sv. Lenartu, Gorup Ma« riji, učiteljici v Dobrovcu, Grum Ivanu, uči« telju v Gabrku, Jezeršek Frančiški, učiteljici na Selih, Jurca Mariji, učiteljici v Mekinjah, Hrast Nataliji, učiteljici v Makolah, Kurbus Mileni, učiteljici pri Sv. Vidu, Kump Antonu, učitelju v Jarenini, Mohorko Cirilu, učitelju v Studencih, ¡Pogačnik Štefanu, učitelju v Gornji Lendavi, Rus Otiliji. učiteljici v Ti« šini, Stravs Mariji, učiteljici v Rajhenburgu, Skoupil Heleni, učiteljici pri Stari cerkvi, Škafar Ivanu, učitelju v Tomišlju, Terček Angeli, učiteljici v Kalobju, Urbajs Alojziju, učitelju pri Sv. Trojici, Žalohar Cirilu, uči« teilju v Bohinjski Bistrici, Visenjak Mariji, učiteljici v Odrancih, Vičar Francu, učitelju pri Sv. Lovrtencu, Vaupbt Mihaelu, učitelju v Velenju, Šušteršič Franji, učiteljici v Pola« nah, Slapšak Stanislavi, učiteljici v Škocija« nu, Rus Stanislavi, učiteljici v Tržišču, Ročk Mariji, učiteljici v Kostrivnici, Pirnik Maksu, učitelju v Litiji, Prešern Adolfu, učitelju v Kuželju, Milkovič Adamu, učitelju v Žužem« berku, Leskovec Frideriki, učiteljici v Šen« čurju, Hauptman Maksi, učiteljici pri Sv. Lovrencu, Dodič Ivanu, učitelju v Rakah, Cretnik Josipini, učiteljici v iŠt. Ilju, černelč Božidaru, učitelju v Zagorju, Belec Janezu, učitelju pri Sv. Jurju, Bezeljak Mariji, uči« teljici na Uncu in Vunderl«Roškar \Neži. IV OBLACIINICA ZA SLOVENIJO "«8 LJUBLJANA, MikloSKeva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn, irhfni nameSenci dobe blago tudi na obrike proti predložitvi legitimacij Učiteliski pravnik. —§ Volonteraka služba se šteje v učno dobo, ki jo določa zakon o narodnih šolah za polaganje usposobljenostnega izpita (§ 72. in odločba ministrstva prosvete O. N. br. 84.160 iz leta 1928.). Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh prejmete položnice za nakazilo član« skega prispevka za 212. smrtni slučaj (Josip Bradaškja, Dev. Mar. v Polju) v znesku 6 Din, zakonski pari 11 Din. Člani, ki prej« mejo položnice z drugačnimi zneski, imajo zaostanke za prejšnje smrtne slučaje; ti naj nakažejo naznačene zneske. — Posmrtnina za zadnji smrtni slučaj je znašala 12.250 Din. — Od 1. januarjp do 27. maja 1930. je bilo vpisanih 104 članov. Na posmrtninah je v tem času izplačala društvena uprava dedi« čem umrlih članov 133.250 Din. Koncem maja t. 1. ima U. S. 2481 članov. Priglašencev za sprejem ima društvo nad 100, ki bi lahko takoj postali pravi člani, če bi nakazali spre« jemne pristojbine. Nakažite male zneske (od 27 do 76 Din) za sprejemne pristojbine, da ne bo prepozno. — Današnja posmrtnina znaša 12.405 Din. Drogerija „ADRIA" LJUBLJANA 4 mmmmmmm—rn SELENBURGOVA I Mr. I'h. S. Bortf« III priporoča svojo veliko zalogo foto-aparatov in potrebščin kakor tudi kozmetične parfumerij-| ske artikle, ki se dobijo v največji izbiri. Stanovska organizacija UJU iz druStev: Vafetia: - UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO bo imelo svoj redni letni občni zbor v torek 3. junija 1930. točno ob 9 30 uri dopol« dne v osnovni šoli v Laškem. Dnevni red: 1. Zapisnik, 2. Situacijsko poročilo poda tov. Dimnik Iv. lifednik'Učiteljeskga Tovari« ša« iz Ljubljane. Dopisi. 3. Poročila funkcio« narjev: a) tajnika, b) blagajnika, c) računskih pregiedovalcev. 4. Proračun za leto 1930./31. 5. Volitve: a) odbora, b) računskih pregle« dovalcev, c) delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 6. Poročilo o seji širjega sosveta. 7." Predavanje. 8. Predlogi in na« sveti. — Ker se ta dan zadnjič snidemo v terti šolskem letu, pričakuje odbor polnošte« vilne udeležbe. Tovariše in tovarišice, ki niso še docela poravnali svojih obveznosti, napro« šamo, da urede to vsaj do zgoraj navede« nega dneva, da zamore blagajnik zaključiti svoje knjige. — Odbor. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU, LJUBLJANA»OKOLICA — vzhodni del bo zborovalo v soboto dne 7. junija 1930. točno ob 9. uri v risalnici osnovne šole v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Pre« davnje: O težnjah nove šole. (Univ. prof. dr. Oz\iald). 2. Predlogi za pokrajinsko in državno skupščino. 3. Slučajnosti. — Član« stvo se vabi, da se zborovanja polnoštevilno udeleži. = ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO bo zborovalo 5. junija ob YA0. uri v Velenju. Na dnevnem redu je predavanje in volitev delegatov za glavno in pokrajin« sko skupščino. Po zborovanju prijateljski sestanek. Ker je v tem šolskem letu to zad« nje zborovanje, prosim polnoštevilne ude« ležbe. — Franjo Rejec, podpredsednik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOL» NJO LENDAVO bo zborovalo v sredo 4. ju« nija 1930. v B o g o j i n i. Na dnevnem redu je več važnih zadev, zato pridite vsi. Tajnik. = SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ bo zborovalo v sredo 4. junija 1930. ob 10. uri v Št. Juriju ob Taboru. — Poleg običajnosti je na dne v« nem redu: 1. Volitev delegatov za pokrajin« sko in glavno skupščino. 2. Zgodovina našega društva. 3. Nacionalna vzgoja. 4. Osnova in cilji Učiteljske gospodarske poslovalnice. Predsednik: Jos. Jarh. = UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA BREŽIŠKI SREZ bo zborovalo v soboto dne 14. junija 1930. ob H9. uri v Sevnici. Na polnoštevilno udeležbo vabi — odbor. Poročila; + ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MEŽIŠKO DOLINO, ki se je vršilo dne 10. maja 1930. ob 9. uri na Poljani pri Prevaljah. V okraju je učiteljstva 62. včlanjenih 60, navzočih 36, t. j. 60%. I. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik pozdravlja navzoče in posebej na novo vsto« pivše tovariše, čestita tov. Gačniku in tova« rišici Šijančevi ter tov. Golji in tovarišici Kastelčevi k poroki, pozdravlja tov. Vodeni« ka iz Maribora, ki je prispel na zborovanje, da poroča o ddlovanju Učiteljskega doma in Gospodarske poslovalnice. Sprejme se predlog, da se spremeni dnevni red v toliko, da se po situacijskem poročilu stavi referat tov. Vodenika. Prečita se zapisnik zadnjega zborova« nja. Tov. G&čnik vprašuje zakaj se ni obja« vil v »Učit. Tovarišu« apel na javnost. Tov. predsednik prečita odgovor pov. UJU — Ljubljana,* Apel se naj objavi na odgovor« nost društva. Tov. Gačnik izraža nezado« voljstvo napram pov. UJU Ljubljana in za« hteva, naj društvo izstopi, nakar odvrne tov. predsednik/ da izstop ni aktualen v času velike borbe za stanovske pravice. Za« pisnik se odobri. Predsednik poroča o seji širjega sosveta in se potem vrši o poročilu daljša debata, v katero so posegli tov. Fajnik, Gačnik itd. Tov. Vodenik je v tekoči besedi podal poročilo o namenu in o delu Učiteljskega doma v Mariboru kakor tudi o poslovanju Gospodarske poslovalnice v Mariboru. Po« živa posebno mlajše tovariše naj delajo za naše gospodarske ustanove, a šolski upravi« telji naj vsa svoja naročila dajejo potom gospodarske poslovalnice. Za vsa društva naj se uvede skupna obvezna članarina za Uči. dom. II. Poročila referentov o izvenšolskem delu, šolski reformi in samoizobrazbi: Tov. Gačnik nima nikakega poročila, ker se ni nobeden krožek sestal. Tov. Močnik kot re« ferent o šolski reformi je uradno zadržan. Tovarišica Vrečkova poroča, da še ni dobila poročil o izvenšolskem delu tovarišic, ozi« roma so se poročila napačno tolmačila. ill. Poročilo tov. Fajnika o Fleretovi či» tanki: Tov. Fajnik poda svoja izkustva, ki jih je pridobil v osnovnem razredu pri po« učevanju čitanja in pisanja po Fleretovi či« tanki. Uspehi so prav dobri in lažje doseg« Ijivi, kakor po naših starejših čitankah. Me« toda je prav dobra, samo ne sme zaiti v ekstreme. Priporoča se, naj se uvede Flere« tova čitanka v celem srezu. IV. Volitev delegatov za glavno in po» krajinsko skupščino: Tov. Fajnik predlaga, naj se volijo delegati le za pokrajinsko skup« ščino, ker za glavno ni na razpolago sred« stev. Za delegata sta izvoljena tov. Gačnik * Zadevo je odklonil ožji sosvet, ker ni smatral za umestnao tako objavo. Op. pov. in tovarišica Vrečkova, namestnika pa tov. Lodrant in tov. Ledinek. Delegata naj zastopata mnenje, naj se mladinski listi, oziroma odseki sami vždržu« jejo, kar je pri tolikem številu naročnikov lahko izvedljivo. Zaradi neobjavljanja dru« štvenih sklepov naj se pov. UJU Ljubljana izreče nezaupnica. Op. pov.: Objave, ki jih je ožji sosvet z ozirom na položaj odklonil slove jo sledeče: Sklep predzadnjega zborovanja Mežiškega društva: \ POZIV Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, Jugo« slovenski Matici, Društvu Rdečega križa kra« ljevine Jugoslavije, Jadranski straži, Narod« ni odbrani, Kolu jugoslovanskih sester, Kme« tijski družbi, Sadjarskemu društvu in Pla» ninskemu društvu itd. Apeliramo na vsa društva, ki pričaku« jejo, oziroma računajo na delo učiteljstva v javnih korporacijah, da zastavijo vse svoje sile na merodajnih mestih za izboljšanje na« ših materialnih zadev, ker le materialno do« bro stoječe učiteljstvo bo moglo tudi v jav« nosti uspešno vršiti svoje vzgojno, prosvet« no in humanitarno delo. Pojasnilo in apel na vsa telovadna,, na« cionalna, kulturna in dobrodelna društva! Draginja v naši dolini in nezadostni prejemki narekujejo učiteljstvu, da se v skrbi za samega sebe in svoje družine bolj in bolj izogiba vsemu, karkoli zahteva iz« datke, ki jih plače ne omogočajo. Ker je udejstvovanje v društvih vedno združeno z izrednimi izdatki v tej ali oni obliki, je v očigled našemu slabemu financ« nemu stanju upravičena bojazen, da se bo učiteljstvo odtegnilo udejstvovanju v dru« štvih. Pojasnujemo to vsem društvom v pravo tolmačenje in obenem apeliramo na društva in na merodajne faktorje, da po svojih mo« čeh ustvarijo učiteljstvu znosno življenje, ker bteZdvomno je za kulturno, nacionalno, gospodarsko in humanitarno snovanje na deželi sodelovanje in pravo razpoloženje učiteljstva nujno potrebno. Učiteljsko društvo za Mežiško dolino. V. Slučajnosti: Vrši se razgovor o urad« ni konferenci in je odbor že vposlal toza« devne predloge (teme), ki se naj bi obrav» navali. Gallob, preds. Ledinek Miloš, tajnik. ZakllMČca proljetne redovite skiipštine jugoslavensko« ga učiteljskoga društva »Jedinstva« za grad Zagreb i okolicu i društva sreza Sv. Ivana Zeline u Sesvetama 3. maja 1930. 1. Učiteljstvo ovih društva, kao i sve uči« teljstvo Udruženja Jugoslavenskoga Učitelj« stva, stalno je prožeto uvjerenjem o potrebi i korisnosti samo jedne učiteljske organiza» cije u našoj Kraljevini, pa stoga iskreno želi skoro ujedinjenje svega još dosad ne« ujedinjenoga učiteljstva j u Savskoj bano« vini, kako je to več provedeno u svim osta« lim banovinama. Pošto je rtedavno u glav« nom odboru UJU u Beogradu jednodušno usvojen predlog o posvemašnjoj promjeni dosadašnjih pravila Udruženja, najjedno« stavniji i za stalež najbolji, a i jedino mo« guči način staleškoga ujedinjenja jeste oko UJU, kao organizacije, koja : je u prošlih deset godina pokazala pravu životnu i po stalež blagotvornu snagu, a koja je za pot« puno (ujedinjenje ' svih učiteljskih 'redova spremna na najšire opravdane predusretlji» volsti. I, sa zadovoljstvom se konstatira, da su na ovoj današnjoj velikoj skupštini u znat» nom broju prvi put uzeli vidna učešča i di» jelovi učiteljstva dosadašnjih struja izvan UJU, kojom prilikom se u raspravama ozbilj» nim sudelovanjem sviju pokazala obostrano istinska volja za skorim uklanjanjem zapre« ka opčem staleškom ujedinjenju ovde, na jednako častan način za sve, pa se utvrdila i potpuna saglasnost cjelokupnoga učitelj» stva Zagreba i šire okolice u prosudivanju provjetno staleškim potreba i interesa. U ovu svrhu, a dosljedno dosadašnjim svojim načelima, i sva učiteljska imovina i institucije za ove krajeve — i ako su po vrhovnim odlukama upravnih i sudskih in« stancija dosudene konačno u pravo ovdaš« njem učiteljstvu iz UJU — priznaju se iskreno na upotrebu svemu učiteljstvu ovde pa prema |tome vdlja organizirati za to t zajedničku upravu, jer je ta imovina nekad ovde zajedničkim žrtvama i stvorena, zbog čega se ni ne može od koriščenja njome isključivati nijedan dio učiteljstva, kako je to dosad postupano prema večini, a na ve« liku štetu i staleža i same imovine. 2. U stvari izmjene pravila Udruženja usvaja se načelno u glavnom odboru UJU od 16. i 17. aprila o. g. prihvačeni načrt, ko« jim se osigurava i dalje puna jedinstvenost i idejna osnovica organizacije, a uz očuva« nje sekcija u glavnim kulturnim centrima uvodi se potrebno funkcioniranje organiza« cije po banovinama za poslove tih teritorija. Uz reprezentativnije, cjelishodnije i propor« cijonalnije projektirano novo upravljanje Udruženje če se u budučnosti ojačati i sve« stranije delovati u osnaženoj svijesti člano« va i pripravnošču na veče žrtve prema or« ganizaciji, naročito radi osiguranja samopo« močnih staleških ustanova i pojačanja sta» lešfce štampe, kod čega če se zajednička imovina i ustanove Udruženja prikupljati i u centrali i van nje, prema potrebama sa« J. MAČEK v oblekah in površnikih Aleksandrova u h j c e n e ¿1 casta it. 12> mopomoči i u korist opču, a dosadašnje imovine poj^dinih krajeva ostaju i 'pribiru se i dalje u njihove posebne svrhe. 3. Da se učiteljska imovina i institucije u Zagrebu što prije spasu od potpune rujine i privedu u korist svemu učiteljstvu, kako bi se sav staleški život — bilo s koje strane — več jednom u njima usredotočio, zaklju« čeno je, jednodušnim zahtjevom cijele skup« štine, da se pozove uprava Povjereništva UJU Zagreb i uprava Filipovičevog Saveza učiteljskih društava Savske banovine, da bi se uskoro sporazumjele o zajedničkom radu za dizanje sekvestra s imovine i za uvoden je medusobne uprave njome, a naročito o hit» nom popravku zgrada, što če sve dovesti i do zajednice staleške, za čim teži učiteljstvo ovde bez obzira na raniju podvojenost. U 'interesu Iprovedbe (ovoga 1 zahtjeva treba da se s njime saglase svi učiteljski skupovi ovoga prolječa, s obje strane. 4. Misao velike školske izložbe u Beogra« du prilikom ovogodišnje glavne skupštine i proslave desetgodišnjice Udruženja pozdrav« lja se, i s teritorija ovih društava nastojače se da bude u tomu, u sklopu pripadnoga Povjereništva, zastupano dostojno grada Zagreba i njegove okolice, u prikazu na« pretka ovdašnjega osnovnoga školstva medu ukupnim školstvom Kraljevine. 5. Odobrava se rad glavnoga odbora Udru« ženja u ovoj godini i zauzimanja u različnim školskim i staleškim pitanjima i potrebama, kod.,čega se na nadležne faktore apelira po« sebno u ovim stvarima: a) učiteljstvo gradanskih škola velikim interesom i uvjerenjem u hitnu potrebu očekuje Zakon za gradanske škole u Kra« ljevini, analogno več donesenim zakonima za srednje i osnovne škole; b) da se isplačuje, u smislu Zakona i naredbe Ministarstva Prosvjete, stanarina i svima udatim učiteljicama na ■osnovnim ško« lama,-i tamo gde .se to. još ne čini; c) da se omoguči isplata jednake stana« rine i svim ostalim nastavnim i' drugim li« cima u službi osnovnoga školstva, ili kod nadleštava i ustanova bilo koje vrste; d) da se školskim upraviteljima daju, u smislu Zakona, stanovi u naravi i u svim gradovima; i • e) da u banovinski uži školski odbor naše banovine ude i jedno učiteljsko lice iz širega odbora. - • — Nove knim*. —k Glasnik Muzejskega društva za Slo» veni jo. 1. do 4. zvezek X. letnika je razdeljen v dva dela: A. Zgodovinski del, ki ga ure« juje dr. Josip Mal; B. Prirodoslovni del, pod uredništvom dr. Frana Kosa. — Izdaja Mu« zejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Članarina znaša letno 25 Din. -—k »Vezilija«. Mjesečnik za ručni rad. »Vezilja donosi slike i opširan opis kako se radi rasplitanja na više načina. Pretplata za »Vezilju« iznosi Din 30 na K godine a za pretplatnice ^>Ženskog Lista« Din 20 na K godine. Naručuje se kod Uprave »Vezilje«, Zagreb, Samostanska 2/L- - —k Književna študija o R. F. Magjeru, koja je izlazila u više brojeva ovogodišnje mjesečne književne smotre »Jadranskoj Vili« (izdavač i urednik: J. Tomasovič) u Omišu u Dalmaciji, preštampana je sada u posebno ukusno izdanje pa se prodaje ko« mad po 10 dinara a naručuje kod sporne« nutoga lista, koji je ujedno nakladnik. Knjiži je dodana slika i autogram te pregledni bio« grafski i bibliografski podaci o R. F. Magje« ru, koji je prikazan kao pjesnik (»Porivi«) i pripovjedač (»Zapisci sa sela«), omladinski pisac, kuIturno=prosvjetni radnik i organi« zator. HAU OGLASI nani—ami. Mali «fiaai. ki Minit}« » f>u*r» karske potrebščine nabavite ugodno pri firmi [ENTRALA V LJUBLJANI MEDIC-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNE2A, LAKOV IN BARV LASTNIK FRANJO MEDIÉ Domači proizvodi: Laneno olje, firnež,od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE. PODRUŽNICE IS SKLADIŠČA V MA K 1 It O It I IV K O VEM SADU Primerna ter koristna darila Gritzntr in Adler il» HMM[ šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANlA Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PET ELINC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. i I FOTO APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 * IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE fV ELITE" D. Z O. Z. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. NI DEBELO! KI DROBNI)! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MEII! L. MIKUŠ LJU 8 L J A N A MESTNI TRG H 1i> DEŽNIK! N* malo. Ne veliko. L'»1 »naoljene Uit !S3S Telefon ¡te» t.'¿Hi. • ••••MIHIIMIHMtMH», Priporoča se tvrdka v e „PRI NIZKI CENI" LJUBLJANA, Sv. Petra cest« Slavnemu učiteljstvu se priporoča trgovina z urami, zlatnino in srebrnino IVAN P A K IŽ LJUBLJANA Pred škofijo (t. 1S m yJuh Atäuonl tfucu/ po vsem svetu nosijo leto za letom dobre Fa I m ji - podpetnike. Ljudje današnjih dni ne hodijo več na usnjenih podpetnikiH. Preudarni in napredni hodijo po elastičnih, do-brodejnih I* 1» I 111 a - podpetnikih. I'»Ima so -i a vsakega pešca dobrota, trajajo dalje kakor najboljše usnje in so danes poceni tako, da si jih lahko kupi vsakdo, reven ali bogat. Kar smatrajo milijoni ljudi po vsem svetu za dobro in praktično, to poizkusite tudi Vi Se danes naj Vam Vaš čevljar nabije dobre -Palma podpetnike, iz preudarnosti in varčnosti! Za nasvet boste hvaležni. PALMA ••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Kdor oglašuje ta napreduie! ••••••••••••••«I SPOMLADANSKI KRI ČISTILNI ČAJ je sestavljen iz najkoristnejših rastlin po originalnem receptu župnika Kneippa. Čisti in prenavlja kri ter pospeši prebavo. Lekarna Mr. M. LEVSTEK V LJUBLJANI Resljeva cesta 1, pri Zmajskem mostu. Poštne pošiljatve obratno. Najno«ej£i modeli. Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsksta 4.a ce (•••••••••••••••••••••«•••••••••••••••••••a Ooozorite tudi Vaše znance, da jim odpravim popolnoma brezplačno neugodno poteuje nog, čeprav se pojavi to potenje v zelo toplih poletnih dneh. Ni to nikako zdravilo nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za odgovor. J. LUSTIG. 4» SI JE K, lire/, ni i na ulica Telefonska štev. 2412 Štev. pošt hran. 11.165 r. z. z o. z MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12. •H*MMMHMIMHM*HIHmm»l«MM.« Takoj naj javijo svoje točne naslove one osebe, ki bi se hotele od nas nauč ti lepo, čisio in lahko hišno obrt in si s tem preskrbeti stalen in dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo naj se samo oni, ki razpolagajo z najmanj 3.650 Din, da si morejo nabaviti potreben atroj. Pouk je brezplačen, zaslužek do 10 dinarjev na uro. Material za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov more vsakdo stalno delati za našo tvrdko, ker prevzemamo tudi mi vsak čas za gotov denar vsako količino izdelanega blaga, kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovvor naj se priloži znamko. G R A U E K T. TOVARNA STROJEV D. D. Generalno zastopstvo in skladišče, OSIJEK I., K rež m i 11 a ulica št. 13. H OTELi ZAKA Postaja BLED-JEZERO nudi šolskim izletnikom celodnevno prehrano in prenočišče a Din 30 — do 40 — za osebo. Samo zajutrek s kruhom Din 3'50 Samo kosilo s kruhom Din 8 — do 15 — Samo večerja s kruhom Din 8"— do 12"— Prosimo, da izletniki svoj prihod najavijo. Vse potrebne informacije daje rade volje uprava hotela. NC PD7ARITF r^ CD A O ^^ I_I \ A / A O Specijelno angleški in češki kamgarni, E- D I I C., I J vJ O II V V/A O šev-ioti itd- (tudi na metre> v najmoder- da Vas obleče za vsako priliko po najnižji II IDI I A M A nV/HDMI T D f ČT Q nejših vzorcih, perilo ter razni drugi močeni in najmoderneje priznana domača tvrdka LJUd L. J A INI A, l_J V CJ l\J I I KV3 bi. O dni in športni predmeti, dežni plašči itd. Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!